Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administracij! prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta > za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i^tev. 146: V Ljubljani, v četrtek 30. junija 1892. Letiiilt XX. Vabilo na naročbo. S I. julijem pričenja se n o v a n a r o č b a, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo ,, Slovenca". Državni zbor. Z Du naj a, 29. junija. Stavbeni obrti. Včerajšnja seja po9lan>ške zbornice je bila ena najviharnejših v tem zasedanju. Povod temu so bile besede sekcijskega načelnika barona P1 a p -p ar t a, ki jih je govoril v soboto 25. t. m. v obrtnem odseku, češ, da utegnejo iz sprejema Zallingerjevega predloga nastatipo-misleki zoper Najvišjo potrditev novega obrtnega zakona. Kakor je razvidno iz dotičnega poročila v zadnjem „Slovencu", oporekali so konservativni in poljski poslanci že v odseku tej izjavi, katera je bila tem manj optavičena, in nekonštitucijonalna, ker še le skupni m i n i-sterski svet določuje, ali se kak sklep cesarju priporoča v potrditev ali ne. Tak skupni svet se pa vrši še le potem, kadar je kaka stvar že popolnoma dognana v poslaniški in gospodski zbornici. Jasno je torej bilo, da sekcijski načelnik omenjenih besed ni mogel govoriti pooblaščen od vlade, zlasti ker njegov mojster in gospod, grof Taaffe, zaradi bo- lehnosti biva v Elišavi na Češkem. Ali ravno tako jasno je bilo, da utegne Plappartova izjava neugodno vplivati na daljno razpravo stavbenih obrtov in povod dati k sklepom, ki bi rušili potrebno enotnost v zakonu. Tudi je treba prizadetim obrtnikom pokazati, na kateri strani so njih pravi prijatelji in branitelji. To je bilo vzrok, da se je včeraj pred javno sejo sošel konservativni klub v posvetovanje, kako bi se najlaglje in najbolje zavrnile Plappartove besede. V tem so bili vsi edini, da je treba kaj storiti, v tem pa so bili navskriž, kako naj se to zgodi. Dr. Ebenhoch je v imenu nemških konservativcev priporočal, da naj se v začetku seje vladni zastopnik vpraša, ali je bil od ministrov notranjih zadev, pravosodja, trgovine in uka, ki imajo po § 25. izvršiti ta zakon, pooblaščen, v obrtnem odseku dati osedopolno izjavo ali ne, in če je bil pooblaščen, zakaj je ni dal v zbornici pri posebni razpravi o § 2., kakor je navada v parlamentarnem življenju? Ako pa vladni zastopnik k tej izjavi ob času posebne razprave o § 2. še ni bil pooblaščen, treba je pred nadaljevanjem obravnave vedeti, kako je prišlo, da je kar čez noč prišlo to pooblaščenje, ker je znano, da voditelja notranjega ministerstva ni na Dunaju. Ako pa takega pooblaščenja sploh ni j imel, kako more opravičevati svojo izjavo v obrtnem odseku proti pravilno storjenemu sklepu poslaniške zbornice? Zopet eni so mislili, da tako vprašanje ne bode nič koristilo, ker ministra notranjih zadev ni na Dunaju, in da bi zadoščevalo, ako za zdaj eden govornikov le odločno oporeka proti takemu ravnanju s pridržkom, da hoče klub odločnejše korake v tej zadevi storiti takrat, kadar se ministerski predsednik povrne na Dunaj. Toda večina je bila za predlog dr. Ebenhocha, ki je dobil nalogo, reč v pričetku seje spraviti na dnevni red. Po običajnem spominu na dr. Herbsta in rešitvi nekaterih interpelacij stopi Exner na poročevalčev oder in prične nadaljevanje razprave o stavbenih obrtih, rekši, da je sprejel zopetno izvolitev za poročevalca, ker je večina obrtnega odseka pri tej priliki pokazala, da se strinja ž njegovimi načeli in njegovim poročevalstvom; ob enem je priporočal, da naj se § i. zaradi premembe § 2. do-' siedno glasi drugače, in prečita dotični predlog, katerega ne stavlja v imenu odsekovem, ampak v svojem lastnem imenu, češ, da poročevalcu ne more biti zabranjeno, kar je drugim poslancem dovoljeno. Za njim je hotel predsednik dati besedo baronu Wi d m a n n u, ki se je oglasil k § 3., ali oglasi se Ebenhoch k formalni razpravi, katere predsednik po opravilnem redu nobenemu poslancu ne more odrekati. Baron Widmann je moral torej potrpeti in besedo poprime dr. Ebenhoch, ki najprej oporeka, da poročevalec stavlja nov predlog, katerega odbor ni pretresal ali sklepal. Tudi zavrača trditev, da bi bila zbornica po Zallingerjevem predlogu presenečena, ker je predlagal nadaljevanje seje, ko je Plener rekel, da naj to stori in da hoče on in tudi njegova stranka glasovati za to nadaljevanje. (Živahno pritrjevanje na desnici.) Potom pripoveduje, kako je prišel vladni zastopnik k sobotni seji obrtnega odseka, ne da bi ga bil povabil podpredsednik Zallinger, ki je sklical to sejo, in kako je bil napeljan dati izjavo zoper Najvišjo potrditev obrtnega zakona zaradi Zallingerjeve premembe pri § 2. (Živahni in razburjeni klici: To je nezaslišano, to je škandal!) Dalje govornik omenja, da je od konservativnega kluba pooblaščen, od vladnega zastopnika zahtevati pojasnila o tem neopravičenem ravnanju, in mu stavi že gori omenjena vprašanja, ki so jih na desnici po vsaketa odstavku odobravali z burnimi „dobro"-klici in večkratnim ploskanjem. Sklepal je: „Dokler o vsem tem ne dobimo jasnega odgovora, se prizadetim krogom na korist ne moremo udeleževati daljne razprave o stavbenem zakonu ; zato v imenu konservativnega kluba poživljam vladnega zastopnika, da naj nemudoma odgovori na njegova vprašanja." LISTEK Popotni spomini. Zapisal Pr. P. (Dalje.) Poslej je bila Reka vedno zvesta na strani Hrvaške. Krepko je odbijala napade beneškega leva, ki je vladal že po veliki večini Primorja. S počet-kom XIV. veka se je pa pričela Reka odtujevati Hrvatski. Najprej je prišla v oblast krškim knezom _ Frankopanom, po katerih so podedovali grofi Walsee. Le-ti so dali Reko I. 1471 nemškemu cesarju Frideriku III. in potem je bila tri stoletja neposredno pod avstrijskimi vladarji. Še le za Marije Terezije je bila zopet povrnena hrvatski domovini 1. 1776. Toda kmalu ji je bila zadana težka rana, ko jo je Jožef II. pridiužil ogerskemu Primorja. Želel sem, da bi čim preje prišel do reške luke ter videl z lastnimi očmi ono morje, o katerem sem bral toliko s cela bajnih rečij, katere mi je naslikala mlada domišljij» v najrazličnejših bojah. Zato sva jo zavila naravnost proti obrežju ter kmalu do- spela do Zicbjjevega nasipa (molo), kjer ostajajo francoske ladije in Llojdovi parobrodi. Raz ta nasip se kaj lepo vidi zares krasna naravna lega Reke. Na zapadni strani se dviguje ponosna Učka gora, a ž njo se stičejo drugi precej kameniti vrhovi, pod katerimi se belijo prijazne vasi: sivi Kastav, Voloska, prelepa Opatija, poznata Ika, Lavran in bele Mošče-nice. Uprav za mostom pa se dviguje mnogo obiskovani Trsat, katerega pobočje prepleta rodovitna trta, sloveča zaradi izborne kapljice. Iz morske modrine pa se dvigujejo trije bratski otoki: Krk, Crez in Lošinj, katerim je povila priroda okolu čela lavorov ia mirtin venec. Reška luka nima skoro nič več prvotnega naravnega lica. Človeška roka je mnogo prenaredila ter zasula velikanske morske globine, sezidala valo-brane, ob katerih besui razlučeno valovje ter zastonj skuša oškodovati ladijam. V luki je vedno mnogo kupčijskih ladij različnih narodov, kar sve-dočijo raznovrstne zastave, ki plapolajo raz jarbole. Nekatere so zelo velike. Da sva si ogledala tudi notranje prostore večje ladije, šla sva na parobrod — Jupiter. Vkrcavali so vanj les. Čuditi sem se moral strogemu redu in prikupljivi snažnosti. Vsaka stvar je bila na pravem mestu, vse je bilo osnaženo in oglajeno; kuhinjska posoda se je svetila, kakor da je iz samega srebra in zlata. Spalnice, obednica in skupna sobana na krovu (sala comune) se pa lahko primerjajo z opravo bogatih hotelov in kavarn. Od tod sva šla še dalje po obrežju do Adamičevega mola. Tu je posebno mnogo malih brodov, kateri pridejo iz Istre in sosednih otokov. Na njih pročelju se pozna, da se probuja narodna zavest tudi pri tem ne kaj bogatem in po tujcih zatiranem ljudstvu; zakaj laško krščene ladije so že kaj redke in na novejših se blišče lepa slovanska imena: „Moja želja", „Pomoz Bog", „Davor", „Sloga" i. dr. Ob kraju je privezanih mnogo malih barčic, ki so pokrite z razprtim platnom, da jih brani prevelike vročine. Te so vedno na razpolaganje in veslar čaka pušeč ali leno se raztegajoč, da koga popelje po morju. Prijetno se je zibati preko igra-jočib valov mimo silnih parobrodov. Kako velikanski stvori so to, kako močno okovani! Ali vendar so igrača razljučenim valovom sredi brezmejne morske gladine. Bog vedi, kje so že pluli, kolikrat se bili z razburkanim elementom ter le s težavo ušli po-gibeli. Ali kdo bi zopet uganil, kaka sodba jih čaka, kje da se razbijejo ob morskih čereh. Živahno odobravanje in ploskanje je sledilo tem besedam in kriki eo se razlegaj po »bornjc»: Te je nezaslišano, (o j» ik»ud»H Kj« 19 ?Mll M«topa||FÍ f Kje so minjstri? Zbajf «o s? in so pobegnili! f« ravno ni bilo res ; opoldne se je nan)re& sešla tudi gospodska zbornica |i} ministri bili tj« odšlj fe pred Ebeubochovim govorom, d» so M udel#|||i seje. Sicer bj pa tudi ne bili mogli lpt)fr> odgovarjati, kef P tl?j Stvari .«enda nobe4«n i*iP«4 njilj ni bil poslan razven trgovinskega ministra markeja Bacqaebema, ki p® ni odgovoren z* to, kar gpfpri zastopnik ministerstva notranjih zadev. Se hujši pa je postajal vri{£, j;o je dr. S m o 1 k » vnovič ponavljal, da se priéne razprava o § 3. io da ima baron Widmann besedo. Vse križem so se čuli glasovi: Ne, vladni zastopnik naj govori! Kje je? Najprej je treba to vprašanje dognati; prej ne nadaljujemo razprave! Dr. Smolka je stal in segal po zvoncu, da bi se polegel šunder ; in ko nekoliko potihnejo glasovi, reče: „Jaz ne morem zaukazovati vladnemu zastopniku, da naj govori. Morda se v teku seje oglasi k be.sedi!" Baron Plappart je ves bled in vznemirjen stal v kotu, kjer ga poslanci niso takoj zapazili. Ko je pa dr. Smolka izgovoril gori omenjene besede, stopi k njemu na oder in mu nekaj pové. Sunder se ponovi in slišijo se glasovi: Tukaj je vladni zastopnik, naj govori! Dr. Smolka naznanja zbornici, da hoče vladni zastopnik za baronom Widmannom govoriti, ali s temi besedami napravi tako silen vrišč in ropot, da človek skoro samega sebe ni slišal. Ko baron Plappart vidi, da je šunder čedalje večji in da iz stoterih grl doné kriki: Vladni zastopnik naj govori!, poprime besedo in pravi: „Prišel sum še le k zadnjemu delu Ebenhochovega vprašanja, ali spoznal sem iz njega vendar, da mi je bilo stavljeno vprašanje, kako sem si mogel jemati oblast, v obrtnem odseku dati znano izjavo. To vprašanje obsega, kolikor sem mogel izprevideti, tudi neko obtožbo zoper mene, in zato ne more biti moja reč, odgovarjati na njo (glasno oporekanje na desnici), ampak bode skrb mojega predpostavljenega ministra in visokega ministerskega sveta pečati se s to zadevo in potrebno odrediti. (Živahno oporekanje iu glasni klici: Prosimo odgovora, ali ste bili k dotični izjavi pooblaščeni, ali ne?) Sunder in ropot čedalje bolj raste in se razširja po celi zbornici, in čujejo se glasovi: Sklenite sejo! Res vstane dr. Plene r in predlaga konec seje; ali oglasi se dr. Pattai in oporeka temu predlogu, češ, da ima zbornica rešiti stavbene obrte in da zaradi tega ne gre tako zgodaj sklepati seje. On pritrjuje Ebeubochovim vprašanjem, drugo vprašanje pa je, ali je zbornica zadovoljna z odgovorom vladnega zastopnika ? Na vsak način je čudno, da je na dan spravil Najvišje potrjenje in da vlada noče predlagati v sankcijo, kar je prej sama predlagala. Ob enem pa nasvefuje, da naj se nadaljuje razprava o formalnem nasvetu Ebenhochovem. Dr. Lueger poudarja, da odsekov poročevalec ne sme etavljati predlogov brez odsekovega poobla- Tam po morju so plavali rudeči ali beli predmeti, podobni debelim bučam. To 60 železni, otli baloni, ki so pripeti s sidrom na morska tla. Na vrhu imajo močen železen obroč, za katerega privezujejo ladije, če ne morejo dospeti zaradi vetra v barkostajo. Zoveio se plutače. Nagledal sem se bil morja, načudil ladijam, zato eva krenila v notranje mesto. Solnce je kar žgalo. Na ulicah je ni bilo žive duše, razven nekaterih težakov, ki so za velikim poslopjem v senci na trdih tleh počivali in ometali kose žolte polente. Po mestu ni bilo ničesar zanimivega. Zato sva krenila v „Gafé Marítimo Mercantil«", kjer sva se nekoliko okrepila m si pogasila žejo z limonado in sladoledom, predno sv» odrinila na Trsat. Tu se shaja posebno morski živelj. Od jutra do večera je vse poluo mornarjev, reških principalov in brodo-lastnikov, pomorskih častnikov v raznih uniformah; sem prihajajo kapitani doplulih parobrodov, da či-tajo „Gazzetta del commercio", kjer poizvedo, kam da je odplula ta ali ona ladija, kam krenilo avstrijsko ali drugo brodovje, ter čujejo zajedno o nesrečah, ki so zadele ladije, na katerih jim je bival mogoče drag tovariš, katerega so pa zagrebli prezgodaj mrzli valovi. (Dalje Bledi.) šfenja. Če pa kaj nasvetuje, treba je gledl takih nasuto? rpr^ati zbornico, ali jih podpira, ali ne. 0^»»»*?» » dt|fb«i|i Pbrtil? R« SO ne igpre Ijen«. dokler D« ne pojasnijo dolini dogodki- , Predsednik d& Planerjev predlog o sklepu sejo BI glisovanje; ulj bil je odklopjfp, ker so z4pj gUspnli zgolj 1« ijediojeni levičarjj j poljski poslanpj eo fff $as mirno poslušali omenjetjj razpravo, prj glasovanju pa eo potegnili s konservativnim in škim klubom in § pokazali, da 9» bi|i od Pla#-partpfp j«jave tudi oni iinenadeni. Drugega Pattai-jevega predloga ni dal na glasovanje, ampak besedo da) Wido)anqu, ki «e je vnovič zaganjal v določbo Einerjevega predloga, da vlada s pritrditvijo deželnega odbora določuje takoimenovane izvzete kraje; po njegovem mnenju ni treba odborove pritrditve, ampak zadošča, da vlada le zasliši deželni odbor. Med tem je dr. Smolka predsedništvo prepustil dr. Kathreinu, ki je dal besedo še dr. Zuckru in Zallingerju. Prvi se strinja z Exnerjevim predlogom, samo še dostavlja premembo, da naj imajo zidarski mojstri pravico, v izvzetih krajih zidarska dela izvrševati in voditi. Po Exnerjevem nasvetu bi imeli to pravico samo na deželi. Zallinger je govoril v enakem smislu, in se je spodtikal samo nad tem, da bi se v drugem odstavku naštevala večja zidanja pri katerih ima dotične stavbe voditi stavbeni mojster; zato predloži nov načrt, kako naj se glasi § 3. Za Zallingerjem predsednik ob 1/i2. uri sklene sejo z ozirom na pogreb poslanca dr. Herbsta, ki se je imel vršiti ob štirih popoldne. Liberalni listi danes silno zabavljajo nad konservativnim klubom, da je s svojim sklepom včeraj napravil tako viharno sejo; prizadeti stavbeni krogi pa mu bodo gotovo hvalo vedeli, da tako odločno zagovarja njihove koristi. Interpelacije in predlogi. Včeraj ni bilo izročenih nič manj, kakor deset interpelacij. Richter želi izvedeti, ali hoče vlada malo bolj skrbeti za preskrbljevanje ubožcev in dobrodelne ustanove oprostiti koleka in pristojbin. Puss vprašuje, ali so resnične novice, ki se razširjajo gledč kolere in kako hoče vlada odvrniti to nevarnost od našega cesarstva. Eim se pritožuje, da se prezirajo nekateri profesorji pri povišanju v 8. plačilni razred. Borčič omenja nevarnosti, ki malim brodarskim družbam prete od Lloyda, in vpraša, kako hoče vlada to odvrniti. Kramar inter-pelira, zakaj je brnska policija zaukazala odstraniti grbe dežele češke, moravske in šlezijske z „Besednega doma" v Brnu o bivanju cesarjevem. In enako interpelacijo stavlja tudi dr Panderlik. S p i n d 1 e r se pritožuje o hujskanju narodnega društva v Pod-moklem in Tišinu proti češkemu prebivalstvu. Bchneider hoče zvedeti, zakaj južna železnica grdo ravna z osobjem zvezne železnice, v drugi interpelaciji pa, zakaj se je kolek za vseučiliška spričevala od 50 kr. zvišal na 1 gld. Konečno interpe-lira še Kaizl, zakaj se pri državnih železnicah tako pogosto odpuščajo delavci. Razven tega je bil rešen in budgetnemu odseku izročen nujni predlog poslanca Kopyczinskega glede državne podpore za nekatere po toči in po-vodnji poškodovane okraje na Gališkem. Dr. Herbst f. V začetku današnje seje se je spominjal dr. Smolka v soboto dne 25. t. m. umrlega poslanca dr. Herbsta. Dr. Herbst je bil od početka ustavne dobe član državnega zbora in veliko let član češkega deželnega zbora. Dr. Herbst si je pridobil slavno ime kot vseučiliški prqfesor, pisatelj in minister. V državnem zboru je bil jeden prvih govornikov, ki je najtežavnejša vprašanja razpravljal jasno in .temeljito. Značaj njegov je bil čist in vsled tega so ga spoštovali tudi njegovi politični nasprotniki. Pogreba so se vdeležili ministri, veliko poslancev in druzega občinstva. Na grobu je govoril dr. Suess. Polip črn pregreti. V Ljubljani, 30. junija. IVojtranje dežele. Češko. Mestni zbor praški ije sklenil, da se mestnim zastopom v Naocy-ju, Luneviile-u, Lvovu in Krakovu izreče zahvala za prijazni vgprejem čeških „Sokolov". — Župan je pa pojasnil na neko interpelacijo, da je deželnobrambeno ministerstvo se izjavilo, da ne prevzame deželnobrambovske vojašnice, katero j« tgradilo praško mesto, če bode imela češki napis, in je predlagalo, naj ima poslopje napis „Vi-ribus unitis" in pa ipestpi gr{). Mostni zbor je sklenil, da se ona §tvar še jedggkr&f jifofij meat-peiqt| s^tu, Mladočep Podlipny íf ¿Fe4í*¿|L da naj mes^o pbdrži vojašnico, jifl jo deieiBAPram^p uprava neče prevzeti s češkirp napisom. Pričakati je, da se bode mestni svet r#yqal po prfldjggq pjestnega odborijika Podlipnega, — V nedeljo je bi| v Taboru mladofleški shod. Znapj kflaetski vodja Alfonz Síastny je huf)o obsodi mlado|ei|co pojjtiko. Starožehi so 4obiyj|i vsaj {Jrpbtine, Mladoéep še tel} ne dobé. Kakor se slabi generali f vojni e&t]w>ijQ t»ko bode tudi narod odstranil Mladočehe. ibor je sklenil re-rolucijo, naj Mladočehi začno boj za državno pravo in se v ta namen zjedinijo s Staročehi in konservativnimi veleposestniki, Galicija. 26 članov mestnega zbora v Le-vovu je odložilo svoje mandate, ker so se pri poslednjih volitvah godile velike nerodnosti. Do 600 glasovnic je bilo baje ponarejenih. Zbor je potem sklenil, da se vse letošnje dopolnilne volitve razvo-! ljavijo in razpišejo nove volitve. — Rusinsko dru-j štvo „Narodna Rada" se je obrnilo s prošnjo do ! učnega ministerstva, da se na medicinski fakulteti, ki se osnuje v Levovu, ustanové poleg poljskih tudi rusinske stolice. ' Hrvaško. Jugoslovansko akademijo v Zagrebu misli vlada prekrstiti v kraljevo hrvaško akademijo znanostij. Vlada je baje že izdelala dotični n^črt zakona, da ga predloži saboru. Mi ne vemo, zakaj se i je vlada za to odločila. Morda gospodom v "Bu-! dimpešti ni všeč, da akademija po. svojem imeni} nekako združuje m .Jugoejqyane. Mogoče jp i pa še nekaj druzega. Znano je, da so Starčevičevci i na svojem shodu f ft^i i$ia¡vjji, da na Hrvaškem bivajo sami Hrvatje. Tem ljudem bode gotovo torej ustreženo, če se ak^dejpjii dá nasloy hrvaška i akademija. V kratkem bodo volitve v Zagrebu in I vlada bode težko zmagala, če bode opozicija jedina. Kdo vé, če vlada ne namerav^ akademije prekrstiti Starčevičevcem na ljubo, da bodo pjeno p.tranko pri volitv&h podpirali. To je tem verojetnejše, ker n$r slov jugoslovanske akademije tako zagovarjajo pred I vsem zmerni opozicijonalci, kateri so (Jpsedfj imeli ! večino v zagrebškem mestnem zastopu. Vnanje države. Francija. Velik krik je po židovskih listih, da je markiz de Mores v dvoboju ubil židovskega stotnika Mayerja. Povod temu dvoboju so dala pgr ročTTa nekega lista, kako si židovski častniki znajo v vojski pridobiti dobro plačana fl»#sta. Seveda Židom ni všeč, če se jim take stvari očitajo. Židovski poslanci bo pa že v zbornici interpelirali zaradi tega dvoboja. Govori se, fa se bode poostril tudi zakon proti dvobojem. Poslednje je sicer jako potrebno, ali vprašati pa moramo, zakaj se to ni prej zgodilo. Že več kristijanov je palo v dvoboju, ali j noben se za to ni zmenil, če pa je ubit žid, je vse • po koncu. Mari so v katoliški Franciji židje več, nege kristijani? Res žalostno! Belgija. V nedeljo zvečer se je več socijali-, etov s kmetov vrnilo mesto. Napravili so bili po dnevu izlet. Vrnivši se so peli in razgrajali po mestu, zl&sti okrog državnih poslopij. Ko jih je policija pozvala, d> naj mirujejo, nastali so neredi. Morali so priti vojaki policiji na pomoč. Dva policista sta bila ranjena, nekaterim so socijalisti pobrali orožje. Tri osebe so zaprli. Anglija. Ministerski predsednik Salisbury je tudi že izdal oklic na vse volilce velike Britanije. Ta volilni oklic se posebno ne obrača do nobenega volilnega okraja, ker Salisbury kot član gorenje zbornice ni kandidat. V volilnem oklicu se posebno naglaša, da se bode parlament pred vsem pečal e delavskim in pa z irskim vprašanjem. Volilcem se priporoča, da naj dobro premolijo, bi li irska avtonomija ne bUa nevarna za Anglijo. Afganistan. V tej deželi je zopet vstaja. V boju z vstaši so nedavno vladne čete izgubile 1500 mož. Poročila o vstaji v Afganistanu vselej nekoliko vznemirjajo Evropo. Rusijja in Anglija že dolgo hrepenita po tej deželi in kadar je v Afganistanu kaka vstaja, vsiljuje se nam misel, da je podpihana od Rusov ali pa od ^nglpžev. Afganistan je preporno jabelko mej Anglijo iú Rusijo in zaradi njega bode prej ali slej priSlo do boja mej tema državama. izvirni dopisi. Iz Vojnika pri Celju, 25. junija. (Ustanovitev k a t o 1 i š k o - p o 1 i t i š k e g a drnštva „E d i n o s t\) Vrli „Slovenec" prinesel je že nor vico, da smo ustanovili v Vojniku nekaj potrebnega t. j. društvo „Edinost". Kaj je napotilo na to neke gospode, ve slednji, kateri pozna južnoštajerake po-nemčene trge, v katerih kar mrgoli nemškutarjev, razdirajočih slogo mej prebivalci. Kedor opazuje nemčurako predrznost, spomni se nehote na turško okrotnost in posilstvo. In kakor so bili „poturice" (t j. poturčeni kristijani) največji sovražniki kristi-janstvu, tako so tudi nemčurji tu, drugje laboni in madjaroni največji sovražniki slovanstvu. In kedo bi si tudi od narodnih Judežev kaj pričakovati upal? Kedor sam sebe ne spoštuje, ni spoštovanja vreden. In to kažejo nemčurji ob vsaki priliki in so tudi pokazali v Vojniku pri ustanovitvi našega društva „Edinost". Vender vkljub vsemu spletkareuju in izzivanju bila je vdeležba resen prav lepa obilna. Mnogo je bilo ljudstva iz okolice, iz trga. Počastili so nas tudi gostje iz Celja, iz Konjic in Št. Jurija. Hvala njim. Šroarska znana godba je izvrstno svi-rala in igrala. Po štirih popoldan se je začelo zborovanje, katero je v imenu osnovalnega odbora odprl č. g. Fr. S. L. Razložil njim je namen društva ter prebra} pravjl». Povedal je potrebo drqštya, katolj-liškega, ker se pelo frapaasoni volijo pri volitvi, tudi slovenskega je potreba, ker jp toliko nepačurjev, se ye da, če vere svojih očetov ne spoštujejo, tudi jezik svojih mater zamečujejo. Na zadnje povabi vse, naj zakličejo trikratni „Živio" presvetlemu cesarju 1 Na to zaigra godba cesarsko pesem. Po gromovitem „Živio" in cesarski pesmi razložil je veleč, gospod kanonik in državni poslanec dr. L. Gregorec v daljnem, zanimljivem in poučnem govoru imenitnost društev za nas Slovence. Društva so naša moč, kakor posojilnica, hranilnica itd. Poročal je tudi o začetku gibanja mej Slovenci o taborih. Tndi nam je pravil, kako jim na Dunaju gre, da bodo zdaj naenkrat cel svet — pozlatili. Ljudstvo je poučni govor pazljivo poslušalo. Na to se je mnogo udov vpisalo in sicer toliko, da se nisi mogel temu nadejati. Vidi se namreč, da je naše ljudstvo že res zavedno, Volilo se je tudi vodstvo in kakor kaže, da je vse za društvo. Izvoljen je eden duhovnik, eden učitelj, dva župana, trije tržani-posestniki in veliki posestniki in eden občinski odbornik škofje-vaški. Po dokončani volitvi govoril je tudi g. Drag. Hribar in navduševal ljudstvo ter je prepričeval, kakšne pravice vse ima, b' se jih le zavedalo in upotrebovalo. Nemčurji so pa napravili shod v vrtu mladega W. znanega pridnega Franceljna, kateri je rekel pred voljtvijo, da gre Slovence pobijat. No, mi jim vse privoščimo, le v miru naj puste mirne, poštene ljudi. Toda tega pričakovati od nemčurjev in se na ledu o kresu greti, je isto. Mirno mimo vozeče ljudi je nemčurska tolpa nakrulila s „pereat". Gotovo pa noben ne v«S, kaj ta beseda pomeni. In bojda takšni ljudje mislijo, da še kaj „bildunge" imajo. Kaj pa da — poulične! „Vahterca" njim je evangelij, neki Zottl pa razlagavec celjskega lističa. vm nonce, V Ljubljani, 30. junija. (Osebna vest.) G. deželni glavar kranjski Oton Deteta ae je za 14 dnij odpeljal na Koroško v neko kopališče. (Promocija.) Dni 25. t. m. bil je na Dunaju jprotnoviran doktorjem bogoslovja naš rojak čast. g. Anton Medved iz lavantinske škofije. Imenovani gospod je študiral kot kapeian v zavodu „deli' Anima" v Rimu zadnji dve leti modroslovje, iz katere tva-rine je bil dni 4. t. m. tudi graduiran na akademiji sv. Tomaža pri oo. dominikaucih. Iskreno čestitamo izredno marljivemu rojaku, ki se je te dni z dvojnim lavorom vednosti ovenčan povrnil v do-jmovino, želeč, da ondi sad svojega truda razvije Bogu v čast in domovini v slavo. (Imenovanje) Ravnatelj državna gimnazije v Celju, g. Pjei#f Končnik, j? dobil fta^lpjv šflk akega svetnika. Ravnatelj državne gimnazije v Mariboru, g. dr. Artur Steinwenter, je imenovan ravnateljem 1. državne gimnazije v Gradcu; prof. na ,v okf«U na Dujjjju, g. Peter S t o r n i k , je imenovan ravnateljem mariborske gimnazije. — Privatni docent na dunajskem vseučilišču dr. Henrik Schenkl, je imenovan izrednim profesorjem kiasiške filologije na vseučilišču v Gradcu. Gozdua komisarja Jos. Pucich v Gorici in Anastazij J e 1 u š i č v Sinju sta imenovana nadkomisarjema. — Naučni minister je gdč. Ivano Jereb iz Idrije imenoval voditeljico strokovne šole za kleklanjp čipek v Bovcu — Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu Viljem vitez Kotič je imenovau avskultautom za Štajersko, Rupert T a u s s avskult^ptogi fta JKpro^ko. (Za islet „Glasbene Matice") na Bled dne 3. dr. m. je določen nastopni vspored: Zjutraj ob šesti uri odbod iz Ljubljane. Ob 7. uri 29 minut prihod v Lesce ip od jtu skupni odtiod na Bled. Dopoluij^ od 9. do 10. ur,e zajutrek. Ob 10. uri vožuja po jezeru na otok iu tam sv. maša ob 11. uri. Pri tnaši poje oddelek „Matičnega" zbora. Na to zopet vožnja po jezeru in sprehod. Popoludue ob 1. uri obed in ob 4. uri prosta zabava s petjem v Luizni restavraciji. Zvečer ob pol 8. uri odhod v Lesce in od tu ob 9. uri povratek v Ljubljano. Pri tej priliki se popolnuje zadnje poročilo v toliko, da javijo p. n. izletniki svojo udeležbo pri obedu v pisarni g. Fr. Hudnika ali pa v prodajalnicah gg. Friderik^ Soss-a in Frana Petrič-a, kej- so ti gospodie iz pq-sebne prijaznosti obljubili svojo pomoč „Glasbeni l^atici", da more vse pofrebpo naročiti. Vozni listki se ne bodo prodajali na kolodvorih, kupiti se ograjo prej. (Jakob Lukan f.) Včeraj zjutraj je v Št. Vidp pri Zatičini po kratki bolezni umrl okrožni zdravnik g. Jakob Lukan, v 50. letu svoje starosti. Ranjki je bil v tamošnji okolici znan kot dober in po-strežljiv zdravnik; od cesarja je bil odlikovan z zlatim križcem za zasluge. Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri. N. v m. p. 1 (V tukajšnji cerkvi sv. Petra) se je včerajšnji prazfljjk pr^po^l ifllf0 slovesno iu veličastno. Za god svojega patr^s je bila cerkev znotraj z obilimi svežimi cvetlicami, pred vhodom pa z mlaji, venci in zastavami ukusno okrašena. Posebna olepšava pa so krasni, y ogpju jpozlačeni svečniki, ki smp jih včeraj prpjlfrat videli na oltarju. Nared'l jjfi je v romanskem slogu tukajšnji pasarski mojster gosp. Henrik Zadnikar tef za pozlačepje porajjjl 40 cekipov. De|9 zares mojstersko, ip c|pa, jfakor slišinjo, nepretir$n$. Prav je, da y pryj vrsti podpirajo mflj.stfi-domačini, ki se fjp}# ^jza^vajo, da ne zapstajajo za inozemci. — Najlepši {¡¿as za dom$£o cerkev pa so bile množice pob.ožtyi|f ljudstva, pripj-ostega in civilnega, ki je dopol^ jn popoldne napolnjevalo prostorni hram bo^jj, zvesto poslušaje slavnostne govore ter mogočnima zavetnikoma sv. Petru in Pavlu zaupno priporočevaje sebe it) syojce. Velijo sv. mašo je daroval ob o.bilnj asi: stenci mil. g. prelat g. dr. Cebašek, govor pa je imel g prof. dr. Dolenec. Omeniti nam je še, da nemala zasluga velečast. g. župnika je tudi ta, da skrbi za tako lepo cerkveno petje. Hvala Bogu in našim za slavo božjo toli vnetim duhovnikom za prelepi ta dan, ki ga je tudi nebu samo blagoslovilo s prekrasnim vremenom. (Slovenska šola v Trstu.) Dni 24. t. m. se je pod predsedstvom šolskega referenta pri tržaškem magistratu g. Slokoviča vršila obravnava zaradi slovenske šole pri sv. Jakobu. Prosilce so zastopali trgovec g. K ol m a n Matija, mehanik g. A n d rejč ič Franc in g. Jos. Znideršič. Ti trije so odločno zahtevali v imenu slovenskih starišev slovensko šolo v mestu, ker je do bližnjih slovenskih šol v Škednju, Rojanu in sv. Ivanu predaleč za male otroke, ravno tako doli k sv. Andreju. Slovenci v Trstu imajo pravico, zahtevati od magistrata, da jim vzdržuje slovensko šolo, ker v laških se ne nauči laškega, svoj materini jezik pa pozabijo. Uradnik je kopečuo pristavil, da se bode slovenska šoja zidala na Reni pri sv. Jakobu. (Slovenske ferijalno društvo „Sava" y Ljubljani.) Tako se imenuje novo društvo slovenskih visokošolcev, kateremu je namen, v počitnicah gojiti družno življenje in dijaški ž;velj med svojimi člani in jim biti duševna in zabavna vez. V ta namen bode društvo y raznih krajih slovenske domovine prirejalo shode, poljudno-poučna predavanja Osuv?^' odbor novopotrjenega društva nam je doposlal pravila, katerim povzamemo naslednje: § 4. a) Častnim članom more se imenovati, kdor si je pridobil za slovenski narod ali za društvo posebnih zaslug, b) Ustanovnik postane, kdor plača nakrat vsaj 10 gld. v društvene namene, b. Podpornik je vsakdo, kdor plača vsaj 2 gld. na leto v društvene namene, d) Starešine so obsolvirani slovenski velikošolci, ki plačajo vsaj 2 gld. na leto. e) Redni člani morejo biti slovenski velikošolci za časa svojih ukov in abiturijentje. O prispevkih rednih članov določa § 8.: Vsak redni član ima dolžnost, da plača na leto 1 gld. udnine; na aovo vsto-pivši razven tega še 1 gld. vstopnine v društveno glavnico. Nadaljne doneske določa občni zbor. — Redni član, ki si hoče naročiti čepico, naj to javi z me,ro vred. — .Kdor žali pristopiti društvu, naj blagovoli to javiti osnovalnemu odboru do 15. julija na Dunaj pod naslovom: VIII., \Vickenburg-gasse 12; po 15. juliju pa v Ljubljano. (Nesreče.) V torek dopoludne je padel letni sin železniškega čuvaja JfiDpnikarja na Viču v Qradašico ter utonil. — Isti dan popoludne je padla 13letna Marija Krašovec iz Markovca v logaškem okraju v potok ter utonila. — Dni 26. t. m. 9" . *> It' je utonil v Kostanjevici zidarski učenec B u t, rodom Italijan. (Zlato poroko) sta včeraj na Ježici pri Ljubljani praznovala tesar France Presetnik in žena njegova rojena Marolt. Mož je spolnil 75. leto, žena je stara 77 let, oba pa sta za svoja leta še precej trdna. Slovesnost po duhovnem opravilu je bila prav ganljiva. (Utonil) je včeraj v Ljubljanici tik yojaške pla-vqrnice Fr. Juvan, infynterist 17. pešpolka, doqad iz Podkra;a v litijskem okraju. Juvaq se je kopal v Ljubljauici z drugimi tovariši, kar ga prime krč, in dasi je bil izboren plaveč, kmalu izgine pod vodo. Ribiči so ga stoprav po jednournem iskanju potegnili iz vode; truplo so prenesli v vojaško mrtvašnico. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanska) od 19. do 25. junija: Novorojencev 19, umrlih 14, in siper je umrlo 8 oseb za jetiko, 1 za tifpzom, 5 za drugimi boleznimi. Zbolele so 3 osebe. (Va|»ilq) k pplyletpemu občnemu zjioru, katerega ima slovansko dp|a»sko pevsko društvo „Sl^yep" v nedeljo dni 3. julija ob 2. uri popoludne v sa-loflu prj Feriten. Vspored: Pt^dr^y jjr^dsed-pikoy. 2. Poročilo tajnjkovo. 3. Poročilo blagajnj-kpyo. 4. Ppjročilp revizorjev. 5. Vojitev treh odbgj:-nikov. 6. Razni nasveti in interpelacije. K obilni udeležbi vabi naiuljudneje o /J b p r. Narodno gospodarstvo. „Unio catholica". Vzajemno zavarovalno društvo „Unio catholica" je imelo dne 13. t. m. na Dunaju svoj drugi občni zbor pod predsedstvom svojega društvenega načelnika g. prelata pri dunajski nadškofijski stolnici, Leopolda Stöger j a. Iz računskega poročila osrednjega ravnateljstva se razvidi, da se je sklenilo 1891. leta 6059 zavarovalnih pogodb proti 3820 leta 1890. Zavarovane vrednosti znašale so 1891. leta: 12,300.353 gld. proti 6,283.719 gld. leta 1890, in sicer spada od tega na oddelek za ogenj 11,050.638 gld. proti 5,347.981 leta 1890, na oddelek proti prelomu ali razpoku zvonov pa 1,249 715 gld. proti 935.738 gld. leta 1890. Reduih dohodkov je bilo 47,951 gld. 76 kr., rednih troškov (vštevši reserve za škode in premije) pa 46.612 gld. 63 kr. V oddelku za ogenj znašale so škode 36%. v oddelku zavarovanja zvonov proti prelomu ali razpoku pa 41% vplačanih premij. Ravnateljstvo radostno konslatuje. da se dohodki rastoče množi, organizacijski troški so se pa dokaj znižali. Dohodki pri oddelku za ogenj in za zvonove so se od lanskega leta skoro podvojili. Da so dohodki dö zdaj še tako skromni, je uzrok v tem, da se hoče temu društvu ohraniti značaj posebne zveze za zavarovanje katoliškega cerkvenega in patronatskega premoženja, in da se more razvijati tako podjetje le polagoma v primeri z drugimi zavarovalninami. Smoter se je dosegel, ker se vedno širši krogi cerkvenih predstojništev in resnično katoliškega prebivalstva navdušuje za ta zavod. Primeroma vejici troški imajo svoj uzrok v tem, ker veleva previdnost zaradi varnosti zavarovalnin velik del svojih zavarovalnin protizavarovati pri drugih zavodih, kar bode kazalo taico dolgo ostati pri teh protizavaro-valninah, dokler ne bode dokaj več udov pristopilo k temu društvu. Največja pozornost pa se je obračala že zdaj, da so se dosegla ugodna protizavarovanja, kar se razvidi iz tega, da se je letos na zasluženih provizijah in bonuzih dobilo 4605 gld. proti 695 gld. 10 kr. lanskega leta. Tudi druge pristojbine in dohodki so se dokaj zvišali, iz česar se razvidi, da „Unio catholica" se čedalje bolj razvija in raste vkljub mnogoterim travam, katere je prestajati imela nasproti drugim enakim zavodom. Društvenik dr. Gašper Schwarz vpraša predsedstvo, ali morejo tudi v bodoče še katoliški lajiki vsprejeti biti v društvo, kar mora on toplo priporočati s svojega stališča in v imenu svojih maudau-tov. Predsednik prelat Stöger odgovarja, da se ni nikdar nameravalo predrugačiti pravil, katera dopuščajo pod gotovimi pogoji vsprejem takih udov, in da premembo pravil more skleniti le občni zbor. Poslanec Kohler s Predarelskega vpraša osrednje ravnateljstvo o organizacijskem računu in njegovi amortizaciji. Oba interpelanta izrekata se o prejetih dotičnib pojasnilih popolnoma zadovoljna. Konečno izreče zbor jednoglasno zahvalo ravnateljskemu sve,-tovalstvu ip osrednjemu ravnateljstvu za vodstvo. Na Angleškem obstoji za zavarovale, zlasti proti ognju, skoro izključljivo le specijalne zavezo namesto zastarelih splošnih zavarovalnic. Tudi v Avstriji začeli so se poprijemati te navade. Delovanje, katero ima društvo „Unio catholica" v Avstriji, kot vzajemna zavarovalnica cerkev in cerkvenih posestev itd., se je na Angleškem vspešno pričelo za anglikansko cerkev pred 45 leti. (Koneo «ledi.) Telegrami. Dunaj, 30. junija. „Militär-Verordnungsblatt objavlja podelitev vojaškega zaslužnega križca nadvojvodi Leopoldu, ker je z nevarnostjo za lastno življenje rešil pomorščaka, da ni utonil. Brno, 30. junija. Cesarsko ročno pismo namestniku izreka cesarsko zahvalo za srčni, slavnostni vsprejem, dokaze zvestobe in uda-nosti cesarski hiši, želeč, da bi tudi še nadalje složno delovanje, pridnost in pošteno delo pospeševalo blaginjo deželo in glavnega mesta. Brno, 30. junija. Cesar se je udeležil dveurnih vaj vaj brnske posadke ter izrazil svojo zadovoljnost. Levov, 30. junija. Shod galiških indu-strijcev in veleposestnikov je sklenil leta 1894 v Levovu prirediti deželno razstavo; predsednikom odbora je izvoljen knez Adam Sa-pieha. Budimpešta, 30. junija. Po kratki debati je bil sprejet postavni načrt, da se zgradi bosanska železnica iz Janjice v Bu-gojno. Berolin, 29. junija. „Nordd. Allgem. Ztg." piša o razgovoru kneza Bismarcka z izdajateljem „N. Fr. Pr.", da Bismarck iz-zivlja sedanje voditelje nemške države, kateri pa morajo koristi nemškega naroda braniti tudi proti onemu, ki jih je nekdaj sam najbolj pospeševal- London, 29. junija. Parlament je zaključen s prestolnim govorom. I'mrHi so: 24. junija. Franc Pirnat, učenec, 12 let, Poljanska cesta št. 36, legar. 26. junija. Neža Straus, mizarjeva vdova, 58 let, Kravja g-lina 22, omehčenje možganov. 27. junija. Anton Gvaiz, tesarski mojster, 60 let, Križev-niške ulice 2, spridenje jeter. — Matija Jaklič, korporal, 23 let, se jo v vojašnici ustrelil. Tujci. ' 27. junija. Pri Maliču: Leer; Marin; Signer, Uhlman, trgovci; Orešnik, Wolf, Mayer, Braun, pl. Mansfeld s soprogo, Kran m an s soprogo z Dunaja. — Cantoni, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — Ehrnecker, potovalec, iz Solnograda. — Pavlin, okrajni zdravnik, iz Črnomlja. — Kren iz Kočevja. — Ecker iz Stockerau-a. Pri Slonu: Kreisinig; Barta, tovarnar, s sinom; Weinberger, trgovec; Stern, Schmitzer, Brody, Kehrer, Swoboda, potovalci, z Dunaja. — Fehman s soprogo iz Hrvatske. — Frühlich, mizar, iz Zagreba. — Ivanetič, trgovec, iz Zagorja. Pri Južnem kolodvoru: Perner z Dunaja. — Steiner s Koroškega. — Hainisch, višji nadzornik, iz Trsta. — Bekert, tovarnar, iz Žitave. Pri bavarskem dvoru: Handler in Hornberg iz Kočevja. — Kolbesen iz Središča. — Sire iz Mengša. — Saušek iz Zagorja. — Reyer in Spunt iz Ljubljane. VremeoNko sporočilo. arednja temperatura obeh dni 22 0° in ¿2-6°, oziroma za 3'3° in 3 7° pod nonnalom. Tržne cene v Ljubljani dne 25. junija. razmere tukajšnjega slovenskega dijaštva.je odbor akad. društva „Slovenije" piipravljen odgovarjati na vsako Vaše vprašanje (tudi v počitnicah). — Dopisuje naj se na naslov: „Slovenija", VIII., Wickenburggasse 12, in Wien. Z bratskim pozdravom! Na Dunaju, dne 25. junija 1892. Za odbor: BA. Mihallč, drd. med., Jos. Žllih, stud. phil.. tč. predsednik. tč. tajnik. Zaloga Karola Giani-ja umetelnih vezenin in tkanin Dunaj, I., Seilergasse 10, G8ttweigerhof, priporoča visč. duhovščini oerkvene zastave, bal-dahine, kazule, dalma-tlke, pluvijale, vela, monitranoe, kelhe, kadilnice, altarske ■vetilnioe, svete kipe, križeva pota, božje grobe, steklene in bronaste oerkvene le-Stenoe v vseh oblikah in slogih. Paramentl pošljejo se na zahtevanje na ogled. Skoro stoletni obstoj nase tvrdke, ki je nn dubreni glasu, jamči za njeno solidnost. Ilustrovani cenilci zastonj in poštnine prosto. (JO 20-15 K N M N K N K K H M N K M H H K M Tinkturo za želodec pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoli. 261 Ta tinktura za želodeo je sredstvo, ki lahno, 'R H K K M M M H H M M M H H M K Poziv na gg. abiturijjente! * Kakor že več let, tako se tudi letos obrača odbor akad. društva „Slovenije" na Dunaju do Vas, gg. abiturijenti, s prošnjo, da se pri volitvi svojega stanu ozirate na potrebe slovenskega naroda. Nočemo in tudi no moremo vplivati na Vas pri tej važni odločitvi; vsak naj si ubere svoj stan .po svojem poklicu. Vendar se usojamo Vas opozoriti na to, da nam ne-dostaja modioslovcev in pred vsem naravoslovcev. Da pa tudi številee juristov in medicincev ne zadostuje, je umevno. Prosimo vas torej, da se ozirate pri volitvi svojega stanu na t:i vitalna vprašanja milega nam naroda. In ker vemo, da bi s-marsikdo podal na daljni Dunaj, ko bi vedel, kake so ktinite 1 --------— -«.««U« jv nicuamr, ]U 1HI1UU, " vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in II pospešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in ^ medicine itd. itd. v Frankobrodu n. O., in prof. Knapitsch, zapriseženi sodnijski kemikvLjubljani, sta to tinkturo za želodeo kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo. lzdelovatelj razpošilja to tink-turo v zabojčkili po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami stane gld. 136, s 24 gld. 2 60, s 36 gld. 3 84, s 44 gld. 4-26. 55 steklenic tehta 5 klg. s poštno težo in velja gld. 5-26, 110 steklenic gld. 10-30. Poštnino plača'vedno naročnik. — 1 steklenica 10 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. jTagag^agagagasagagasagacagagagagasM jjj- ^ fe ^ ^ & ^ ^ m ^ WT Primerno darilce! Kčil^n * POVESTI JJ slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo, sar II. zvezek izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20 kr., po pošti 23 kr. Primerno darilce. iíWWWlWíll o M •H iS ti S cö fc »DO 'S» ™ 3 * CO CO IM O a ? i. ° g -u E m >o 2 ¿ o £2 sí >t, da je naš iskreno ljubljeni oče, gospod distriktni zdravnik, odlikovan z zlatim križcem, danes ob 3li8. uri zjutraj v 50. letu svoje dobe po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti umirajočih, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v petek, dne 1. julija, ob 4. uri popoldne. Ranjki bodi priporočm pobožuemu spomiuu. Št. Vid pri Zatičini, dne 29. jumja 1892. Stanislav Lukan, Miroslav Lukan, Roza Lukan, otroci. Namesto vsacega posebnega naznanila. 1> u n a j 8 k orza. Dne 30. junija. Papirna renta 5%, lri% davka .... 95 gld Srebrna renta 5%, 16% davka .... 95 „ Zlata renta 4 %, davka prosta.....112 „ Papirna renta 5 %, davka prosta .... 100 „ Akcije avatro-ogerske banke, 600 gld. . . 996 „ Kreditne akcije, 160 gld...........318 „ London, 10 funtov stri........119 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ Cesarski cekini ....................5 „ Nemških mark 100 ................58 ., 35 kr. 10 „ 75 „ 85 „ a 25 „ •50 . 49'/i« 67 ., 57 V Dne 28. junija. Ogerska zlata renta 4H.......110 gld. 65 Ogerska papirna renta 5%......— 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/»% Kreditne srečke, 100 gld..... St. Genois srečke. 40 ttld. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........63 VVindisehgraezove srečke, 20 gld..........64 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 153 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2920 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 Papirni rubelj....................1 Laških lir 100..............46 gld. 25 45 50 50 90 18' kr. imenjarnična delniška družba na Dunaju, j«...-.. v J., Wollzeile štev7 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem fistu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. d*" Razna naročila lzvrS6 se nnjtočnej Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike propinaoljske zadolžnioe. 4