Oar Write U» Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS List - slovenskih delavcevv Ameriki. n HA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA' PO POŠTI NARAVNOST NA #F SVOJ DOM (iirtflHl aeddj ta ^ praznikov). 00 JPELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Offiee at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 72. — Stev. 72. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 27, 19 40—SREDA, 27 MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIll. RUSKI POSLANIK ODPOKLICAN Na zahtevo francoske vlade je bil Surič pozvan v Moskvo MOSKVA, Rusija, 27. marca. — Ruska uradna časnikarska agentura Tass naznanja, da je na zahtevo francoske vlada sovjetska vlada odpoklica-la svojega poslanika Jakoba Suriča iz Pariza. Francosko vlado je žalilo besedilo Suričeve brzojavke, katero je hotel 1 9. marca ob zaključku fin-ako-ruske vojne poslati Josipu Stalinu. Francoski poslanik v Moskvi Payart je.obvestil vnanjega komisarja Molotova, da se Surič s svojo brzojavko vmešal v notranje življenje Francije. Suričeva brzojavka se glasi: "Po modrosti sovjetske vlade in naši hrabri rdeči armadi so načrti angleško-francoskih vojnih hujskačev, ki so skušali podpihovati vojno v severovzhodni Evropi, zopet doživeli poraz. Rusija o-stane nepremagljiva trdnjava, 6b kateri se bodo razbile temne sile in sovražniki socjalizma in delavcev celega sveta.*' To brzojavko je francoski cenzor pridržal. Paynard je Molotovu rekel, da vsled te brzojavke Surič pri francoski vladi ni več persona grata in želi, da je Surič odpoklican. Včeraj je sovjetska vlada Paynartu sporočla, da po njenem mnenju francoska vlada nima nikake-f»a povoda trditi, da Surič zaradi svoje brzojavke ni več persona grata, da pa ga bo navzlic temu od-poklcala, ker ji Surič ni več všeč. Stranka mu je bila m#|#[ iiqa V Pennsylvania se je za-IIUU čel proces proti politi- ku, ki je silil državne uslužbence prispevati v strankin isklad. HARRLSBURO, Pa., 2(1. marca. — Danes se bo začei proces proti Davidu L. Law-rencu, načelniku demokratske stranke v državi Pennsvlvani-ji- Obtožen je, da je silil državne uslužbenec pripevati precejšnje vsote v strankin sklad. 1'radnikn, ki ni hote! tega storiti, je pretil, da i*a bo spravil ob službo. To je uganjal že izza demokratskih državnih primarnih volitev leta 1938. Državni prav- ilnik Carl B. Shelley dolži Law-re nra in njegove tovariše pod Kai lov o upravo, da so >i prizadevali izsiliti o»l državnih u-službem-ev dva milijona dolarjev. Ud uslužbencev, ki zaslužijo 1200 dolarjev na leto, so ko-lektali |m» tri odstotke, od onih, ki zaslužijo več, pa pet odstotkov. Lawrence je bil j»od Karlovo administracijo državni tajnik. Bil je že lani obtožen izsiljevanja, pa je bil oproščen. Reynaud posvaril Hitlerja glede Balkana PARIZ, Francija, 27. marca. — Ministrski jpredsednik Paul Reynaud je po radio svoj kabinet predstavil narodu ter !"kel, da ima njegova vlada samo en cilj: ''Premagati sovražnika r* Reynaud je rekel, da je bil postavljen nov "vojni kabinet'* levetih mož, ki so vsi na čelu ministrstev, ki so naravnost odgovorna za obrambo dežele. IRcynaud je nadaljeval, da je bil ta kabinet postavljen, da vodi Francijo in Anglijo do zmage, pa naj pride, kar hoče. Reynaud je povdarjal, da je Hitler razgibal vse -sile, da ogroža gospodarskjo življenje balkanskih držav ter dodal, i.j so interesi »Francije ravno tako na zahodu kot na vzhodu K v rope. Ako bi Francija dovolila Nemčiji, — je rekel Reynaud, — da pride do svojega cilja v jugovzhodni Evropi, bi poiibcnrilo konec svobode in konec Francije. CHAMBERLAIN SKUŠA POMIRITI DELAVSTVO LOX|>0\\ Anglija, 27. marca. — Zatem, ko je -delavska organizacij« sprejela brez števila resolucij, v katerih obsoja vojno in ki zahtevajo, da delavci nehajo podpirati vladno vojno vodstvo, je ministrski predsednik dflavoeOn ponudil >vojo roko v sjirirvo. V svojem pismu na neko delavsko organizacijo, čije ime ni bilo omenjeno, je Chamberlain zagotovil, da -e je u jegova vlada zavzela, da z večji) silo nadaljuje vojno proti Nemčiji. Grof Teleki v Rimu RPM, Italija, 27. marca. — Madžarski ministrski predsednik grof Paul Teleki je imel včeraj dve uri trajajoč razgovor z ministrskim predsednikom Mussolini jem in vnanjim ministrom grofom Cianom. V tozadevnem poročilu o razgovoru je bilo rečeno, da jf nilo dogovorjeno, e deželi sodelovali Da podlagi medsebojne prijateljske pogodbe. Mussolini in grof Ciano sta Telekiju med drugim tudi povedala, da sta «e Mussolini in Jlitlcr na svojem sestanku na Brennorju dogovorila, da ostanejo v prijateljskih odnošajih Italija in Nemoija, Italija 'n Jugoslavija ter Italija in Madžarska, da vojna lie sme biti razširjena na Balkan in Podonavje in da bo madžarskim teritorialnim zahtevam vstreženo šele po končani sedanji Tojni. Ugled UAW unije raste Delodajalci se bodo kmalu prepričali, da je v sodelovanju z delavskimi organizacijami tudi njihov napredek. — Izid preiskave Brooktonovega Instituta. WASHINGTON, D. C1., 2(i. marca. — Odnosa ji med avt-nimi tvorničarji in njihovimi organiziranimi uslužbenci se od dne d dne boljšajo, kajti tihe stranki dobivata večje izkušnje z o žirom na kolektivna pogajanja. Inštitut je te dni objavil izsledke preiskave, ki jo je vodil profesor William H. Mcpherson z Oberlin vseučilišča. United Automobile Workers unija dobiva od dne do dne večji ugled. Avtne družbe so t-e po dolgotrajnem obotavljanju slednjič sprijaznile z mislijo, da jim ne kaže drugega kot uvesti z delavci kolektivna pogajanja, kar jc dobro zanje in seveda tudi za delavce. — Nekateri delodajalci, — pravi poročilo, — še vedno u-pajo, da bo prišel dan, ko jim ne bo treba imeti z unijo nobenega opravka, toda to njihovo upanje je jako varljrvo. Teh je le malo število. Drugi, ki so bol'j razsodni, so se začeli bolj zanimati za delavske probleme ter so se islednjič prepričali, da unija ni tako strašilo, kot so si ga v začetku predstavljali. Največ delavcev v avtni industriji spada k Lewisovemu odboru za indiistrijaluo organizaciji. Profesor McPherson jc dognal, da je bilo mtveca j decembra 1*7,4*2 OIO avtnih |delavcev. To niso bili člani CIO |samo po imenu, pač so pa tudi redno plačevali svoje linijske pris|X'\\ke. Koliko delavcev v avtni industriji pripada k Ameriški delavski federaciji, se ni dalo natančno dognati. Precej jih je, toda niti približno toliko kot pri CIO. Iz Kapitola: PRIHOD ZMAGOVALCEV V LONDON Ko je prišla v £ London posadka križarke Ajax, ki je z dvema drugima križar-k a m a prisilila nemško oklopni-co A <1 ni i r a 1 Graf S pee, da sc je zatekla v pristanišče Montevideo v Južni Ameriki, jo je sprejela velikanska množiea ljudi. Kratke dnevne vesti Pe/qt*fce vesti: New Deal je baje podaljšal depresijo na ves glas zakričal: — Mi hrepenimo po miru! Napravit-* konec vojni! Izdatna earneriška pomoč WASHINGTON, D. C., 25. marca. — Trgovski department naznanja, da je bilo lani poslanih iz Amerike v razne dobrodelne svrhe v inozemstvo štirideset milijonov dolarjev. Leto poprej je znašala ta vsota 40 milijonov 400 tisoč dolarjev. Največ so prispevale zidov -sko organizacije, namreč 11 milijonov dolarjev. Denar jc bil poslan za pomoč in naseli-evropskih Židov. Protestantske organizacije so poslale nad 16, -katoliške pa nad 2 milijona dolarjev. Prispevki v razne cerkvene in verske svrhe niso v to všteti. Bančne vloge naraščajo WASHINGTON, D. C., 23. marca. —• Vloge v ameriških bankah so se lani povečale za trinajst odstotkov ter znašajo nad 56 tisoč milijonov dolarjev. Tozadevno poročilo je izdala Federal Deposit Insurance Corporation, pri kateri je bilo dne 30. decembra zavarovanih 13,535 bančnih zavodov. PHILADELPHIA, Pa., 26 marca. — Članicam republikanskega kluba za jugovzhodni del Pennsvlvanije je danes govoril republikanski .senator Ta ft iz Ohio, ki bo >ku-j'" šal na republikanski narodni i konvenciji doseči predsedniško ! nominacijo. Kot je že njegova navada, se je spravil na New Deal in ga ostro kritiziral. Trdil je, da je New Deal pol v o j i 1 vladne izdatke ter potom svojih metod popolnoma izpreme-nil značaj ameriške vlade. IV zatrdilu policije je bil to isti neznance, ki je prejšnjo nedeljo znklical v eerk»\ i sv. ' Martina: — Molite za mil , no |pa za vojno! Dragocena biblija iz I 7. stoletja Skozi okno je skočila PHILADELPHIA, Pa., 26. marca. — Žena znanega časnikarja Dosh-Fluerota j e skočila oziroma padla skozi okno. Pri večerji je vstala izza mize in rekla, da ji je >labo. Šla j<-* v sosednjo soIm>. Gostje so zaslišali pretresljiv krik. Okno sosednje sobe je bilo odprto. Njeno truplo je padlo na streho sosednje hiše deset nadstropij globoko. Uro pozneje je 4S letna žena umrla v bolnišnici. Motena božja služba LONDON, Anglija. 24. marca. — V katedrali sv. Pavla je danes nuni božjo službo nekdo pri s»>l>i njearova lastnina- BUKAREŠTA, Romunska, 2."). marca. — V knjižnici nekega posestnika v Jassvju je zasledil neki starinar Mazarino-vo biblijo. Ti-kana je oila v sedemnajstem stoletju ter je bila imenovana po tedanjem papeževem poslaniku v Parizu. Mazarinu. Izšla je samo v petdeset izvodih. Biblija je vredna poldrugi milijon lejev. Doslej je znanih samo pet izvodov te dragocene knjige. Sumljiv neznanec TRUCKEE, Val., 26. marca. — Tukaj so aretirali nekega slabo oblečenega in sumljivega neznanca. Pri sebi je i-mel za osem tisoč dolarjev zlata in za pet tisoč dolarjev raznih dragocenosti. Spočetka je bilo domnevano, da je ropar ali tat, pa se j«> možu posrečilo dokazati, da je vse, kar ima l Delavcem po restavrantih bo zvišana plača Frieda S. Miller, vodi:, j :a delavskega urada v di New York, je odredila n ' ii-malno plačo za delavce po _<»-stilnah in restavracijah. Sir -žajke oziroma natakarice i-u-do dobivale po dvajset, drugi uslužbenci pa po trideset centov na uro. Natakarice dol»-j sempatam kakšno napitnino, tako da bo nji'iov zaslužek približno isti ali pa še nekoliko večji, kot zaslužek ostalih uslužbencev. Pri tej svoji odivdhi je komisarka vpoštevala priporočila odbora, čijega naloga je bila določiti minimalne če za delavce v tej stroki. < >d-bor sestoji iz zastopnikov delodajalcev, delavcev in držav, ne oblasti. Odredba, tikajoča -e 50,000 žen.-k in mladoletnikov, stopi v veljavo dne 3. junija. Poleg te minimalne plače morajo preskrbeti delodajalci delavka in mladoletnim uslužbencem potrebne uniforme in jim dati zadostno hrano. Ce jim sr«»poda r noče dati hrane, jim m<>ru plačati sest centov več na uro. Delovni čas naj znaša od 24 do 45 ur na teden. Pomočnik?, ki delajo manj kot 24 ur tedensko, morajo dobiti tri cente več na uro. Vsi uslužbenci morajo dobiti za prekourno delo poldrugo plačo. Zaščita delavske zakonodaje FORDOV VNUK BO POSTAL KATOLIČAN Henry Ford, 23 letni sin Edsela Forda in vnuk znanega avtnega mogotca llenryya Forda bo prestopil v katoliško vero. O aokih katoliške cerkve ga je poučil monsignor Fulton J. fiheon, profesor na Katoliški univerzi v Washingtonu. V nedeljo je bil mladi Ford pri maši v katedrali sv. Patricks v New Yorku. Delavski voditelj Lewis protestira proti krčenju apropriacij za .razne delavske agenture. — Tako početje utegne imeti usodne posledice. WASHINGTON, I). ('., 2d. marca. — John L. Lewis, predsednik Kongresa za industri-jalno organizacijo, je danes pozval republikanske in demokratske 'voditelje poslanska zbornice, naj ne skušajo štedi-ti pri svotah, ki so potrebne za vzdrževanje raznih delavskih agentur. Uradi, ki ekrbe za točno iz- vedbo deavskih postav, morajo imeti na razpolago primerne vsote, kajti v nasprotnem slučaju j i m ni mogoče postav pravilno in dosledno izvajati. Vsoto, ki je v proračunu določena za upravljanje Delavskega urada, nameravajo nekateri skrčiti za tristo tisoč dolarjev, upravo postave za minimalne plače in maksiuiai- iii! delovni čas pa skušajo pri-j krajšati za milijon dolarjev, j Lewis je o tem natančno pisal demokratskemu kongres-uiku Ravburnu iz Texasa in republikanskemu kongre-uiku Martinu iz Massachusetts. Kongresnih Welch iz Cali-fornijc, ki je republikanec ter jima .precejšnjo besedo v zl>or-. ničnem odboru za delavske zadeve, je rekel, da morajo imeti uprave delavskih postav na razpolago dovolj denarja. Ce ga ne bodo imele jim ne bo mogoče točno vršiti svoje naloge. «9E«B III0BP>. ff«* Tort »••a KLOVENE! (VUdUBLSYT DHL? "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and PuhMahed by Slovenle Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakse£ Prešfdenf: J. Lnpftha, See. — Plnre of business of the corporation ana za ples in o!^»'opeilo. Najeta jo izvrstna "Hashellova godba z namčilom, i.i prinese s seboj veliko zalogo 4toS<| time" melodičnih komadov. ki so vetlno nežno sladk* /a ii!«*» ii> ob katerih -oz lahkoto suče starina in mladina IPovrbu lepega programa, dobre godbo, plesa in zabave, ■io v-akdo še "potritnn" - par t i koti za "fro Iuneh." Kaj hočete št' več? Pridili-torej društvo '''Lilija'* in mladina v a- pričakaj«*. <'lan 4-Liliji-.*' SLIKA NAZNANJA SMRT. •("'mine sile neko slike daje- DR. MAČEK IN PRINC PAVEL .Jnoslavija ima }>etnajstJ milijonov prebivaleev, med njimi sta pa nedvomn najpomembnejša hrvatski advokat dr. Vladimir Maeek in princ Pavel K a ra » i žond že v i č, član vladajoče srbske dinastije. Maček, neutrudni agitator za hrvatsko ;wtonomijo, in Pavel, frontni borec srbskih vladajočih rau-redov. Ta dva človeka ustvarjata narodno zavest dveh nasprotujočih si jugoslovanskih plemen. To-se zdi površnemu opazovalcu skoro tako neverjetno, kot če bi se bil na predvečer ameriške revolucije George Washington pobratil z angleškim kraljem Jurjcm III ter s tem preprečil revolucijo. Naj bo že kakor hoče, nihče pa ne more tajiti, da sta dr. Mftček in princ Pavel v teku nekaj mesecev več storila za narodno edinost, kot je bilo storjenega v vseh letih obstoja Jugoslavije. Ko je po svetovni vojni zavladala srbska dinastija Ka-radzordževičev Hrvatom in Slovencem, so začeli Hrvatje za-1 tevnti gotovo mero neodvisnosti v okrilju nove države in so bili pripravi jeni boriti se za ta cilj. Nasilje je naletelo na nasilje. Nekaj hrvatskih poslancev je bilo v narodni skupščini usmrčenih; srbski kralj je postal žrtev hrvatskega terorista. Italija in Nemčija sta bili ob-dolženi, da podžigata plemensko mržnjo, da bi po razeeplje-nju mlade države popadli vsaka svoj delež. Y>e to pa spada v preteklost. Temu burnemu razdobju sta napisala lanskega a'vgusta zadnje poglavje dr. Maček in princ Pavel z ustanovitvijo avtonomne hrvatske države. Da je bilo mogoče to vresničiti, jo bilo roba princu premagati odpor "beograjske klike*', srbskih generalov in politikov. In dr. Maček je postavil na koeko s"vo jo lastno bodočnost, ko je, ne meneč se za grožnje hrvatskih ekstremistov, vstopil kot ministrski podpredsednik v narodno vlado. Srbskega princa in hrvatskega aklvokata jo pri tem podpiral srbski liberalec Dragiša Cvetkovič, ki je postal s Pavlovim dovoljenjem jugoslovanski ministrski predsednik, ker je obljubil, da bo pomiril puntar»ke Hrvate. Cvetkovič, ki ga zaradi njegove temne polti nazivlje narod "cigana", je bil nekoč vpisan «v rekorde beograjske policije kot "postopač brez sredstev", ker je kot član narodne skupščine nasprotoval diktaturi kralja Aleksandra. Kot posredovalec med beograjsko vlado in Hrvati je Cvetkovič svojo vlogo sijajno igral. Najprej si je pridobil zaupanje dr. ačka, nakar je dr. M ač-ka pripra'vil, da je zaupal« knezu Pavlu. Stvar je bila potem razmeroma lahka. Dasi je Cvetkovič še vedno ministrski predsednik, so je umaknil v ozadje, dočim sta sredi politične pozomice dr. Maček in princ Pavel. Princ Pavel je moral zastaviti vso svojo moč in »ves svoj vpliv, da so >e srbski politiki zadovoljili sporazumom, dočim je dr. Maček s pomočjo priljubljenosti, ki jo uživa pri hrvatskih kmetih, pognal novklonljive radikalce v kozji rog. Dvajset let trajajoča mržnja so pa ni kar tako zlepa umaknila splošni bratski ljubezni. Toda napredek je opažati vsepovsod. Srba in Hrvata danes več ne razžaliŠ, ako ga vprašaš, če je Jugoslovan, dočim je pred nekaj meseci hotel veljati povprečni Srb izključno le za Srba, Hrvat pa za Hrvata. " Jugoslovan-♦•tvo" sta smatrala oba za umetno iznajdbo, s katero nista hotela imeti nobenega opravka. Danes splošno smatrajo dr. MačJca za jugoslovanskega patriota, četudi mu še nekateri Hrvatje očitajo, da se je spremenil na stroške hrvatskega patriotizma, s katerem je bil *koz in skoz prežet. S tem »da sta se dr. Maček in princ Pavel sporazumela, pa seveda še ni rečeno, da si je petnajst milijonov Jugoslovanov podalo roke, storjen jo pa začetek medsebojnega zaupanja. (*'e kilo misli, da je to brez pomena, naj »se spomni stre-iov v mestu Sarajevu, ki so dali povod svetovni vojni. Tisto mesto je še vedno iia zemljevidu: Sarajevo,. Jugoslavija. POSADKA "GRAF SPEE" SE JE UPRLA LONDON, Anglija, 27. m»r(ja. — Angleška arfmSraJiteta pravi, da je iz nekega zelo zanesljivega vira prejela sporočilo, e je zgodilo ha? v trenutku, ko e sprejeli z velikim zadovoljstvom in odobravanjem. V nobeni izmed prošlrh iger pa ni nastopilo toliko oseb kot bo v tej, namreč čez 30. Največ jih je prej nastopilo do 18. Ker je mladina vsa tako navdušena za igranje, se jo to pot izbralo nekoliko obširnejšo igro. da so tako v-o m da priložnost in bo več -zabave. . /Torej, kdor hoče preživeti nekaj veselili uric. naj pride v soboto 30. marca v S. S. Turu koliko dni pozneje je ponoči slika obeli otrok padla s stene. Starša je ropot zibudil iz spaiiiai. Naslednje jutro sta zvedo1 a, tla jo otrok v bol ni sei umrl in >icor natanko orb minuti, ko je slika padla na tla. eala. Tmljivo je, da so vsi ti dogodki končno zbudili pozornost javnosti. veljave. In če odštcjeiu čas, ki sem ga prespala, znese t mil kakšnih deset let ter som potemtakem, kar se življenja in ljubezni zadene, komaj dvajsetletna mladenka, polna življenja in koprnenja, mlada po srcu in po duši, malo izkušena ter po izkušnjah in doživlja -jih hrepeneča. Narava se prebuja iz dolt;,--ga zimskega spanja. In kakor narava, se tudi človeško bitje prebudi iz dolgega zim>kegn spanja. In kakor narava, -e tudi človeško bitje prehudi iz zimskega otrdelosti. o torej brez• zdaj jo pa vso s|>očito in oživ ELEKTRARNA OB VIKTORJINIH SLAPOVIH. Šele sedaj >o se odločili, da so ob ViktoriinHi slapovih reke Zaiul>ezi, ki rtona. manjši del pa gre ne. Zakonca sta se zagrozila, 7A) hotel ob Viktorijinih slapo-imeia sta slabe slutnjo. No-,^1- • koliko dni pozneje ju jo do'e;| Gradnja te centrale nikakor tela žalostna vest, da je u mrl*^ hl]a proprostn pOSita. ol, tisti liri nji.ru sin Renato, vilj jo tako (la no kvaH Q k. ,o Klwz.l tedaj pri vojakih koM(lo To io 1)jlo takf) vro<,o dft ^ .1 e utonil v valovih dereee re- ^e]avci v toj pai7li kopo]; ko. maj zdržali. Tudi sedaj, ko ke. Trupla niso mogli najti. iSUko so starši dali v nov, orni okvir in jo obesMa na obi- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA && JEDN0TA naprava deluje, nima strežno- _ . . . era osebja. Dolnje avtrtmatie-ca3no mesto. Dne 4. januarja no in sa|no Pnkrat na dan pH_ Ihaja nafbomik. Seveda je dala gradnja priliko za podrobnejše proučevanje Viktoriji-uih s hupo v. O tem poroča Ijeno, z neko prečuduo milobo navdano. Najraje >»i 'v^akeg.i objela, ki l»i prišel nasproti, seveda mlad bi moral biti in čeden in dobro bi moral zaslužiti, kajti de»lea rodili in delil ti zanj, se mi zdi zadnja stvar na svetil. In tako bi moralo biti kakor v romanu ali v kinematografu. Oh, ti ne veš. Zgaga, kako rada romane prebiram in kako sem navdušena za pik če rje, ki jih kažejo po kinematografih! Le kje iztaknejo tako lepe o sobo moškega spola, da vzbujajo v ženskah tako koprne-nje? Nekateri so pa že taki, tla bi jih oseba žen-kega sj»ola kar gledala, (" imbolj sem letih, tembolj se mi zdi, da mod našim narodom ni tako lepih moških. Ne bom rekla, tu«H naši moški so za silo in uikakor ne kaže zametovati, toda na sebi imajo premalo finega in nežnega, — ne vem, kako bi s. izrazila, — da bi bilo prav. Na-ši moški nimajo tiste delikato se, ki meša ženskam srce. Pre-okomi >e mi zdijo in premah« izobraženi, kar povzroča diferenco med moškim idealom. V družbi se vedejo uesimpatično eden izmed graditeljev C (K T. Clarke. •Z nekim spremljevalcem j« (Tiarko odšel v ono izmed strahotnih brezilen ob vznožju slapov. V tej soteski ni bilo dotlej še nikoli žive dnše, oba moža .-ta se morala z vrvmi spustiti vanjo. Ob tej pri-Hki sta prvič točno izmerila višino slapov. Kakor pri Niagari, voda no pada samo na onem mestu v globino, temveč ce deli v več. rokavov. Najvišji je tMi, ki ga imenujejo "Na-|,n l'n ple»» brutalno stopajo slanjač". Njegova višina zna- na kar vzbuja v ženski ša 108 ni. Drugi najvišji je Vzhodni slap z višino 84 m. Hudičev slap pa se ponaša še vodno z padcem 00 m. Ustanovljena 2. aprila 1894., ihtbrporirana 12. Januarja 1888 ▼ d rta vi Illinois, a sedežem v mesta Joilet, Illinois POSLUJE ŽE 40. leto i.tavn. >.r»d t la>tiM«i domu . 508 No. 'Chicago SU JoUet, llliv^a. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4 450,00« S« »I.VK.VTNOST K. S K. JKDNOTE ZNAŠA 119.80% K. s K -l.diiotu mu* iimd t5.lKHI «la(M% In tlspir v udraalem In (nUdiiiskeoi oddelku. SKI'PNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DKUTEV 18C SKIPNIH POIM'OK 4E K. S. K. JED NOT A IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG K S K. JEIiNOTE JK: "VSE ZA VEKO, IK>M Ui NABOO!" št liu«f.š aavuiovati pri dobri, [Kišleni tn solvental podporni organizaciji, zaruruj se pri Kranjeko-Slovenski Katoliški Jeduoti, kjer se lahko za vam j eS za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo dane In članice od 16-do 00. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ZavarujeS se labko od $250 do $5000 po smrtnine. V Mladinskem oddelkn K. S. K. J. se otroci labko zavarujejo v razred n "A" aH "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je aelo nizek, samo 15c za razred "A" In 30e za razed "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otro ka zavarovanega v razredu **A" se plača do $450.00 in aavarovanerganizaclji, ustanovne ga; tea-ba Je le osem oseb t starosti od ML do 60. leta. — Za nadaljna po. SLUŽKINJA za liišna opravila, pri prost o kuhanje, da spi v hiši, mora imeti priporočila in mora znati angleško, fc'iii.OO. — Pokličite: RAvmond 0-75r>4. SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOSCE. — Pišite sa cenik. J. MARSICH, INC. 403 W. 42 Street New York POSEBNA MISIJA POLITISA. •Dosedanji poslanik Grško v Parizu, Politiki je dosegel starostno mejo. Po zakonu hi moral hiti upokojen, toda z ozirom na sedanje ease atonška vlada ni storila tesra, marvor sfa jo imenovala za veleposlanika in j n riti ličnega sve t ova lea vseli svojih diplomatskimi zastopstev v Evropi, s sedežen* v Parizu. Slamnikarji in slanmikarico dolio delo pri: DEBWAY RATS 42 W. 39t#iRt. Kew York, N.Y Tti< ki po zrakn vsaka -------- ima svoj zaljubljeni par; ja/. nodelikatno ohentke individu alnosti. Meni je bila usoda zelo žalostno naklonjena. Kot mlada doklioa sem pobegnila izpod avstrijskega jarma v deželo svobode s trebuhom za kruhom. J)osti ^em prestaja in dosti prejokala, hrepenela sem |>o i-denlni sreri in pazila na svojo poštenost kakor na pnneieo v svojem ore-n. Kaj imam zdaj od tci?a, kot neiziuemo samoto in osamljenost krntecra in varljivega sveta. Drn^e letne ease že nekako prestanem in prenesem, pomladi se pa že vnaprej bojim, vodoe, da bo prinesla mojemu prof i njenem u sren trpko aro "Tatnost razočaranja. Zdi s,> mi, da jc naš pesnik nalašč zame zložil tisto nesmrtno: — in navodila plute as glni no. rmcAoo II1JM098 DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.---$40.— zaradi razmer v evropi ae bile nafte zveze mm denarne poftiljatve v Jugoslavijo safcuno preU-akne. Sedaj P* m deblu neve svete, pe kateri je ■Mgefe naftim rojakom vztreči in denar Taras pe-iiUatt. Vendar je bila nam povišana eam, ker as • Um potu suioge vlftje. poSilJatev tudi, da za nujno posiljatev poslužite se "cab1* order" doplačati je treba fl.— za vsako pošiljatev v jugoslavijo SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : potniški obdelbk : ss 216 West 18th Street, New York sem pa ena uboga revna stvar... Le kako more biti elovok ta ko nesrečen. Poleti, jeseni in pozimi se še nekako prestane, vse drugače je pa spomladi, ko bi se uhoha paruika "Maureta-nia" in "C^neen Mary", sta haje odplula proti Avstraliji. Talil se hodo 11a "tMiturvta-iiijo" vkreali mladi letalci, k: so dobili temeljno izobrazbo v domači deželi, in odpotovali v Vancouver v Kanadi. Iz Van-onvcra jih bodo poslali v razna vežbališča, kjer se bodo iz-popoluili v s»voji stroki. Vsa v Kanadi izdelana lcta-ia in letala, ki jih bo kupila Kanada od Združenih držav, bodo poslana po zraku v Anglijo, dočim so imeli doselej navado demontirati jih ter po-slat i posamezne dele na ladjah preko oceana. Ottawa, Kanada, 27. marca. — Po najljutejših volilnih bojih v zgodovini Kanade je liberalna vlada ^ministrskega predsednika W. L. Mackenzie Tcy^rym^ojtm Kinga ostala na krmilu, kajti pri včerajšnjih voli-X/ sJ ltm> tvah je dobila še mnogo več glasov, kot pa l. I 935. Continution oii l 3 ems " Stov&ncL ABERHART JE ZMAGAL V ALBERTI "Socijklno-kreditna stranka" cfcbiva čedalje več pristašev. — .Ministrski predsednik ni mogel povsem izvesti svojega načrta. KDMOXTON. — Volitve v kanadski provinci Alberti so izpadle v prilog ministrskega predsednika Aberharta iu njegove 4soeijalno-kreditne stranke' (Social Credit Party). — Štetje glasov deer še ni k on -čano, veji dar pa ni nobenega dvoma o A herlia rt vi zmagi. Volitve so se vršile v pet<*k. Casopi>je poroča, da si jc Aberha rt ova stranka za jamčila izlile«I .">7 najmanj 21 sede- žev v zl>ornici. Izid v osemnajstih okrajih je še vedno dvomljiv. Aberhart je bil izvoljen leta 1935 7. veliko večino, ker je obljubil vsem odraslim osebam 25 dolarjev me-ečne rente. Do-bršen del svojega programa ni mogel izvesti, ker mu je nasprotovalo najvišje kanadsko sodišče- in ker gospodarske razmere niso bile tako dobre kot je domneval, da bodo. USODNI OBISK V KANADI Spanca, ki se je šel dve uri v Kanado zabavat, bodo najbrž deportirali iz Združenih držav. — Obsojen je bil na leto dni ječe. 17 letni Richard Casado je i los pel s svojimi stariši v Zdr. države, ko mu jo bilo >edem let. Ustanovili >0 s<» v Huron ti v ameriški državi Michigan. Leta 10:52 je prišel preko meje v mesto Sarnia v provinci Ontario, se zabaval dve uri v nekem kinu in se nato vrnil v Združene države. Pet let 1 nizu e jo je z dvema tovarišema oropal neko trgovino, in je bil obsojen na leto dni ječe. Ameriška postava pravi, da zamore biti deportiran vsak i-nozeiiicc, ki zakrivi kakšen zločin »v teku petih let po svojem prihodu v deželo. Cas štejejo od zadnjega prihoda v Združeno države. Ker od leta pa do dne, ko je izvršil zločin, še ni poteklo celih pet let, je podvržen deportaciji. Casado, ki ima v Ameriki rojeno 'ženo in otroka, čaka na prisolniškem otoku Kili- Island 11 v New Yorku svoje usode. KIR KLAN D LAKE, Ont. Tit Vam pošljemo za list — ker nam je že 31. januarja naročnina potekla. Jaz sem mislila, da bo moj mož poslal, ker ga raje bere kot jaz. Ko ga prt ominjam, zmeram rCče jutri. Ta pa ne pride. Jaz imam raje radio, ker lahko vedno opravljani gospodinjsko delo, ko poslušam kaj se dogaja. Radio iz Jugoslavije na kratke valove se dobro -lisi vsako jutro. Izve se, da je veliki draginja v domovini. Kila kave stane sto dinarjev, koruzne moke dvesto din. Zaslužka pa nikjer. Hvala Bogu, da je en mir že sklenjen. Želimo, da bi se kmalu še drugi. Kar se zasluži, ni za polovico pri družini kar je trel>a. Pa da bi še tako ostalo* Kako se je napredovalo od prve vojske. Krona za dinar, čudno smo pogledali to šibo božjo in kar je še ostalo v banki. Knjige niso veljavne. Agenti bančne knjige kupujejo. Kako oni denar dobijo nam ni znano. O priliki bom že še kaj sporočila in želim, da bi >e še kdo drugi kaj oglasil, kajti dopisi dajo listu pravo življenje. Peter Zgaga: Kako, da si vendar v kolono dal pismo od liste ženske, ko je vendar tako dobro napisala, kako se možje hvalijo, kar vse >anii delajo. Jaz sem ji iz srca hvaležna. Zdaj bom lažje prestala, samo da so drugi tudi takšni. Moškim prav privoščim njihovo veselje. Če gre na delo in nekaj denarja zasluži, misli, da tudi lahko komandira. Marsikaj moramo prestati pred njimi, navsezadnje jih imamo pa le rade. Naj zadostuje za danes, pa še prihodnjič kaj več. Lep pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po Kanadi in Združenih državah. M. Ž. Opolnoči je bilo oznanjeno, da bo imela v parlamentu liberalna stranka 120 poslancev večine, opozicija pa bo ostala zelo slabil. Razmerje zastopstva posameznih strank bo naslednje: Liberalna stranka K»8 po slancev; narodna vlada 27; kooperativna federacija 2, druge stranke (i dvomljivih 71. Včerajšnje volitve so bih-odrejene 25. januarja, ko je ministrski predsednik provin- ce Ontario obdolžil vlado, da omahuje v svoji vojni politiki. Volilna borba je trajala dobra dva meseca, to je izza razpusta parlamenta. Kanadska vlada je bila izpostavljena o-strini kritikam in ji vsledtega ni kazalo drugega kot razpustiti parlament. Narod naj bi s pomočjo novih volitev pojasnil, če se strinja z vladno politiko nli ne. Volilno pravico ima šest milijonov šest s to tisoč Kanadčanov. Izmed teh jih je devetde- set tisoč v vojaški službi, nekateri med njimi >v Angliji, nekateri v domačih taboriščih, j Vojaki so začeli voliti že Hi. sipami. , Volitve se je udeleževalo deset političnih strank, ki so postavile (>Ti! kandidatov, dočim je v poslanski zbornici le 24"; poslancev. i V Kanadi prideta v prvi vr-,sti vpoštev liberalna in kon-jservativna stranka. Med nji-ima se je vršil boj za prven-|stvo. Konservativci so stremc-|li po nekakšnem splošnem ka-jbinetu, v katerem naj bi 1*111 'tudi predstavniki d r u g i li strank, dočim <0 bili liberalci proti vsakemu kompromisu. V tem pogledu se je strinjala z liberalci tudi Cooperative Commonwealth Federation. — Geslo obeh' ,]V bilo: —'Opozicija proti konservativcem! Ta skupiiui je spočetka odloeno nasprotovala vojni, kaj kmalu se je pa itverila, da tako-nasprotovanje ne moro imeti' 11-godnih posledic. Nastopila je proti vojnim dobičkarjem ter obl jubila po vojni socijalno zavarovalni sistem, od katerega bi imeli največjo korist bivši vojnki in njihove družine. V volilni kampanji je igrala precejšnjo vlogo tudi stranka, ki se zavzema za socijaliii kredit. V volilno borbo so šli pod zastavo "nove demokracije.'* Priporočali -o prisilno uporabo vseh gospodarskih sredstev za uspešno izvojevanje vojne. Prodno je pred dvema mesecema razpustil liberalni ministrski predsednik 'Mackenzie King parlament, je biTo v njem !.!(> liberalnih poslancev; proti njim jc bilo .">9 konservativcev, 7 zastopnikov C. C. Federacije, 1T» "soeijalnih kreditrnkov", 2 neodvisna, - laborit in 1 ''reformer*'. Cromwell bo ostal poslanik Ottawa. Kanada^ 27. raarca. — Ameriški poslanik ža Kanado James Ht K. Cromwell, ki je od državnega tajnika Hulla prednji teden prejel ukor zaradi svojega govora v Torontu, bo še vedno o-stal na svojem poslamškem mestu. "Drugih načrtov nimam, kot da nadaljujem tukaj dolžnosti ameriškega poslanika," je rekel poslanik Cromwell in s tem 'pregnal vse govorice, da namerava odstopiti. ' Najstarejši konj ROCKLEIGII, N. J., 23. marca. — Tukaj je poginil konj, ki je veljal za. najstarejšega na svetu. Dočakal je starost 39 let. Svoječaso je i gral »v cirkusu, potem je bil pa pri filmu v službi. Jahal ga je znani filmski igrale:* Rudolph Valentino. imajo ve ii pa uspehi f GOČE. * • t |NTa padovanski univerzi sta bila proniovirana zn doktorja vsega zdravilstva brata Stanislav in M'ulovan Ferjančič, sinova. dr. Hermana Ferjančiča, sodnega uadsvetnika v Benetkah, ki je doma *z Goč. Na isti univerzi je bil promoviran za doktorja prava Ludvik Na-nut iz Kanala. < PESMARICA °Glasbene Matice*' Stane samo S2.— V . ? A - W Ti I To je; najboljša zbirka slovenskih pesmi za ipo$ki zbor. 'Pestnarifca vsebnje 1<& psemL Dobite jo ▼ Knjigami Btovenic Pnb- i 1 i shin g Co., 216 W. 18th -Street, New York, K. tW. x »s*/ - " T* r» na n " Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedlre. — Spomini na deda. — Jurij K ožja k. — Jesenska noč med slovenskimi polha™ — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — urad Ro-jinje. — Golirta. in. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlo?ska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zoher. — Tugomer. Vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč tn pravica. — V vojni krajini. — Pravd« bratoma. vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ne vošči jivosti. — rt pom i ni starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kota rje v Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X". ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel* med Evropo in Ameriko. Genialni inžonjer MacAlan vodi ogromno delo. (>ele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno dt-lo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja Mae Alana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani ... $1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spisi Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel ▼ dobo, ko se je začei širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega 269 atrani. i _ V tem UL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu dehi trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno B,.iko z. 9.,avarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo ▼ njegovi življenjski modrosti pri čebelah, iia njegovem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa ro-. man na vso moč živahen in zanimiv. Dtaa _____ tU« Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. — *«« M Wednesday, March 27, 1940 laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. Za Glas Naroda priredil X. X. 12! tKinalu nato so se oglasili v veži koraki. Vstopil je Juri brez svetilke. ^Juiila je tresočo roko, ki se je težko spustila na njeno rame. ; " L* boži ca, ali si .>e hudo prestrašila V* jo je vprašal. • * Ce hi Evica .Jurja dobro ne poznala, bi se ji zdelo, da stoji tujec pred njo, tako ves drugačen je bil njegov gias. "Toda, Kviea, pri spominu na svojega pokojnega očeta, ne črhni nikomur niti besede o tem, kar si to noč doživela. Ti nisi videla Nandeta, to je vse! Nisi ga videla! Saj me razumeš.' Pa nikar nič slabega ne imeli! Nesreča se je zgodila!" i 'Žalost, ki jo je razodeval njegov jecljajoči glas, jo je vso prevzela. Odgovoriti ni mogla, le prikimala, je.. Juri je odprl o^iaro, vzel iz nje celo naročje obleke in odhitcl. Evica je sedela na postelji kakor ohromela. Ni vedela, če *o prešle uro ali minute.. Naenkrat je zaslišala na kamnitih ploščah pod oknom dirjajoče korake. Skočila je k oknu, hoteč ga zapreti, ko je zaslišala z vrta šepetajoč glas: 44Notri je! Notri je!" Samo enkrat je slišala ta glas. a je vedela, čogav je. Zdelo se ji je, da še vedno čuti na svojem licu ostudnoinrzle kloba-saste jrrste tistega človeka. **J«sn>," je za jecljala in planila iz robe po stopnicah. Brez -iijM* in burno utripajočega srea je obstala pred vrati, skozi. kiKtera je slišala: , "In ravno on! On -ki sem mu bil tako dober! Življenje bi bil dal zanj! Toda lotila se me je taka jeza, da niseui vedet, kaj počnenr! Šele ko je ležal pred menoj ves v krvi . . ." Kviea s«' je o]K>iekla v sobo. . Juri ji je skočil nasproti, kot da bi jo hotel pahniti prelco praga, toda opay.il j., na njenem obnašanju, da se je moralo nekaj t|»es«*l»iiega zgoditi. Dekle. kaj je, za bo/jo voljo!" (Ne da bi dvignila l»ogle«I, je [»ovedala, kar je ravnokar slišala po«I oknom. "Nande!" je hropel Juri. 44Tukaj je nahrbtnik! Obleka je v »njeiiu denar, živež in. vse. Nikjer se ne mudi. Jutri zvečer že moras biti preko meje. V zadnjo sobo! Skozi shram^Mi za mleko. Ven! Takoj!" 'Kviea j«' še vedno gledala v tla. Slišala je. k;tk<> je planil Nande izza mize, kako je vzel, Lai mu j«- i/.roe i I Juri in kako >«• je vrgel bratu okrog vratu 44lVoČ. fant! Takoj Stran!" To »o bile isliie l>osodo, ki so prišle preko Jurjevih ust, ko je pehal brata preko praga. iv< ji- planil za njima v vežo. Nato je zavladal v hiši mir. Kviei o klecnila kolena in ro je hotela spustiti na klop < b pee i. Takrat so se okniec udale jkmI težko pc>t jo. Mo-e nahaja podčastnik Ferdi-nand Hrastar, ki je pred dvema dnevoma brez dovoljenja zapustil svoj polk in je osumljen, da . . ." v, ^l™ > *fldušil lajež domačega jva. Orožnika sta od-Eden skoz j zadnja vrata na vrt, drugemu je svetil gospodar v prvo nadstropje. J,a jež je .postajni vednjo hujši. Nnenkrat ie pa pe~ žalostno zacvilil. Okoli vo-la je prišel žandar naglih korakov. "'Kaj je?" je vprašal Simon Zgone s stopnic.. "(Jo<|M;d |M.vel ji ik, v hKi je bil. Skozi vrt je hotel. Po uniformi >em ga spoznal. Blesteči gumbi so ga izdali Ko tem hotel za njim, se je p«>s z: letel v me. Tn seveda sem ga— Zamolkel udarce in rožljanje razbitega stekla je zadušilo »asove in korake sem in tja tekajočih orožnikov. Evica je planila v vežo. Nekdo je prižgal .svežo. Poleg r&abite sveti kc ie ležal Hrastar. Vrgla se je k njemu. V vežo r*o začeli dre ti posli. Mod deklami je bila prva Cen-ca, med moško služinčadjo pa l)ore. *4Kviea, za l«,žjo voljo. Evica! i Pa se že vsaj tebi ni nič zgodilo?" "Pomagaj, Dorče, ij>omagnj!" jo stokalo dekle. Z dvorišča je bilo pa slišati Bolteža. t *4Lepa stvar, čedna stvar! Žandarji in hišna preiskava! In pod streho imajo tolovaja. Gos-podarjn se je dobro opo-ncslo, ko zmerja poštene ljudi. Sram me je, ker sem služil v taki hiši . . ." (Nadaljevanje DrihadniiA.) RC0V1II (1UUWLXTT BMML9 IZ JULIJSKE KRAJINE . . . Ze več let so oblasti napo-vedale regulacijo struge Reke. Pravzaprav je bil ta problem načel takrat, ko so namera va-i!a oblastva odkupila obsežne trnovske 44Mlake" za preureditev in gradnjo aerodroma. Po svoji legi bi to polje najbolj odgovarjalo, toda teren ni niti malo primeren za to, kajti še sredi poletja, ko je čas košnjo, stoji voda po travnikih. Takrat so morale oblati opustiti vsako misel, odno-sno odložiti gradnjo aerodroma do izvršitve drugih ukrepov, ki bi dali možnost za izsu-fcitev tega koirfpleksa travnikov. Takrat so se razširile tudi govoriee, da z regulacijo struge Reki. ki naj bi dobila ravno korito s čimer bi bil pospešen tok in odtok vode, bi trnovsko polio veliko pridobilo, odnosno bi so dalo misliti na n jegovo i zrušitev. Koliko je hilo na teh govoricah resnice, opirajoče so na st rokovnjaške ugotovitve, pa nam ri znano. Prvi nkrop, ki so je nanašal na regulacijo Reke je 1 >11 od-• ok. s katerim so oblastva odvzela lastininskc pravice do izkoriščanja vodne sile Reke po-drcti vso jezove in druge naprave. Potem pa je za nekaj let use utihnilo in mislili smo že, da bo ostalo vse pri »t a rem. Lani, proden začeli z deli za regulaeijo Reke pri Kosezah, pa jo mero-dajno oblastvo izdalo enak odtok pose-tniku mlina Spilarju v Kosezah, kateri mlin pride sedaj na vrsto, pa ni znano. Kot ze reeeno. .so lansko leto pričeli s prvimi deli regulacije reške struge v bližini Ko->ez pri Ilirski Bristrici in pred kratkim zaključili zadnja dola na tem odseku. Reka teče sedaj od Kosez pa približno do železniškega nadvoza po novi, široki, moderno urejeni strugi, ki ninia skoraj nobenih ovinkov. Novo korito meri na dnu komaj 10 metrov, oba bregova se v terasah dvigata in razširjata tako, da znaša zgornja razdalja uned obema bregovoma 40 metrov. Ta prva regulacija ie stala baje 8* milijonov lir. Dograjen jo bil tudi most čez novo strugo, ki ga nosijo trije obloki in je stal baje 1 milijon lir. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lairxu. v italijo S 5.90..........Lir 100 11.50 .......... " 200 17.00 .......... «• 300 28 00 .......... '» 500 55.00 .......... " 1000 KFK ČRNIH NKliAJ HlTKf MKNJAJO S«» NAVKlMJNP 1!K ME PODVKŽKNB ■"'1'KBMEMHI OOKI ALI IX 11.1 NW>A NAKMIU IZVR^tl SJKMO PO 4'ABI.R |.KTTtt Z\ PKIHTOJHINO fl^- s L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (travel bureau) tit w. 1mb st., new york 1 (Prvotno je bilo rečeno, da bodo novo strugo betonirali, tega pa za enkrat niso storili; le v krajiih. kjer klava-mi. ZEMLJA ZASULA VEČ HIŠ. 'Iz NeciVoleja v Rumnniji poročajo da jo zdrsnilo deset hektarjev oblegajoče pobočje 300 m globoko v dolino ob vznožju gore Puree In la. Posledice so bilo težke. Zemeljske mase so pokopale županovo hišo, župnišro in hišo nekoga kmeta. Cerkev je ostala nedotaknjena, kakor po čudežu. človeških žrtev doslej niso naš-!i. Zemeljski plaz jo sprožilo po vsej priliki trajno deževje zadnjih dni, vzrok pa utegne biti tudi vulkanske narave. ce se ne ves. zdaj izveš: da je Francija 21. februarja obhajala obletnico bitke pri Verdunu; da se je neka nova italijanska podmornica potopila 116 m globoko in se srečno vrnila na površino vode; •da je neko rusko stratosfer-no letalo doseglo 24.000 čevljev višine in je ostalo 2 uri in 26 minut v zraku, potem pa s e je spustilo na zemljo 200 milj daleč od Moskve; da so našli arheologi v E-giptu pofpolnoma nedotaknjen grob faraona 21 dinastije da je po pisanju moskovske "Pravde" nastopilo pomanjkanje tednikov in strokovnega osebia v ruFki industriji in poljedelstvu: da s*c zaradi hude zime v območju Karpatov pojavljajo črede volkov, ki štejejo včasih do sto živali; MILKA ŽICINA: jSpet je imela podpisano službeno knjižnico in brezposelne roke. IBil je viharen spomladanski dan. 'Pred njo i?e izteza ulica, delavna. jutranja ulica mesta. Kaja se je ozrla in videla za sabo hotel-restavrant, sivo poslopje z balkoni, hladno tuje. Za hip je skušala zamisliti na balkonu sobarico Anko, s krpo v roki. Toda okvir jo o~tal prazen. Ta hiša ni videla nobene zveze ž njo. Nad črnim obokom, zgo-raj pod krovom je odprto o-konee. Pi-vo, drugo trejo — to je njihova sobica. A tudi ta soba jo prazna, tuja. Tista znana železna posteljica, stol z umiva'ni kom, naglo brisanje lis, s koncem modre brisače — vso to jo zdaj za njo minilo. In tujo. Nekoč pa je tam, V. M., v roki stopila na ulico, dolgo stala -pred to hišo in gledala je >jvo zidov jo, to kletko, prepolno /«-lj za življenjem, hrepenenja, polno upanja; izplavati, jHigrahiti življenje, vreči so vanj kakor v vrtinec in zaplavati z v*o močjo, radostno /umivati široko, svetle dneve. Mislila je tudi na to, kakor bo, ko prihrani dovolj denarja in zajpusti službo, stopila v neko restavracijo na kosilo in tam potrpežljivo čakala, ne da hi priganjala, naj ji prinesejo hitro, gledala bo v krožnik in vedela, kaj ]x>moni ta umiti krožnik. Sočustvovala bo z neznanimi pomivalkami posode tam v kuhinji, vedela i -k da se trikrat zamahne > krpo po mastnem krožniku v vreli vodi, vedela bo. da so ti prsti otečeni in razjedeni in da v težkem vonju raztopljenih o-stankov lazijo pomivalklne mi sli: Kdaj bodo že ti neznani ljudje odšli iz restavracijo, da izgine kup neoprano posodo! ZidoVje Grand hotela je stalo hladno, ravnodušno. Nekdo je odprl balkonska vrata, ali to ni bila Anka. Ona zdaj z metlico čisti dolg trd tepih v hodniku svojega nadstropja. Tri stopnice pred glavnim vhodom so zdaj ležale kakor o-goreli steni. Izcmbljene in nepomembne v ulici, odeti « pomladanskim jutrom. (Kaja je šla počasi po ulici, po kateri je veter raznašal prah. Namenoma jo stopala počasi da bi čim dalje trajal prijeten občutek prvih trenutkov, ko s suhimi rokami s paketom, v katerem je vse njeno premoženje, svobodno hodi med ljudmi. Uliea je bila glasna in nemirna,, prenapolnjeni tramvaji so hiteli mimo. — V DEKLE ZA VSE I kuhinji zdaj Vida — da na Vidi je vrsta — pomiva čašice od zajtrka. Sofija riba hodnike. Kristina, siva v obraz, vlači skozi kuhinjo svojo natečeno nogo. Pred gospo Petričevo stoji zdaj nemara že nova "petka" in trepeta; ali me bo vzela? "Kristina, nova," Šef se dela ,kakor bi mu bilo pod častjo, da bi se zanimal za j takšno malenkost, kakor je nova pomivalka. fKaja se je na oglu zaustavila, pogledala na de-no in levo in šla na drugo stran ulice. Krilo so ji jo v vetrn motalo okoli nog. Šla jo in preganjala misel na novo službo. Raj je pravkar šele zapustila staro, najprej se mora pošteno na spat i in spočiti. Tn potem . . . Opoldne je poT-akala na Mnr-ka pred delavnico. f)n se je razveselil, ali ni bil presenečen. "Vem," je za vpil in ji podal roko. Pogledal ji jo v obraz in veselo zaklical: "Xaj te ne skrbi! Za oevrtko bo. jaz delam!" »Nasmejal ce je in jo pobožal s sivim pogledom svojih veli-kih oči. Njeno slovo od kuhinje Orand hotela sta proslavila za mizo "narodne kuhinje." Mimo okna, polnega posodi' v. hladnimi jedili, -o naglo hodili ljudje. Kaja se jo zagledala v umazane šipe in pomislila: "Zdaj sedim za mizo, gost sem. V kuhinji pa se neka Mica bori s posodo. Skušala si je predstaviti to malo kuhinjo a je videla Sofijo, kako v copatah stopa preko mokrih kuhinjskih kvadratov. Vida je naslonjena nad korito preoblaga novo "potke" težak vz.luh izhlApovajoče juhe. mastna., znojena telesa. 4Ti ven!' je -pravkar padel Petričev glas. Poleg te vrele kuhinje mimo visi na lesenem drogu dolg rdeč tepih in pomivalka posode gleda »=kozi špranjo plota na ulico in hrepeni. Po tej ulici hodiio ljudje, hodijo mimo okna "narodne kuhinje." Nekdo se je pravkar usta vrl se (zagledal v mlečni riž in ohlajeno pečeno klobaso. Kaja sedi v suhi obleki, ki ne diši po kuhirojski pari — nemir kuhinjo je zdaj za njo in namesto da bi so veselila tega tako ]X)trobnega oddiha, se skozi njene misli vlači slika žensk na trgu. 'Marko je našel v /epu cigareto. jo zažgal in vpra-šal: "Kaj jo? Kaj trepetaš? Nemara ti je žal korita?" Njegovo lice se jc svetilo. Ni skrival veselja, da sta tako po hudem nalivu veliko jezero nepričakovano spet skupaj. Odlomil je velik kos kruha in ga grizel s širokimi, zdravimi zobmi. 144Kje bom zdaj našla delo?" je vprašala Kaja in Marko je iskaje po žepih svojega oguljenega suknjiča, veselo odvrnil: i »"Poglejte, Garo? Povesila je ušesa. Zamahovala boš ma'lce z brezposelnima rokama, kakor drugi, ]>otem boš pa menda nekaj že iztaknila." 44Ne bom več služkinja," je izjavila Kaja. iMarko je našel v žopu cigareto. je stresal na nohtu prsta in pritrdil: "Nikar! Dokler ti ne bo začela voda teči v grlo. kakor pravijo." iKnja je glodala njegovo Široko čelo, malce nagubano, ko je on sklonjene glave i-kal po žepih vžigalice. Sedel jo kraj nje, kakor nekoč, ko -ta sedela na obali jeza, tam n;i vasi, in premišljevala, kam naj gresta. Ri! ji je blizu in drag in razveselila se je njegovega glasu. <4I)a, Gara, zdaj- bova mi dva ..." Objel jo jo s toplim, svetlim pogledom. Ko je šel na delo, je obstal na pragu delavnice. "Zdaj ibova midva .skupaj, veš ..." (In ko je Kaja že Šla, je zaklical za njo: '4 Počakaj me ob sechmli!" Ona se je ozrla, j>otopila svoj vedri pogled v njegovo lice. Opazila je, kako je velik, močan fant in kako bije iz njegovega pogleda odloč nost. . "Ob sedmih!" je smeje se odvrnila in mu pomahala z roko. Sla je ipo ulici razpoložena, vedra. In močna. Sklenila je, da bo takoj, še danes, začela iskati dela. V vetru so so majale velike črko na pobarvanih kovinskih ploščah. Šum ulice so je kakor težak prah vsedal na sivo zidovje mesta. 'Kaja je čutila, kako ji iz prsi vre nekaj močnega, zavedala se je vrednosti svojih izkušenj. V mislih je pohitela v preteklost; za njo se je iztezal trak sivih dni, kuhinj, gospod, uličice na trgu, obup, borba, mračne ženske ledenih lic, natočenih prstov, žalostnih žaljenih . . . Vidi sebe. kako si krči pot skozi to sivino. Tn zaželi, da bi vso te sliko zvezala, naniizala v besede, da nekomu dragemu dolgo pripoveduje^ pripoveduje o služkinji . . . Prizor po velikem nalivu med Lakeville in New Hyde Park na Long Islandu. Prejšnji teden je v okolici hudo deževalo in je bilo povzročene m nogo škode. ŽRTVE ZIME NA KITAJSKEM. Xj v«nm ljudem znano, da • pa dr. Kitajska med najhladnejše dežele na svetu. Že st ♦ let slavi zima v tej deželi pra\ eate oririje. letošnja zima .i zahtevala n i Kitajskem (iO,P človeških žrtev, verjetno jih je bilo še več. i jI < .LAS NARODA" - 2 B 4 pošiljamo v staro do- \ j| oriovino Kdor ga ho- J (j naročiti za svo je ^ {kraj stane $7. — V ^ j Italijo lista ne po h- \ i t jamo.