spodarske ? obrtniške narodne sfet. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold.; pošiljani po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 13. oktobra 1880. O b s e g : Uže pred zimo preorana njiva je na veliko korist pomladanski setvi. ravnatelja vinorejske šole Mariborske, pokončuje. Kako se trtna uš po poročilu A. Gotheja Dolenjskim vinorejcem naznanilo ! ? V katere kraje Kranj- skega so prišli iz državne subvencije letos nakupljeni plemenni junci Muriškege in Belanskega plemena. zborovanje društev: „Udovsko učiteljsko društvo", » in in konec.) Letno Narodna sola" v Ljubljani. (Dalje Novi „Rječnik hrvatski ili srpski Slov. učiteljsko društvo" in okrožnica biskupa J. dr. Strossmajerja duhovščini hrvatski. » Kres". Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski običaji. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Polje pred zimo preorano je manj podvrženo mrcesom in plevelu; mrčes Uže pred zimo preorana njiva je na veliko zaduši ali přežene voda, ki rad uže v korist pomladanski setvi. Se imajo nekateri kmetovalci navado , da pustijo njivo preorano ležati čez zimo po poletni ali jesenski žetvi. To je slaba navada in na veliko škodo jarini ali pomladanski setvi. Poglejmo pa korist, če ki je globoko v zemljo segla, plevel pa, začetku zime kalí, mraz pokončá. Posebno koristno pa je oranje polja pred zimo zato, ker škodljive hrošče in oger ce (njih crve) vniči. Naj tu našteti dobiček napeljal kmetovalce na to, da bi svoje polje uže pred zimo preorali in opustili napačno oranje še le po končani zimi ! se njiva po žetvi uže pred zimo preorje in preorana čez zimo pusti iežati. Voda, kolikor se je je čez zimo in koncem zime, ko je sneg skopnil, na njivi nabralo, gre lahko spomladi pod zrahljano zemljo, katera potem dobi potrebne vlage, da vsejano seme hitreje kaditi in veselejše rasti more. Kako se trtna uš po poročilu A. Gotheja, ravnatelja vinorejske šole Mari- borske, pokončuje. Mnogo je sredstev, ki m trtno uš. Vendar Če pa njiva pred zimo ni bila preorana in zemlja ne- takega sredstva še niso ne škodilo trsu. zasledili, ki bi mrčes uničilo, a zrahljana v trdih gručah še v pričetku pomladi leži, le malo mokrotě s površja njive more v globočino njeno; voda dalje časa zastaja na površji njiv in ne daje spod- spustila njim plastim potrebne vlage. Tudi rastlinstvu potrebni pod Najzdatniše pomagalo je do sedaj to, ako vinograd tako , da je vse trsovj d v d V vec časa stalo To podnebni zrak lahko prešine zrahljano zemljo, ne pa kakor pa ne tam pa mogoče le v planjavah ) ni AikCi ILV \J L £/cii JLJ.^ L c*lu , «.j^i so vinogradi večidel na gričih. Na Francoskem so z umetnim poplavljanjem pogube v trdih gručah ležeče. Zmrzlina more čez zimo ležečo razorano oteli 5114 hektaro od trtne uši padenih vinogradov zemljo dobro če tudi je pred zimo še tako gručasta in kepasta bila. jemo ali iz krči m o in na mesto njega drug sadež sa- prešiniti, zato postane prhka in se zdrobi, Zatoraj nam ne ostaja druzega, nego to, da trsovj Ker pred zimo preorana njiva koj pri prvem dimo, ali pa skušamo trsu tako str ) da se V . u s u s 1 , /jaiVJ jç? ívuicluvaio^ KJ UtSlJLI. V oimiuu, jwiu.iv ' i v* zgodaj vsejati, in ker tako pripravljene njive večidel magalo je hitro zato je kmetovalec po tem v stanu, jarino prav suhem vremenu spomladi, ko je sneg skopnil ušivosti še vendar rodi k 1 j u b svoji Izruvanje trsovj a in razkuževanje prsti po- ni treba na novo orati, ampak jo z brano povleČi, je padeni tem pojjsko delo tudi kmalu končano. Ce pa je spomladanska setev uže zgodaj v trsovnicah, kjer do sedaj le tam, kjer posamesni trsi ob sepih so od trtne uši bili na- j v Špalirih, v vrtih v se vé, če so mrčes kmalu zasledili in koreninje ni globoko pognalo ) ) se ga hitro uničili. Ta- opravljena^ ostane gospodarju dovolj časa za druga košnih filokserinih gnjezd so mnogo našli po Nemškem i • i i m i § i % v i • m i • Oi • 1 î T • i i i #1 • 11 • ji v poljska delà, posebno pa za obdelovanje senožeti. Tako in Svicarskem. Hiti '0 lotili so se delà in trtno us po- je gospodar za celo leto s svojimi opravili precéj naprej. polnem uničili. Delo je pa tako-le: najprvo se ušivi trs í ^ ^ ^ /v ^ w AV 1 /> rl! ri aÍ/v ^r-v i ti A rvi ^ ^ i f n /Í fi f 1 r* A ^ Ari lr A i 1 A r\ A 1 A^lln Î A V\ aIt A Af A ViTk CS A T71 11 A 1 / I / 5. Ce je spomladi setev jarega žita dosti z go- odkoplje do V2 metra globoko, potem se vlije 4 daj opravljena bila, pride potem seme v zemljo uže v litra žveplenega ogljenca, in jama se zopet zasuje Ce 2 takem pa delà času, ko je v njej še dosti zimske vlage To treba, se takošno delo ponovi ; ali dni pozneje se 9 da žito hitro in enakomerno kalí in da potem trsi čisto izkrčijo in takoj na mestu sožgejo, prostor tudi čvrsto in hitro raste in zdatno plenja. y pa, kjer je prej trs rastel, se polije s katranovcem Pred zimo preorana njiva obdrží pa sploh p lino v im apno m ali petrolejem, da se pokonča dolgo časa svojo vlago in sicer zato, ker se je zemlja vsaka uš. To se je posrećilo pri posâmes ni h gnjez-več vode čez zimo napila in popita vlaga tudi bolj po- dih trtne uši, nikakor pa ne tam , kjer je ta strašni časi izhlapi. . Če mrčes se daleč razširil. Vse prizadevanje spodleti po- pa uže mlado žito čvrsto in lepo stojí, sebno tam, kjer so uže kri late uši na vse ostane mu ta krepka rast ves čas in pričakovati je bogate žetve. daleč kraje in okrog nesrećo raznesle, osobito še, če se je to več let godilo. Skušali so uže kaj takošnega na državne stroške v Klosterneuburgu na spodnjem Avstrij skem in v Pančevi na Ogerskem. Enako postopali so na Francoskem, pa zastonj ! , Vsake uši niso mogli zatřeli. Sadili so na takošnem prostoru vec let tobak , konoplje. Bilo je brez uspeha, kajti uš se je vendar obranila, zaredila in prikazala. Uničili so sicer ogromno število uši, a vsake uničile niso, in toraj vse ni pomagalo nič. Trtna uš začela je iznova širiti se. Ako le malo uši ostane, v nekoliko letih gomazi jih zopet na milijone v sosednih vinogradih, prej nepoškodovanih. Zato ni pri-poročati gori navedenega in dragocenega delà, kjer je vinograd, če prav na samem ležeč, od trtne uši jako napaden. Zvepleni ogljenec je drag, ravnanje ž njim zeló mudno in stane tudi veliko, pomaga pa naposled vendar nič. Zatoraj je dosta, ako se vinograd po trtni uši ugonobljen izkrči, trsovje sožge in drug sadež zaseje. Taki vinogradi imajo proti koncu svoje ušivosti itak le majhno število uši, večina je uže v zdrave vinograde odšla. Na Francoskem štejejo na ta način izkrčenih vinogradov 474.760 hektarov. Takošno krcanje ni drago in lahko vsak posestnik sam opravi, to pa dovolj dobro, ako ga izvedenci nadzorujejo. Mislim tudi,'da bi tukaj ne trebalo plačevati posestnikom odškodnine, ker je trs v tem slučaji bil itak uže uničen in bi vinogradar vsakako kmalu prisiljen bil, vinograd opustiti in ga z drugim sadežem zasaditi. Mogoče pa je, da po postavi zoper trtno uš sklenejo postopati. V tem slucaji morajo vse trse v blizini gnjezda trtne uši izkrčiti in uničiti, čeravno so le deloma od tega mrčesa napadeni. No, in v takošnem slučaji gre posestniku od-škodnina, katero morajo vsi ostali vinogradarji v deželi plaćati. Odškodnina s stroški za izkrcenje in razkuže-vaoje vred pa utegne znatno denarjev stati. Tudi je mogoče , da bi vinogradarji v dobrih legah morali od-skodnine plačevati vinogradom v slabih legah, kamor trta prav za prav ne sodi več, ali da pomagajo nemarnim vinogradarjem , ki so sami bili krivi, da so trtno uš dobili. Sploh dobro je vse premisliti in preudariti, predno kje sklenejo po postavi zoper trtno uš postopati ; to pa tem bolj , ker trtne uši enkrat močno razširjene ne morejo zatreti, naj krčijo in požigajo trsovje, poli-vajo prst z žveplovim ogljeneem, koiikor hočejo. Slabe skušnje zastran umetnega uničevanja trtne uši napotile so ljudi premiŠljevati, ali bi se ne dalo tudi z ušivirn trsom še shajati tako, da bi ne trebalo vinogradov izkrčiti. Vel javna sedanja postava zoper trtno uš o tem nima nobenih določeb. Temu se ni čuditi. Poslancem ni bilo toliko poskušenj na raz-polago, kakor jih imamo sedaj. Tudi postava govori le, kaj naj storijo politične gosposke, da zasledijo trtno uš in potem jej zabranijo dalje širiti se. Dalje se ne briga državna postava. Tako postopa vlada na Francoskem pa tudi pri nas zastran trtne uši v Klosterneuburgu in na Ogerskem, kjer imajo tega mrčesa v več krajih. Važno je toraj vprašanje: je li mogoče ušive trse ohra-niti toliko, da še rodijo grozdjeV Skušnje Francozov kažejo, da je to mogoče. Najveće bogastvo francoske dežele je vinogradarstvo. Dá se toraj misliti, da si Francozje veliko prizadevajo trs braniti zoper trtno uš. Izumili so uže 3 načine, po katerih se ušivi trs rodoviten ohrani ; a) s pomočjo žveplenegaogljenca. V ta namen se priredi votel in prišpičen kol, s katerim se žvepleni ogljenec trsu med korenine škropi ali puha, to pa do 40 centimetrov globoko in trikrat v leti, namreč spo-mladi ob prvi kopi, meseca junija in hitro po trgatvi. Tako se pokončá neznano veliko uši in trs se ohrani rodoviten. Ovi pripomoček je tedaj dober, al predrag je. Žvepleni ogljenec je nevarna tvarina, ki se rada vžge in razleti. Železnice ga prevažajo le v posebnih vlakih in v odprtih vagonih. Ob enem mora biti po-spravljen v^posodi, katera drži 500 kilo in ki je dobro zanetena. Zvepleni ogljenec v manjših posodah mora najmanjše 50 kilo težek biti in posodice narejene iz cink pleha ali iz železne plehovine ali iz glaževine, ki imajo biti postavljene v jerbasih in z žaginjem ali otrobi obdane. Delajo ga v Svasovicah na Gališkein v cesar-skih topiinicah. Prodavajo ga pa tudi na Dunaji (k. k. Berg- uod Hutten-Produktenverschleiss in Wien) po 20 gold. cent. Na en trs je treba 8-10 gramov; tako stane ovo žvepljenje trsov blizo 100 gold, na leto pri vsakem oralu vinograda. Ob enem je treba močno gn oj i ti, sicer trs kmalu konec vzame. Iz povedanega je gotovo jasno, da je ta pomocek zoper trtno uš pri nas predrag, b) Drugi pomocek so tudi Francozi izumili in sodi za naše razmere. Treba je namreč ušivi trs pogosto pogro-bati in mu dobro gnoj i ti. Vsled tega poganja novih korenin in nadomestuje one, katere so zavoljo trtne uši strohnele in odpale. Ob enem iznemiruje uši vedno prelaganje trsa in brani preveliko njihovo pomno-ževanje. c) Tretji pomocek rabijo na Francoskem uže 10 let. Vzamejo se namreč ameriški trsi one sorte, ki se imenuje Zaniški trs (Vitis Solonis) ali pa trs York-Madeir a. Ta dva arneriška trsa imata poseben sok, radi česar jima trtna uš ne škoduje toliko, kakor našemu evropskemu trsu. Vinogradarji tedaj ta arneriška trsa zasadijo v vinograde in na spodnji les cepijo domače žlahne rozge. Vendar grozdje takih cepljenih trsov ni kaj prida in toraj ta tretji pomoček le malo prida. ,,Gosp. pril." Bolenjskim vinorejcem uazoauila! Gospod A. Ogulin iz Novomesta poroča v pismu od 4. dne t. m. družbi kmetijski kranjski, da ona škod-ljiva gliva na trsji, katero je popisal v 38. listu ,,Novic(', ni ,,Cladosporium Rosleri" , ampak da po mislih gosp. prof. W. Vossa je „Perenospora vitreola de Bary". Ker pa ta gliva tudi nič manj ni škodljiva trti, se je gosp. Ogulin naravnost obrnil do ministerstva kmetijstva s prošnjo, naj ono dá to škodljivo trtno bolezen po izvedencih preiskavati in presoditi, ali bi ne bilo sredstvo, katero on priporoča, dejansko poskusiti, da se odvrne velika nadloga, katera po imenovani glivi žuga dolenjskim vinogradom. Ker gosp. Ogulin podpisanemu odboru željo razodeva, naj bi družba kmetijska objavila to podružnicam kmetijskim in ondi bivajocim vinorejcem, zato jim naznanjamo to po tej javni poti, pri-čakovajo odioka sl. ministerstva kmetijstva. Centralni odbor c. k. družbe kmetijske v Ljubljani 10. oktobra 1880. V katere kraje Kranjskega so prišli iz državne subvencije letos nakupljeni plemenni junci Muriškega in Belanskega plemena. Kranjskim živinorejcem na znanje. *) v Muriških (Míirzthaler) juncev je na Štajarskem gosp. odbornik Seunig za družbo kmetijsko nakupil 8, ki so bili 29. dne u. m. v Ljubljani po javni dražbi prodani. Kupili so jih: gosp. Anton Staré, enega za grajščino Kolovc, enega v Mengeš, — grof Jožef A u-ersperg iz Iga, — gosp. Jožef Meh le iz Ponove vaší, '•'') Kdor je subvencijskega junca kupil, ima dolžnost, ga 2 leti za pleme rabiti dati tudi svojim sosedom proti odlo-čeni tarifi. gosp. France Nučič iz Klade UU1V/ i£J iviauu, - gOSp. ^JL A . ÍJ V I I\ U J^VO^UUU v UUll^l J ^ V »IUÍíUV JO I W guiu. Ci\J JVl . , - iiiCU gosp. Janez Bo v ha iz St. Vida pri ďobrotniki se odlikuje sl. ljubljanska hranilnica po svoji Fr. Zorko gospodov učiteljev vložilo je 76 gold. 20 kr med iz Belecerkve Cerknici Blokah. y , - tuowi uauoa u u y u a ia ui« » 1 gosp. France Vesel iz Nemške vasi pri res častitljivi in velikodušni stari navadi tudi to leto z znamenito svoto 150 gold tudi slavnoznana banka gosp Belanskih (Mollthaler) juncev je na Koroškem „Slavija" (Česki zavod) darovala je 100 gold.; — od odbornik Lasnik za družbo kmetijsko kupil 10, neimenovanih dobrotnikov pa je društvu došlo 16 gold. so bili v Kranji 4. dne t. m. po javni dražbi pro- dani. gosp Naj obr: pozorim tudi letos častiti društveni odbor s pr Kupili so jih: gosp. Anton Burger iz HraŠ, Karol Galè iz Bistre, —gosp. Matija Hočevar jemne zavarovalnice" v Gradci y da iz gornjega Brnika se prihodnje tudi do sl. vodstva „Vza- v prid „Narodne šole", y i?osp kega, Slib gosp gosp. Aleš Moli iz Trboj Janez Kalan iz Viao- kajti ta zavod dobiva mnogo novcev vsako leto iz Kranj y gosp France skeg i n ar iz wSelc y gosp. France Uranič iz Križa y (banka „Slavija*-) iz Slovenskeg Ce se dalj Praga Janez O s ! a k a r iz Predo3eij , milosrčno spominja naših revnih šo- gosp Veber iz Zaliloga in gosp. Janez Zima iz Dovjega. Urban larčkov in radodarno odpira svojo blago roko njim v prid y dnji Gradec mačehno postopal proti siromakom! „Ena roka umiva drug Gospodarske novice. pravi stari naš pregovor jako dobro * Zavarovalnico (asekuranco) za živino, o kateri uže stanů. Nedolžne otročíce akaj bi našim otročičem obe pa obraz", Sploh pa naj bo priporočena „Narodna šola" vsem na- koli V • sim milosrčnim dobrotnikom, bodo naj si katereg več časa v ministerstvu kmetijstva obravnavajo, imamo pričakovati, če bode minister izdelani načrt odobril. Na-dejamo se, da ta zavarovalnica ne bode posilna, ker večjemu učeniku vseh časov proti taki so se oglasile večidel vse družbe kmetijske. eljevati bilo je lastno naj- Izveličarju samemu. Po-snemajmo ga! Razširjevati omiko in poduk med našim mladim zarodom pa je tudi sveta dolžnost vsacega pra Narodna šola" s * Goveje kuge na Hrvatskem y kakor ,,Obzor" pise, ni konca ne kraja, zato, ker kužne mrhe mečejo v vodo y in mlinarji jih polovijo, iz kože denejo, kožo prodajo, morejo vega rodoljuba, in prav to pospešuje , tem, da obdaruje siromašno šolsko mladino z učili tam kjer ubožni stariši tega svoji deci kupiti in omisliti ne y Naj je razumnemu našemu radodarnemu in mrho pa zopet v vodo vržejo. Po teh kužnih kožah se milosrčnemu národu s temi besedami v prid „Narodne prav lahko širi nalezljiva boiezen. šole" izročena top'a peticija, o kateri se za trdno nade * Vinska letina v obče letos ni dobra. Koliko nam jam0> bo(le padla na plodna tla dozdaj znano, je na Hrvatskem zavoljo pozebe in Strošk imela „Nar šola a toče zeló slaba, na Ogerskem srednja, nič bolja v 32 kr., kakor kaže dotični račun. Sriemuin Slavoniji, na Laškem precej dobra na drobno po tisočih ona razna učila J i i ^ rv "il w • i iv 1 so bila y Pri- I na Francoskem slaba, tudi taka pa na Avstrij-skem in Nemškem. Kakošna na Kranjskem morskem in Stajarskem, ne verao še za gotovo. * Zoper trtno us misli neki gosp. Vinko Liedl v Gradcu, da je izumil sredstvo. Oglasi! se je s svojo iz- dej med 78 deležn statuj emo to da ima „Narodna šola za ravno pričeto šolsko leto V se 193 gold to leto 369 gold. 15 toček opisuje raz-kon-to je, goto- Prav zadovolj za prihodnje 1 ki in za 21 gold. 55 kr. šolskega blagá na razpola-Ako ii priskočijo naši milosrčni rodoljubi zdatno naj mu najdbo pri dunajském ministerstvu s prošnjo , dá priliko, izkusiti jo pred izvedene«. Brž ko ne se gledé na mnogovrstne izkuš- oglasí še več iznajdeb nje, o katerih gosp. Gothe poroča in so popisane v današnjem listu na drugi strani, ne stavimo dokaj upanja na Liedlovo sredstvo, katero je zmes iz soli, sađre (gipsa), živega apna, oglja in petroleja. vine, ganje. na pomoč, zamogia bo ona tudi zanaprej prav obil podpirati pospeh domaćega šolstva. Bog daj ! Odborniki „Nar. šole" ostali so vsi poprejšnji, in gospodje: Prapro tn i k Andrej, Stegnar, Moč k, B o r š t G o v e k a r , P a p 1 e r, Praprotnik odbor pa se bo kon- Franc, Tomšič in Stanonik; stituiral pri prihodnji društveni seji Duševnemu delovanju sledilo je telesno okrep to je, vkupni obed v čitalnicni gostilni bolske stvar! govor imeli uže Rimlj so za pr yy est y videre fratres in unum" O quam bonům et jucundum potrj videli smo tudi Letnj zborovanje društev: „Vdovsko društvo": ta dan nad našimi zbranimi učitelji tako pri zborovanjih kakor potem tudi y 1 obedu 1 mrec in Slovensko učiteljsko društvo (C U) d v eno. Toliko medjusobne odkritosrčnosti y yy Narodna šola « Ljubljani. (Dalje in konec.) prijaznosti in ljubezni smo zapazili osobito med obedom v veseli družbi, toliko iskrenih napitnic čuli smo resnici pomilujemo one ostale naše rodoljubne ki so bili zadržavani, vdeležiti se osobito letošnjih zbo liko Zborovanje prvih dveh društev pobralo je bilo to- rovanj, in tedaj tudi vskupne veselice. Nadejamo se za y \ • \ T 1 w 1 /i 1 • « V jl 111 1 • , • i časa y da Je „Narodna šola", ki ima namen y naso trdno revno šolsko mladino obdarovati z učnimi stvarmi in s tem pospeševati napredek in omiko našega naši beli Ljublj letu osorej videti in pozdraviti vse gotovo v naroda, uže prišla čez poldan na vrsto, tedaj jej odločen bil za po- slovanje pičli čas. y Prvosednik, vrli <*goj sklep pa vskliknemo : Srečna mladina, k izročena takim možem v kakor so večinoma naši gosp. Stegnar y vrli, omikani in rodoljubni národni učitelji! S1 a v a ! *) prične sejo z njemu lastno spretno besedo in zgovor- nostjo y izreče upanje na povzdigo društvenega delovanja, ter med drugim obširno poroča v kratkem pridejo na svitlo. o novih p i sanka h, ki % Iz tiskanega in med ude razdeljenega sklepnega brambo narodnih ljudskih šol delujejo Iz globocine srca tudi ,,Novice", ki v pospeh in v nad tretjino sto- uže računa „Narodne šole" za čas od 25. septembra 1879. letja, dodajajo svoj „slava"-klic v radostni zavesti, da njih do 23. septembra 1880. leta posnamemo glavne točke, klic, kakor zgodovina kaže, ni bil klic vpijocega v puščavi kakor sledi : D o h o d k i so znašali 563 gold. kr. sicer je vplačalo 34 ljudskih šol 102 gold. kr. y in 39 • f in v nikdar omajanem prepričanji , da na mladini stoji svet! Vred. % Slovansko slovstvo. Novi „Rječnik hrvatski ili srpski" — in okrožnica biskupa J. dr. Strossmajerja duhovščini hrvatski. Jugoslavenska akademija znanosti in umetnosti izdala je 1. zvezek slo var ja (rječnika), ki ga vreduje in izdeluje slavnoznani Jurij Dani čič. Ves navdu-šen izvrstnosti tega delà přijel je preuzvišeni biskup Strosmajer za pero in 15. dne u. m. razposlal o k r o ž-nico duhovnikom hrvatskim, v kateri jim živo priporoča čitati ta akademični slovár, pa ga tudi priporočati narodu, da po njem lika svoj govor. Al preblagi mecen zopet ni s to okrožnico stopil med narod svoj s samo besedo, temveč položil je krasen dar na oltar domovini, kakor sijajno svedoci omenjena okrožnica, ki jo je „Obzor" prinesel v svojem 225. listu, po katerem svojim čitateljem objavimo nekoliko odlomkov. Evo jih! „Jugoslavenska akademija znanosti i umetnosti" — piše preuzvišeni biskup — počela izdajati „Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika". Prvi zvezek tega slo-varja je uže zagledal božji dan. Ta slovár je osnovan po vzoru onega, katerega sta učenemu svetu preskrbela brata Grim m a. Ni mi mogoče povedati, kako sem se razveselil o pregledu tega prvega zvezka. Ako se bode ta slovár tako dovršil, kakor se je pričel, ostane vekovit spomenik naše národně cene in slave, ter ob jednem živ svedók obilosti in lepote, s katero je naš jezik ob-darjen. To se zgodi, ako Bog dá in nam živi naš vrli Gr j uro Dani čič še kacih deset ali dvadeset let. Oni hvaljeni slovar pripravlja in ureja, vse pak, kar on govori in piše, je Čisto zlato , pravi biser in drago kamenje; delovnost ter neutrudljivost njegova mora se primerjati delavnosti in neutrudljivosti bucele in mravlje. Naša akademija je proizvela uže pretnnoga krasna delà, s katerimi si je zaslužila lepo ime v narodu našem in med tujci. Al, da bi dosié ne bila storila ničesar druzega, uže za to jej gre věkovitá zahvala našega naroda, ker je ta svoj slovar tako osnovala, in posebno še, ako se jej s pomočjo dežele in vsega národa posreČi, to delo tako dokončati, kakor je osnovano. Vredna je zatorej naša akademija in zaslužuje, da jo v najnovejšem nje podvzetji podpira vsakdo, v Čegar prsih bije domoljubno srce, izlasti pa mi duhovniki , katerim ima na srci ležati národni jezik, po sveti veri največji božji dar. Zato vam, preljubi bratje, ta slovar toplo priporočam. Jaz sam, če tudi sicer dosta obložen z břemeni, odločil sem za ta slovar, dokler traja izdajanje, na pomoč dati tisoc forintov vsako leto. Želim pak in določujem, da se ta slovar nahaja v vsaki fari za farno knjižnico. Ta slovar ima biti živa slika in vzgled, kako je naš národ od nekdaj svoje misli in čuvstva izražal, kako svojega uma potřebám zadostoval, kako se dušno razvij al od pamtiveka in v kakošni sreči in nesreči je živel. V tem slovarji ima skoraj vsaka beseda svojo zgodovino, mnogokrat trajajočo po vse veke. Skoraj v vseh národih so duhovniki najprvi in naj-bližji čuvarji čistega in vzornega jezika. Sv. Ivanu Zlatoustu in sv. Vaziliju se je mnogo zahvaliti, da je bil jezik ilomerjev in Platonov po notra-njem raztvorjenji, kateremu je nekoč propal, na iztoku sijajno zopet oživel. Koliko niso vzornosti in lepoti francoskega jezika, kateri je dosegel prvenstvo med naobraženimi jezici, pripomogli Pascal, Bossuet, Bourdaloue, Massilon. A tudi pri nas, pogledite samo nekoliko v ta zvezek slovarja, je bogoslovna književnost minolih vekov jeden obilnejših izvorov za poznavanje našega jezika. Mi duhovniki, občujoči vsak dan z narodom in za-jemajoci iz čistega potoka národně besede in narodni govor, imamo še posebno čuvati jezik od onih pregre-škov in nepravilnosti, v katere ga pehá večkrat slovstvo pod vplivom tuje prosvete, kajti sicer naš narod, slušajoč takov govor na svetem mestu, ne more ga raz-umevati. S tem, bratje! pa ne opominjam samo vas, nego tudi samega sebe. V akademičnem slovarji pak nahajamo obilico primer iz čistega národnega in knji-ževnega jezika, iz katerih se bodemo naučili, kako nam je izražati misli in čuvstva, da se prijemljejo uma in srca naših slušateljev. Zaradi tega vam to krasno delo še jedenkrát toplo priporočam." Koledar za leto 1881., — Slovenske večernice (zvezek 35.), — Naše Škodljive živali v podobi in besedi, — ObČna zgodovina za slovensko ljudstvo, spisuje prof. J. Staré, — Slovenski Goffine (3. snopič), spisuje dekan L. Ferčnik, — Filotea, poslovenil Fr. Rup, — so naslovi šesterim lepim in koristnim, podučuim in zabavnim knjigam , ki jih je društvo sv. M o hor ja v Celovci ravnokar na svitlo dalo. * Kres — je naslov leposlovnemu in znanstvenemu listu, ki ima ob novem letu izhajati v zalogi tiskarnice družbe sv. Mohorja v Celovci in kateremu na čelu sto-jita gospoda prof. dr. Krek in Davorin Trstenjak, urednik pa mu bode dr. Jak. Sket, gimn. profesor v Celovci. — Uredništvo v „pozivu" na naročbo razlaga náčrt novemu časniku tako le : „Kres" bi izhajal v prijazni obleki in obliki v me-sečnih zvezkih na 3—4 pôlah začetkom vsakega meseca počenši od novega leta 1881.; veljai bi 4 gold, na leto, in se tudi lahko po zvezkih v knjigarnah kupoval. V svojem prvem oddelku bi „Kres" donašal lepo-slovne stvari : pesni, kratke romane, novele, povesti, hu-moreske — izvirne ali tudi v převodu iz slovanskih in drugih jezikov ; narodne pesni, pravljice, pregovore, navade in šege, sploh narodno blago ; potopise, popise slovenske zemlje in ljudstva itd., — v drugem pa znanstvene spise s posebnim ozirom na slovenski in slovanski svet: iz povestnice, starinstva in bajeslovja; iz prirodo- in jezikoslovstva ; iz slovstvene in kulturne povestnice Slovencev in slovanskih narodov sploh. Nazadnje sledi slovstveni pregled slovenskih in slovanskih proizvodov, katerega bode preskrboval profesor dr. Krek, in ki ima posredovati med Slovenci in drugimi Slovani. Večkrat se bodo tudi objavljali času primerni dopisi, ki nam dokazujejo kulturno stališče in slovstveno življenje po raznih krajih slovenskih. To je na kratko načrt novemu listu, ki naj postane središče vsega slovenskega razumništva". * Lepoznansk list prične ob novem letu tudi v Ljubljani izhajati. Izdajali ga bodo prof. Le vec, Janko Krsnik, dr. Tavčar in Josip Jurčič. Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski običaji. IV. Laponci. Švedski Lapon si izbere nevesto, ter gre sè svojim očetom in s katerim svojih prijateljev vred pohodit svoje bodoče soproge roditelje, pa precej veliko posodo rakije kemu takih bogatih hčeri vsi sorodniki dajo štirikrat f nese se seboj. Ko přidej o do hiše, snubca stopita va njo mladenic pa ostane zunaj in seka drva, ali pa se polot kakega druzega, svojemu bodočemu tastu ljubega delà petkrat toliko, kolikor jim je sam podařil o svatbi t Ruski Lap pa o svatbah nimajo toliko obi Dečakov oče napije dekličevemu očetu, in kedar očeta čajev. Njih svatje se zbirajo pod streho ženinovega oče ! lej ga pozdravi: čestiti oče, véliki oče, naj Ce sta snubca očetu draga, mladenča poklicejo v takovih prilikah rabijo jeklo in kremen s kremenom bijejo ob jeklo, z jeklom ob kremen, da kar iskre kaj na okrog Kremen, pravijo, ima ognjeno hišo, in ta začne razgovarjati se z dekličem. Naposled moč v sebi, ta ogenj pa se ne prikaže, dokler ga jeklo potegne izza svoje obleke na prsih nekoliko koscev ku- ne probudi. hanega mesa in ponudi ga svoji bodoči pomocnici. Deva _ a migne mu, naj vèn mu odkima, da neče vzeti mesa, ~ —,__ kaj odide z njo. Mladenic jej zopet ponudi meso in lifiogovrstne novice. ponudi deklič pa ga vzame napósled Sedaj mladenic deklico poprosi, ali bi smel preno čiti v očetovi hiši. Ce devi ni po godu le ta prošnja, spusti dar na tla njegova pomočnica to znameni i da koli ne bode pridrži meso in mladenic pa je draga jej dečakova prošnj ; srecen. Mnogo truda zahteva odlok, kedaj bode svatba oče odlag in odlag svatbo, dokler je le mo Nevestin goce ; da bi ne pri nesel ali tobaka, ali pa rakije, ki vrlo ugaj * Nenavadno prijetilo, ne premrzlo zimo preroku-jejo gozdnarji in kmetje, opiraje se na večletne skušnje o rastlinstvu in živalstvu. Ré se (rsje) veljajo kmetom za gotove prerokinje prihodnje zime, posebno jesenska résa (erica vulgaris, spâtbliihendes Haidekraut). Ko je lansko jesen résa na svojih kozuljičah skozi in skozi nastavila prav močne cvetlične popke, je teh popkov ženin nikoli ne pohodi njega in njegove hčere ? letos komaj do srede kozuljič videti; to pa pomeni, da zima ne bo mrzla. pravijo in potrebi bodoeega tasta grlu, navadi veste oca nekoliko let zaročenca zadržuj e, ki vno ugaja —— ~ Marsikatere ne- kuJej° pnjetno zimo > kajti da sama ne one V se letos Tudi čebele prero v pozm jeseni de- znata, kaj in kako bode. Zatega del ženin pohaj in lajo vosek in jih je večkrat še videti zunaj panjov kaj tacega pa se ne zapazi pred ostrimi zimami, ka- pohaj nevestinega očeta hišo, in če je ta daleč vozi se na sanéh dom svoj zaročenke in y koršna je bila lanska. Tako • v popeva skega. Se je ctuoctci. A «IVU pise KJLJLLitS. XO V/O- to tudi drugo d opazilo na résah in Politik" iz Ce nitovanjske pesmi, ki nimajo ni potrebne zvučnosti, niti pri čebelah? napeva Kedar pa vendar-le pokne svatbeni dan, zberó Nove bankovce bode vlada izdala v prihodnjem letu. se ~v hiši nevestinega očeta sorodniki, ki vse ženin na- Stroški novih bankovcev so za celo cesarstvo (Avstrijo — - - sté v in Ogersko) prevdarjeoi na 505.000 gold., od teh od- se dari po stanu in po vrednosti. Zenitovanj slavnosten sprevod ín v tem sprevodu ideta ženin in pade na Ogersko) 151.000 gold. Vsakoletna potrebščina nevesta v svojo bogomoljo. Sprovodu luj ženin za ženinom pa dej vsi moški. Za to moško stopa nevesta, spremljate jo dve odnici, ki Čapki po petdeâetakov znaša 1 milijon in 800.000 gold., p e-takov 14 milijonov, bankovcev po 1 goldinarji pa 60 milijonov. Stroški narejanja bankovcev za tisk, pa- D L\j tJ UU Y u ^'i. V1UIAJ V J ^ » v w VA. VW-ÍAÍVM * J-/ V ^ V J J J Í^miaaiav/ » V^V » U» I/AU IV y nižno nesete vsaka pod svojo pazuho. Za nevesto in pir itd. znašajo za 1 petdesetak 2 krajc., za 1 petak za spremnicama korakajo žene in dekliči 7io krajc., za goldinar pa 4/ /i o Da nevesta Laponka vsa vesela , vendar na- rabi bi znašali vsi stroški 374.000 gold. ; krajc. Pri na vadni po- ker se bodo vada, poslušnost zahteva, da pošteno odgojena zaročenka ne kaže svojega temní nje obličje trudnost, ker zapušca očetov dom lia o tej slavnosti. Velika žalost najboljem papirji pa prihodnje leto novi bankovci z dvojnim tiskom na izdajali, zato bodo stroški več znašali. v tla obr V f OC1 pncaj bolest in bogomolji ženin in nevesta stopita pred oltar. Duhovnik nevesto popraša, ali hoče pozakoniti se se Naši dopisi zaročenka ne odgovo svojim zemnom, a rodniki jo priganjajo, naj odgu»un, ^»^t« «v mviUl in molčí. Ko sorodniki več ne znajo, kako bi nevesto vanji po gornji Italiji ničesar. So Ogerskega okt. (Troje domoljubnih nasvetov nevesta pa le molčí mojim vojakom Slovencem.) Po blizo trimesečnem poto- ? Svajci 9 južni Nemčiji itd. vrnil srči li dalj jed zna 9 , odgo1 kaj je a tiho tako, da duhovnik sem se zopet na Ogersko, svoje začasno stanovališče. govorila. Pa čim teže nevesto pri- Na poti iz JSemčije vstavil sem se bil v Marijanskih rece silijo, da vost, menijo tim či s tej nevestina sramožlj kopelih na Ceskem dalje casa, kjer sem se z različnimi Laponje, zato vse hvali in slaví nJ nrav- nost in čistost Kedar ženitovanjci přidej o iz svoje cerkve > edej odličnimi osobami srečal in o različnih zadevah pogo varjal enim teh o čemur bi rad „Novicam" nekaj poročal. móž 9 imenitnim gospodom, sva se posebno okrog svatovske mize. Pojedina je do céla podobna „pikniku", kajti vsak svat veliko měnila o naših slovenskih zadevah; ta mož seboj prinese mesa, rakij Je kar je vsega užitka užitek o Laponski ženitbi Ce je svatov toliko, da nimajo , najmlajši zenitovanj potrebnega pi Avstrijan z dušo in telom, ki želi le mogočno Avstrijo pa pravično vsem narodom, toraj tudi nam Slovencem a želi. da bi tudi mi proti nemškim liberalcem in itali 9 9 stora v hiši raz streho spuščaj zlezej na streho, janskim kričačem na konservativni način demonstrativno vrv > na vrv pa postrežniki in po našo avstrijsko lojalnost razodevali. ta cilj mi je sle- strežnice privezujejo, cesar potrebujejo mladi gostj ; ki jelo in pilo na vrvi dvigajo k sebi na streho sto m Izmed svatov kedo ureduj vse 9 ta navzočnik go deče priporočal: Prvič naj bi se veteranske družbe po Kranjskem, Goriškem, Primorskem itd. kar mogoče množ i 1 e zdaje pijaco in jed Poročenca morata po svatbi v se leto in tako pomnoževale, da k njim ne pristopajo samo do- vestinega očeta ooeia, ali vendar zet, dokler služi, ^ uwom^^ui u^uom^u. ^«j w* r preskrbeti vse malenkosti, ki jih zahteva samo- nem duhu tako vadili, da bi ob času kakošne vojske služiti ne- služeni vojaki, temuč tudi vojaki na odpustu. Vsi smé če dosluženi in nedosluženi veterani naj bi se v patriotič 9 hoče svojno gospodarstvo in sè seboj vzeti pri rokah vse 9 kar mu ali nevarnosti lahko brž domačo stražo ali brambo opravljati mogli. Tako bi veteranska društva ne bila samo Imoviti očetje svojim hčeram, ko zapuščajo dom, dajejo po dve sto sobov (Renntbier), soprogu pa vsa- za parade o posebnih svečanostih, temveč tudi domovini naši na korist ob času kake sile. Drugič mi je isti imenitni gospod priporočal, naj bi se povsod na to delalo , da bi se v vsaki fari pri cerkvi spominski kamni stavili z imeni vseh onih farnih sinov, kateri so v kakem boji za domovino smrt storili; jaz mislim, da bi to posebno gledé Bosne in Hercegovine, pa tudi gledé zadnjih bojev proti Italiji in Prusiji bila lepa slovenska patrijoticna demonstracija. Ce se vojskovodjem stavijo veiikanski spominki iz kamna ali brona, zakaj bi se v domaćem kraji pri farni cerkvi ne naredile spominske plošce, na katerih bi bila zapisana imena rojakov, ki so kri prelili za Avstrijo in domovino ! Na vseh vernih duš dan bi se tu lepo obhajal spomin na padle junake. Tretji svet imenovanega gospoda je specijalno meril na nemški časnik v Ljubljani „Laib. Zeitung", o katerem smo slišali, da je dobil novega vrednika*), česar je bilo uže davno želeti, to je vrednika, ki ima oko in srce tudi za domače slovstvo itd, Posebno naj bi se skrbelo za podlistek (feuilleton), kateri poleg odlom-kov iz nemških knjig bi donašal tudi prevode dobrih slovenskih spisov, pregled slovenskega slovstva, članke iz domače zgodovine itd. To je trojica, katero rodoljubom v prevdarek na srce pokladamo z željo, da bi v „Novicah" svoje misli razodevali o tem. V Gorici 10. okt. — Veteranska svečanost 3. dne t. m. je svoj namen in pomen — blagoslavljanje društvene zastave — daleč presegla; — prekosila je vse, česar smo pričakovali; spremenila se je v velikánsko avstrij sko-patriotično izkazbo z geslom: ,,vse za vero, dom, cesarja". Omenil sem uže uni pot olepšavo slavnostnega prostora na Rójicah z brezštevil-nimi zastavami na visokih stožjih, okinčanih z raztiimi grbi in zelenjavo. Vrhunec te jako okusne olepšave je bil odprt paviljón na sredi, na vzvišenem mestu, in pod njim na visokem odru altar iako napravljen, da je bilo videti preč. celebranta od vseh strani. Za celebrantom, gosp. proštotn dr. Valussi-em, so klečali prečastitljivi nadškof z 2 kanonikoma (mons. Bensa o in dr. Zorn-om). Sv. maša na tem odru o jako ugodnem vremenu v pričo 500 **) naših veteranov, deputacij iz Ljubljane, Trsta in Pul ja in kakih 12.000 druzih deležnikov — to je bil krasen prizor! Kdor ne vé, kaj je „veiičastnost", přišel naj bi bil tisti dan sem in opazoval na pr. povzdigo-vanje pri maši, ali pa blagoslavljanje zastave in nje izročevanje tištim, katerim je namenjena. V nadrobno popisovanje svečanosti, ki je trajala blizo 2 uri, ne morem se spuščati; povem naj samo to, da je bil nemški in italijanski govor društvenega predsednika z gromo-vitimi klici sprejet, katere so pa še prevpili „živio-kiici , ko je veteran gosp. Prinčić slovenski govor bral. Zastavnih družic je bilo 8, izbranih iz vseh stanov. Nek poseben cerkveno-patriotičen značaj je podělil vsej dopoldanji slavnosti izvrstno primerni govor gosp. celebranta, prošta Val lus si-a, kateri seje naslanjal na to, kar sv. cerkev obhaja na „roženkrančno nedeljo" — na spomin namreč bitve pri Lepanto-u — in na to, kar je avstrijska zastava nekdaj bila v bojih s Turki. — Dopoldanja veselica je bila skoz in skoz dostojna, prava ljudska veselica. Na videz ni nobena nevšečnost veselja kazila, pač pa je bilo „za kulisami" nekaj zamere zarad predstva pri zabijanji žebljev i. dr. Ókinčanje hiš v mestu in sosebno v ulici Franc Jožefovi (proti železnici in Rójicam) je neke ljudi v očí bodlo ; dokaz temu, da smo videli drugo jutro dve hiši s crnilom pomazani. *) Žalibog, da le polovičnega! Vred. **) Društvo šteje zdaj 1300 pravih in 50 častnih udov. Pis. Pa to ste le muhi, ki vola pikate. — Hujše je bilo v sredo popoldne o pogrebu nekega veterana, in sicer prvega od kar je društvo ustanovljeno. Predsednik vitez Cotinelli je prosil, da bi smel iti spre-vod od prvostolne cerkve skoz mesto (Kastêl — Travnik itd.) proti pokopališču; municipij pa ni hotel tega po nikakem dovoliti. Po novi magistratovi naredbi morajo namreč voziti vse mrlice iz prvostolne cerkve po stranski poti okoli Grada, zato izjeme za veterana niso hoteli dopustiti. Od tod splošna razdraženost in vitez Cotinelli se je vsled tega odpovedal svoji službi v mestnem starešinstvu. Vse to ima koiikor toliko poli-tičen pomen. — Dne 4. oktobra je bil pri slovesni pon-tifikalni maši c. kr. namestnik baron De Pre tis. íz-bral si je mesto sred presbiterija. Videli smo ta dan novo, pri nas nenavadno šego, da je po evangeliji mašne bukve poljubi! in da se mu je izkazaia čast incenzá^ije (kajenja) ne le po darovanji, temuč tudi po evangeliji. Veterani so bili sè svojo novoblagoslovljeno. krasno zastavo v cerkvi. — Nasa „ Sorbona" (bogoslovsko uči-lišče) se je — gledé učiteljstva — pomladila: polovico profesorjev imamo novih — za zdaj še začasnih. Monsignor dr. Zornov predmet — dogmatiko — je prevzel dr. Anton Gregorčič; mons. Valussi evo moráio prvostolni vikar gosp. Dom. A lpi; Respetovo pastirstvo je prevzel — ves mož za to — gosp. dr. Jos. Gabri-jelcic, do sedaj profesor sv. Pisma nove zaveze, in ta njegov predmet je izročen gosp. Ant. Mahnič-u, prefektu v Andrejevišči. — Naš deželno-zborni in de-želno-odborni veteran, više deželne sodnije svetovavec, g. Anton Gorjup, se je odpovedal deželnemu poslanstvu zarad starosti in bolehnosti. Težko bo pogrešal naš zbor tega starega svojega prvaka. — Nekaj šolske statistike prihodnjič. Z Vrhnike 6. okt. — Občina naša je Nj. ekscelenco gosp. predsednika ministerstva grofa Taaffe-a izvolila za svojega častnega občana in mu 10. dne u. m. poklonila dotično diplomo. Kako radosten je visoki gospod sprejel navedeno diplomo, pričuje pismo, ki ga je županstvo 29. dne u. m. přejelo, v převodu tako-le se glaseče : ,»Častiti gospod župan! Priznanje mojega delovanja s podelitvijo diplome častnega občana in pa tople besede Vašega dopisa od 10. dne septembra so me živo ganile. Zahvaljujem se Vam in vsem zastopnikom tržne občine za srcna čutstva, s katerimi ste navdani do mene. Zaupanje , katero ste mi objavili, mi je v veliko čast, in rad se nadejam, da me boste z istim zaupanjem tudi v prihodnje zvesto spremljevali v mojem javnem delovanji. . Sprejmite zagotovilo mojega posebnega spoštovanja, s katerim se pocastujem biti Vašega blagorodja udani sluga grof Ed. Taaffe. Na Dunaji 29. sept. 1880." Iz Ljubljane. — Tri stvari so, okoli katerih seje přetekli teden sukalo največ pisanja v časnikih in raz-govorov druzih. V prvi vrsti stoji okrožnica papeža Leona XIII. od 30. dne septembra, s katero sv. Oče za ves kato-liški svet 5. dan julija (malega srpana) proglaša za praznik sv. Cirila in Metoda. Obširno to pismo, v katerem ravno sedaj, ko se je posebno v Avstriji pričela duševna borba nem štva proti slovanstvu in so se iz turškega jarma začeli reševati Slovani na vzhodu, papež Leon posebne simpatije razodeva do Slovanov, se po pravici sme imenovati zgodovinsko dej a nje, adresirano ne samo do Slovanov katoličanov, temuc tudi do Slovanov pravoslavnih. Da je papeževa k veiev za ves et y da se dunajski Slovanom nepri jazni časniki ne drznej priča nam tudi to, pripravnice, ki bi kmetijskim nadaljevalnim šolam da na- jala sposobnih učiteljev > padati papeževe obj Dozdaj je le en nemško-liberalen brih plemennih juncev > cesar da dalje občine nimajo do je deželna postava od leta časnik se oglasil s potuhneno togoto tako le: „Gospod- 1879- kriva, katera občinam ne zapoveduje vzdrža- stopa na dan, po Grillparzerjevem pre- vanja vsaj enega junca na 80 do 100 krav, kakor stvo S 1 roškem vidu ,,na široko sicer in daleko, a ni visoko ni globoko" zavzeti na odru svetá; slovenska idea je sicer v narod • 1 • . • ^ • 1 1 1 nem / / f Slovanstvo se pripravlja, mog duj v • • sin in političnem oziru mlada družba kmetijska postavo nacrtala, ampak vzdržavanje prostor plemennih juncev po sklepu deželnega zbora prepušča se prosti volji občin, katere pa žalibog v lastno škodo konečno ;ui umi u i_u naua, ai velikánsko napre- občinam so večidel zeló zanikerne o tem, — kako se dandanes slovanska idea raz- prosi odbor sl. ministerstvo kmetijstva, katero resno Nič pa y po svetu, ne naznanuje očitnej kot Rim ki Je voljo kaže na pomoč biti kmetijstvu, naj bi snovalo dr zmerom natančniše čutstvo imel za to, kar svet v res- žavne posojilnice, pri katerih bi pošteni pa manj premožni kmetovalci v sili dobili denarja na posojilo za Peticij o nici hoče k > ki se je zdaj z gibanjem slovanstva, kolikor god zuj to mej da se ? da dopuščajo, ongaviti pričel. Prvikrat se ne visoke obresti in brez velicih težav. lo vans kim svetnikom taka Čast ska- učitelja gosp. M. Ranta o podpiranji naprav šolskih slovanstvo tako rekoč med k enci- oblastnije sprejeto. Najnovejša izjava rimska klika papeževa od 30. septembra — je zato velike po membe in vredna, da je tudi oni v nemar ne puščaj velike vrtov pri ljudskih šolah, ki jo je vložil letošnjemu de- želnemu zboru, ta pa izročil c. k deželnemu šolskemu y svetu, šolski svèt pa družbi kmetijski, katera od c. kr. * ministerstva subvencije dobiva, je odbor vzel s tem na so rilu' vaj y kvene prikazni soditi po svetnem mé- znanje, da se pri prihodnjih državnih subvencijah bode Druga važna stvar, ki se posebno , je vladni program tiče ob enem razglasila peštanski Avstrij oziral na to peticijo Odbor dunajski, ki napravi pri- hodnje leto aprila meseca razstavo pitane živine, Taaffe k „Pes y u pa francoski „Journal des Débats". Oba časnika ki sta ga prosi družbo kmetijsko, naj to razstavo razglasi po de- odbor bo v ta namen naprosil vredništvo „Novic" Laib. Zeitg." Lloyd m želi ? in [jata, da je grof Taaffe želei yy dnje stranke da se mu ta želja noče izpolniti, opušča za Grof Taaffe veli, da mu vidi, to idej da narodi avstrijski dobij o narod terih dozdaj niso vživali v dovolj ker zdaj L // — Gosp. Ogulin poroča, da dozdaj zakasnena nova volitev odbora podružnice kmetijske novomeške se bode izvršila kmalu. — Deželni odbor b lav alog y voje pr me i y ill da > ka priporoča prošnjo občine v Grižah za podelitev podpore o napravi vodnjaka; — odbor je rešil to prošnjo se na- s tem, da bode prošnjo, kedar mu v roke pride y s rodnostno vprašanje reši v smislu z go do vin skih tra dicij presi toži pa o tem, da so Cehi s svojimi zahtevami podpore. pri- poročilom izročil c. k. deželni vladi, katera podeluje te itd Jedro vse te obj o vladovini Taaffeo Dobrodelni Vincencijevi družbi sklene odbor to da ministerstvo noče biti stran karsk podeliti 10 mernikov krompirja za deški azil. u a- (V seji deželnega odbora 5. dne t. m.) ste od- tu y u a lu iiiio tui o t v v uha u t i ct ii ii u i u iv w n w \ J kj \j § t/# wtv v i* j u v/ ^ dna vlada, in da raje odstopi^, predno bi imelo to dani bili službi kurjača v novi deželni bláznici na biti (Prav tako! Vsaj tuđi ne Celii ne Slo tega Studencu in pa služba vrtnarskega pomagača na de- ne zahtevamo dej besede naj stopijo vendar enkrat v želni vino- in sadjerejski šoli na Slapu, deželne > da dobimo. kar minister Taaff y sam pri stipendije za to šolo pa se vnovič razpisejo znava, da nam gré, da bode tako konec tistega večnega )y heriiber hiniiber Vred,) Na tem stališči Taaf- pot proti Idriji C. k. deželni predsednik se je včeraj podal na feovem, da ima Avstrija vsem narodom pravična biti ne bodo ustavoverci njegovega ministerstva itd., da posebno ogleda ondašnje ce3tne y ce razmere. Gosp. H. Gagern iz Mokříc na Dolenjskem tudi še vec smodnika postrelijo v časnikih in , partei- od kodar je družba kmetijska přejela po pravici hva tagih" ; y t o n o m i st y vreći dokler kar tranka bi ga mogla ljeno svetio pšenico (Glanzwe^zen), nam poroca, da pane bode storila ustavovercem na ljubo, ima te izvrstne in prav čiste pšenice še kakih 50 hek- panj do obrn Tretja stvar y njega i katero ne gubi po 12 gold, hektoliter, na železniško je o d s to p UI tolitrov na prodaj postajo Brežice (Rann) postavljene. Ob enem pripo-Crnogorcem z lepo ali z roča dve sorti posebno plodnega in lepega ovsa, enemu je pozornost vsega sveta vojno silo združenih vlad. Telegram iz Carigrada od je imé Li go v oves, drugi pa tlo p torn oves, kate-12. dne t. m. objavlja, da je sultan izročil poročnikom rega je na 1 oralu přidělal 34 vaganov, vagan je tehtal vladnim pismo, v katerem ukazuj da se ima UI 68 funtov, slama pa mu je bila ko mož visoka. Na po- nemudoma odstopiti Crnigori, pa vrhu tega nado ka, stajo Brežice postavljen veljá 1 hektoliter 10 gold. da bodo velevlade daj odložile rešitev ostalih ióg y jih ima Turčija izpolniti po konferenci berolinski Přetekli teden smo imeli dva rodoljuba Slovana v Ljubljani; obiskal nas je gosp. Matija M ajar iz Vse to obotavljanje kaže, da na mirni poti Turek ne Koroškega in pa c. kr. vladni svétnik prof. Sembera bode storil, kar ima storiti, in da je tedaj Turčija še z Dunaja. ki se je potovaje v Gorico in Benetke mudil zmerom tišti sod strelneg prahu y ki utegne vžgati ve- en dan v Ljubljani. liko psko vojsko - DopiS *)L/LÀ V^UlOJWga v U.UIUUOUJ VJLU notu odbor razodeva, da bi se „Laib. Zeitg." pod novim vredni- iz Ogerskega" v današnjem listu željo (V seji družbe kmetijske 3. dne t razpravljal 12 obširnih vprašanj, katera je sl. minister- štvom prestrojila v feuiletonu in lokalnih noticah tako y stvo kmetijstva v obi dalo družbám kmetijskim da bi podobna bila časniku, ki v deželi izhaja, katera je in katera vprašanja vsa merijo na to, da bi se gledé po veliki većini slovenska in katera založnika največ rej a redi z inserati, ki oklicujejo eksekutivne prodaje zem- na prihodnj o zaprtijo ruskih in rumunskih méj goveje živine pomnožila in zboljšala našem cesar ljišc ubozega našega ljudstva. Kakor se pa častiti naš stvu Odbor je z odkritosrčno besedo razodel svoje dopisnik moti o zaželenem predrugačenji „Laib. Zeitg/ i y mnenje o vseh dvanajsterih vprašanjih, povdarjaj y poduk in kapital sta tudi napredku da jskemu tako smo se'zmotili tudi mi, ko smo z vstopom pl. P. Radića v vredništvo pričakovali popolne reforme „urad- zaslomba, da pa naša dežela nima kmetijske šole, nima nega časnika". Zdaj se vemo, da stalnih popotnih učiteljev umnega kmetijstva, ozirom na potrebni nauk kmetijstva urejene učiteljske popolno plavala „im Fahrwasser" ustavovercev, v s em u nima z duje gosp. Radič vre- » n i nun i A w A v^ lim politični del „Laib. Zeitg.", katera je poprej d r u g e m u vrednik pa je ostaî gosp. Leon Suppant- siti se pri R. Milic-u, tiskarju v Ljublj ker tako schitsch y prejsnji vrednik cele „Laibacherice". (O Wolfovem slovensko nemškem, slovarji), katerega gradivo uže toliko let odrešenja čaka, da pride urejeno na dan, poroča „Slov. Nar." v 229. listu tako-le : Zadnji ponedeljek popoludne so se bili tukaj v Ljub- „/^aiiiiji jj whcvacij v^'ui uun u ou o o mux iut\a | v x^ j li w - íjani v škofiji sešli pri škofijskem kaplanu g. Koblerji na posvetovanje zarad slovensko-nemškega slovarja graške univerze profesor dr. Krek, poslanec dr. Vošnjak, profesorji Pleteršnik, Levec, Tomaž Župan, Kermauner, Vodušek in Wiesthaler. Tudi knezoškof g. dr. Pogačar sam je bil k zboru přišel. Vseučiliščni profesor dr. Krek je prvi izrekel svoje mnenje, da naj bi bil slovar osnovan tako , da bi bil na vrhunci zdanje leksikalne znanosti in torej obširen. Proti temu je ugovarjal knezo- škof z razlogi, da bi potem zopet leta in leta Slovenci da Je uze morali čakati na-nj , in da bi preveč veljal ; prvega delà več natisnenega bilo nego treba in se zdaj ne prodaje povoljno; vsled tega, da je treba bolj prak-tičnega in ne tako obširnega slovarja, na podlagi uže nabranega materijala. Tej želji so se navzočni koncem uklonili in izbrali odbor za priprave slovarja. ta odbor so stopili vsi navzočni profesorji in škofov dvorni kaplan g. Kobler. Profesor dr. Krek je obljubil prevzeti konečni pregled po odboru pripravljenega materijala in bode ostal v vedni zvezi z delujočim odbo- , kateremu je bil za podpredsednika izbran gosp. rom Naj bi zdaj le kmalu slišali, da se uže Pleteršnik." tiska slovar! (Kdor menažerijo nemcurskih divjakov) videti hoče, naj potuje v mesto Kočevje, pajo bode videl. Lastniki te menažerije so: apotekar Braune, c. kr, okrajni zdravnik dr. Eržen in pa c. k. gimnazije vodja Knapp; trobentač njih pa je apotskarjev sin, ki s • « střeže nekdanjim „Laib. Tagblattu svojimi pisarijami smo v 275. listu „Politike" brali dopis „aus Krain Oktober", mislili smo, biti vendar le nekoliko pretiran a da je skandal kočevarski more y al ( nam kaže y da včerajšnji „Slovenec' jo vse resnica, kar se je 29. dne u. m. zvečer v Kočevji zgodilo našima državnima poslancema gosp. knezu Windischgrâtzu in pa gosp. Karolu Klunu. Velečastiti naš poslanec knez Ernest Win-dischgratz šel se je predstavit svojim volilcem na Dolenjskem, med katerimi so tudi nekateri v kočevskem okraji; spremljal ga je na tem potovanji kolega njegov v državnem zboru, gosp. Klun. Bil je knez Windisch- gratz nec y s katerim se moremo ponašati, da je naš posla-po vseh krajih, kamor je přišel, sijajno sprej eman in tako radostno, da si te dni naši slovenski volilci za- pomnijo kot posebno imenitne, nepozabljive dni. Al prav to slavnostno sprejemanje in pa nekaterim kočevskim meščanom prirojeni „furor teutonicus" napotil je gori imenovano trójico y cla Je » ko sta gospoda poslanca na večer 29. septembra iz Kočevja v kočiji odpotovala v Ribnico, izpustila svojo menažerijo na cesto, ki je tulila in tako divje razsajala, da je le sreča bila, da se konja kočije nista splašila in se ni gospodoma kaka velika nesreća zgodila Tako se kočevarska nemčurska „inte- ligenca" obnaša proti mirnim svojim gostom! Dopisnik „Slovencev" pričakuje, da c. kr. sodnija ne bode brez kazni pustila tacega pouličnega škandala. (.Razglas.) Na željo, uže mnogokrat izrečeno y se more preračuniti število iztisov in cena. Vrednistvo „T (Prošnja.) Z dopisom od št. 617 je podp blagovolili popisati odbor več gospodov prosil ptembra t zid y naj to š nj t v poslaném jim litografiranem izkazku in ga brž ko mogoče odboru nazaj poslati. Ker pa nekateri gospodje dosihmal še niso odgovonii, zato jih uljudno prosimo , naj blagovo-dotični prošnji prav kmalu vstreči, da odbor more dostiti nalogi, ki nisterstva prejel od sl. poljedelskeg mi Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 11. oktobra 1880. domaćih tajili dežel. Dunaja. Cesar 20. dne nastopi svoje potovanje v Slezijo, kjer uže velike priprave delajo za slavnostní sprejem Kedaj se prične državni zbor se ni znano ker se ne vé, koliko časa bodo trajale obravnave dele- " ki se 19. dne t. m. pričnó v Budapeštu in katere gacij, ^ utegnejo zeló živahne biti, ker z ozirom na evropski litićni položaj bode vojni minister zahteval zopet več po- denarja. 10. dne t. m. je bil na tukajšnji burzi velik strah med denarničarji zato, ker je počil glas, da koaliciji angieske, ruske in italijanske vlade o homatijah turskih je pristopila tudi rumunjska. Nemški ustavoverci pripravljajo tukaj velik shod „parteitag", v katerem mislijo na vse grlo demonstrirati zoper ministerstvo. Vlada ne bode zabranila shoda, al ga razpodila, če bode Ker tukajšnji češki list „Videnski Slován presegel postavne meje u tudi napove- duje slovanski tabor tisti dan, ko bodo nemci imeli „parteitag", bode Dunaj postal politično bojišče. Naš domaći Khunov polk bil ie zopet od pre-svitlega cesarja s pripoznanjem pohvaljen. Ko je přišel saksonski kralj na Dunaj , imeli so naši fantje častno stražo na kolodvoru. Po dovršenih ceremonijali so cesar stotniku rekli, naj komandira k počitku (Ruht!) Pa naši vrli vojaki se niso ganili prav • V nic 9 ampak so stali ka- kor bi bili iz skale. To in lepe čvrste postave so ce- sarju taj^o dopadle , da so stopili k polkovniku ter mu rekli: Castitam Vam, gosp. polkovnik, Vi ste načelnik ne samo vrlemu, ampak tudi lepemu polku ! Ogerska. Nemško gledišče so Magjari uže da ne marajo za-nj spravili s Pešta , ker so sklenili, Zdaj gredó preganjat nemščino še naprej ; spodriniti jo hočejo z magjarskim jezikom povsod , celo v kupčiji. po pisarnah ne Listi namreč pišejo naj bi se ne sprejemali drugi privatni ljudje ski, delà. ko magjarski spisi, marveč naj tudi y posebno trgovci y pisejo vse magjar- in naj vzlasti kupčijska mladina temu jeziku pot Tako delajo Magjari. Nočemo preiskavati, bodo dosegli svoj namen in če jim bo to koristilo; posne-manja vredna pa je vsakako. njihova eneržija. V Listnica vradništva. Posestuiku Jan R-cu v C: Vaš hoče R. Milic izdati orgljavcem in vodijem cerkveno dobromisleči nasvèt, kako škodo toče odvrniti, je tako veli-glasbe jako potrebno knjigo: „Nauk o harmoniji kansk, da sega v vsegamogočnost Božjo, zato nobena člo- in generalbasu, o modulaciji, kontrapunktu, veška moč ni v stanu nasvetovanr zabrambe tako izvršiti, ka- in fugi", sestavil A. F o e r s t e r. kor bi treba bilo, če ob enem času toča na več krajih istega imitaciji, kanonu Da bi cena knjigi ne prišla previsoka, prosimo uljudno, okraja bije. naj bi Gosp. J. H. Nasvetovana sredstva zoper n. čč. naročniki blagovolili po dopisnici ogla- filoksero smo po želji Vaši poslali na dotično mesto. Odgo vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba BlaznifcoYi nasiedniki v Ljublj