Unta cerreitp cor la posta
Trst, dne 11. septembra 1924.
j w.> -.0 Ù ' K* 21
pošiljt,, ne vraf
Cu*,, corrente ».
■e ■
r
« V"
se ■s
Naročnina za cek pol leta: 5 Lir; p! 20 stotink ; za inozt poštnina. - Oglasi, n. naj se pošiljajo na nai Trieste, Via Torre bla.
#
Pronti kolibri...
Minister Casati je zopet govoril, takrat na kongresu nam predobro znanega društva «Dante Alighieri», ki se je pričel 8. t. m. na Reki. Govoril je zastopnik vlade. Med drugim je poudarjal: «Življenje jezika je življenje duha, je skupnost mišljenja, naziranja in običajev; je prirojena obleka prostosti in istočasno dokaz moralnega gospodovanja. Ohraniti mirno jezikovno bogastvo nc zadostuje».,.
Kako lepo je to govoril vsem nam iz srca, toda gospod minister ni mislil na jezik sploh, temveč le na italijanski jezik, kajti nadaljeval fe tako-le: «V šolo mora predreti sila narodne tradicije, z bogastvom spominov in upov, in v njej mora odmevati, kakor v ozračju svetlobe in ljubezni, velika pesem Domovine, tako da se kaže dejanski kulturna prednost.»
Ponovil je v lepši obliki to, kar je povedal našima poslancema. Ne samo jezik, tudi mišljenje naših otrok mora nova šolska reforma spremeniti. Ali je g. minister pomislil?,,. Toda ali je gospod minister pomislil, kakšna razdvojenost mora vladati v otroškem srcu, ko sliši tako lepo pesem o svobodoljubni in veliki Italiji in njeni zgodovini in ko vidi in čuti življenj^ ^jS^Tf sebe? Slišal bo o nebeškem Danteju in mislil bo na društvo «Dante Alighieri», kjer je naučni minister poudarjal, da hoče
sle '. viliske&U-l oti'okvi vzptk	in
dušo. Slišal bo o svobodi in o junaških činih boja za osvobojenje in narodno ujedinjenje. Okoli sebe pa bo videl ogorele stebre narodnih domov in sledove divjanja iz nedavnega časa. Govorili mu bodo o bogastvu in blagostanju, doma pa omagujejo njegovi stariši pod bremenom davkov in zadnji košček kruha jim odjedajo drugi, ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom. — Grozno bi moralo biti otroku pri srcu, ako bi razumel vse, kar mu pravijo, in vse, kar vidi!
Toda učiteljeve besede gredo samo
učencem do ušeš, nikakor do razuma
t /-> j ... , . , , , skladiščnik v eni izmed mnogih radgonskih m srca; uospoet minister bi se lahko kasarn, čutil sem, da visi nekaj težkega v
na povratku z Reke ustavil na našem zraku in da bo zdajci padlo z vso silo. In
v	i .	i ,	,	. res! Bilo je 25. maja, nekaj minut po 9. uri Krasu m bi se predobro o tem prepri- zvečer. Kar plane nekdo v sobo z krikom:
čal. Videl bi tam dečke in deklice, I<<Na noge»!
kako pasejo živino in s kakšnim nav- ! M.ah°raa >e "šumelo, kot v razdraženem ;	panju. Urozen ropot orožja m nebrzdani kriki
dušenjem gonijo krave in vole S kli- vsevprek. Začelo se je streljanje. Bodi tukaj
cem «pronti kolibri!!» Gospod mini- P?vedan.°- da ^ bilo tudi nekaj oficirjev tu, . .	,	r	ki so sicer na tihem simpatizirali, niso se
ster bi se spričo tega gotovo naudušil pa dejansko udeležili upora, temveč so le teza napredek italijanskega pouka.	temÌsem ?n 4i.a btre/.	•»"»««... . . £. ititi I časom se je tudi Maniacco nahajal Čudno bi se mu morda zdelo le, da so pri «Waffenmeistru», kjer se mu je posrečilo
krave in voli naenkrat postali... ko- j ra*?ati ,pat'one in neka> orož'a-
vi	■ , i ..	, .	..,.,< V pojasnilo naj navedem tu, da je bilo le libri, toda italijanski specijalist ; malo patron, ker so vojaški predstojniki
bi mu lahko raztolmačil, da pomeni ?,dF®,dilj delno razorožitev moštva, radi ne. , .	. ,.. .	1	i ljubih dogodkov, ki so se odigrali 14 dni prej
ta izraz... «con 1 libri».	j v Judenburgu (upor 17. polka). Pozvani so
In slika bo prihodnje leto še hujša, i bi!i telefonano vojaki iz drugih krajev in že t ... j , .	. , , , . , ' pozno v noč so prispeli v Radgono 1. mad-
kajti dozdaj so vsaj deloma lahko od- žarski polk in 7. polk iz Celovca, in tudi
pomogli splošnemu šolskemu ne- neka> "Merije. Streljanje je trajalo do ju-
i t .....i» cm	-o, t i tranjih ur in padlo je nekaj žrtev na obeh
uspehu domaci ucitelji-Slovenci. Strah straneh. Ker pa je upornikom zmanjkalo pa-
nas je, če mislimo na bodočnost. : tro,'> s? ?e morali «dati. Uporniki so bili raz-xt ~ i j. . ,	, „ I oroženi ista usoda je zadela tiste, ki so se
«asa mladina je obsojena na duševno razpršali po okolici, smrt!
In Ti, Narod, kje si? Kje je Tvoj skupni, obupni klic? Ali so ga zadu-i? Ali pa Te je zaslepila strankar-
Ana in Blaž Dobida, velika dobrotnika našega dijašiva
V soboto, dne 6. t. m., je prispela i* Dobrave pri Bledu v Trst krsta z zemskimi ostanki pok. Ane Đobida, k; je pred enim letom umrla v Dobravi pri Bledu, V zadnji volji je izrazila žeiio, da bi počivala pri svojem možu Blažu, ki je že 12. leto pokopan v Tistu pri Sv, Ani in ta želja se ji je na prizadevanje «Dijaške Matice» izpolnila. Pokojnico je v soboto deputacija naših dijakov spremila na pokopališče pri Sv. Ani, kjer je bila krsta postavljena v družinsko grobnico.
Pokojnica je v oporoki izpolnila željo svojega pokojnega moža. Imenovala Še za glavnega dediča svojega skromnega premoženja dijaško podporno društvo «Dijaško Matico»,
Blag bodi spomin velikima dobrotnikoma našega dijaštva!
Novice iz vsega sveta
Radgonski vstaši
(Piše očevidec z Tolminskega).
Pred kratkim so pisali razni listi o svečanem prevozu zemskih ostankov bivšega avstrijskega vojaka J. Maniacca, ki je bil radi upora ustreljen v Radgoni. Namen mojih vrstic je ta, da bi imeli čitatelji vsaj jasen vpogled v tiste dogodke, ki poveličujejo ne samo Maniacca, ampak tudi druge.
«NA NOGE!»
Bilo je nekako sredi maja 1918. leta, ko je prispelo iz ruskega ujetništva v Radgono nekaj tisoč mož. Večinoma so bili to Slovenci, potem tudi nekaj Italijanov in Furlanov, ki so služili v 97. polku. Ti možje, deloma prepojeni od revolucijnarnih idej, ki so jih prinesli iz Rusije, deloma iz prirodnje mržnje do militariristične in reakcijonarne Avstrije, so začeli na tihem agitirati po gostilnah v Radgoni in drugih okoliških vaseh. Glavni vodja in duša te vstaje je bil Melihen, sin učitelja iz naših krajev. Takrat sem bil jaz skladiščnik v eni izmed mnogih
strast, katera se zdi nekaterim nami važnejša kot bodočnost na-itrok? "i kje si?
'; kolibri!... to je klic umira-'anskih otrok na poti v
NA SMRT OBSOJENI. Koj potem se je zbralo vojaško sodišče in začela se je preiskava. Na smrt je bilo obsojenih več kot 70 mož, od katerih pa je bilo mnogo pomiloščenih po prizadevanju nekega poslanca. Prvi obsojenci so bili odpeljani 27. maja za kasarno in tam ustreljeni. Bil je to Melihen in še neki drugi vojak, katerega ime sem pa žalibog pozabil. Ostalih šest obsojencev so ustrelili 29. maja. V sredini so korakali obsojenci, pred njimi duhovnik, okoli njih pa močan vojaški kordon.
ZADNJA PESEM.,, Po poti so prepevali: Guarda la luna, come che la camina, že blizu kraja ločitve od tega
sveta, pa je zadonela tužna slovenska pesem: Oj zbogom očka, mam'ca, brat, zdaj se
;!'ro y^x^Uemtk '•' fs p»' Jo tudi Maniacco...
Obsojenci so dospeli za neko kasarno (tam je mnogo vojaških poslopij), na jugovzhodnji strani. Obkrožil jih je dvojni vojaški kordon. Streljalo je osem vojakov, štiri kleče, štiri pa stojé. Oficir je mesto običajnega ukaza «feuer» dajal le kratko znamenje z roko in vsakikrat je padla žrtev, zadeta od osmih krogelj v glavo. Bila je na tleh pomešana slovenska in italijanska kri. Maniacco, ki pa ni nič zakričal, kakor nekateri listi pišejo, za njim P. Hvala iz Pečin, dalje neki Slovenec iz Jul. Krajine, katerega ime mi ni znano, za njim je prišel na vrsto A. Vencelj iz Loga pod Margartom, potem neki Hrvat iz Pazina, ki je par sekund pred smrtjo glasno zakričal: «Živio Slovenac i Hrvat»! Njemu je sledil Rudolf Ukovič doma iz Hrušice, ki ni hotel imeti zavezanih oči, pa so mu jih z silo zavezali. Šesta in zadnja žrtev, ki je padla, mi ni znana. Treba je še omeniti preznačilno zadržanje okoli stoječih nemških civilistov. Po vsaki salvi so jim zaigrale oči in malo je manjkalo, da niso ploskali od radosti. Največje zadoščenje pa so imeli avstrijski krvniki s tem, da so morali obsojenci gledati, kako padajo njihovi tovariši pod streli. Žrtve so bile zmetane vse vprek na neko vojaško «furo» in na tak način tudi pokopane. 97. peš-polk pa je bil premeščen takoj za kazen v Szekes-Fehervary. (Stuhlweissenburg).
DALEČ OD RODNE ZEMLJE...
To je tisti žalostni upor v Radgoni, kakor sem ga jaz videl. Ostali junaki pa, ki so dali svoje mlado življenje za osvoboditev iz krvavih krempljev dvoglavega habsburškega orla, želeč počivati tudi — kot je želel Maniacco — v rodni zemlji, pod sivimi vrhovi gora, čakajo
radi tega, ker so---tužna jim majka
slovenska!
Jeruzalemski Babilon
Današnji Jeruzalem je majhen jezikoven Babilon. Uradni jeziki so: angleščina, arabščina in hebrejščina. Jako dosti se govori tudi francoski jezik, ker je francoščina diplomatski jezik in občevalna govorica izobraženega sveta in ker ima veliko oporo v številnih francoskih cerkvenih zavodih, samostanih in šolah. Tudi nemški se precej govori. Zlasti med židovskim življem, ki tvori skoraj dve tretjini jeruzalemskega prebivalstva, je nemščina največkrat občevalni jezik. Dandanes živi v Jeruzale'mu približno 100.000 ljudi.____
Periklesov plašč
Nenavadni naravni pojavi dajejo večkrat povod najraznovrstnejšim praznoverjem. Tako so nekateri Judje videli v bližajoči se zvezdi Mars napoved... konca sveta, drugi razlago za tako številne nevihte, ki letos razveseljujejo človeški rod itd. Vzrok takega praznoverja je, seveda, nevednost, s k<f-tero pa se ne odlikuje samo današnji Ad.
Znano je, da so imeli tudi grb velike težave z ljudskim pra.. 1 Tako čitamo v starih knjigah o to-le dogodbico:	» $
Ko je, tik pred odhodom grškega bi ja 3. avg. 431. pr. Kr. solnce mrknilo, ii videli vsi v tem slabo znamenje, je stop slavni državni Perikles h krmarju, mu zakrii oči s plaščem ter ga vprašal ,če vidi v tem slabo znamenje. Ko mu krmar to zanika, mu reče: «V čem se pa razlikuje ta tema od mrka, razun v tem, da je telo, ki ga povzroča, mnogo večje od plašča?»...
Koliko stane kruh v Avstriji
Velepekarniški obrat < Anker» je zvišal ceno kruhu za 200 kron. Hleb kruha stane odslej 8000 K. — Z ozirom na podražitev ječmena napovedujejo pivovarne zvišanje cen pivu,
Nov zemljiški zakon na Bolgarskem
Kakor se poroča iz Sofije, sme imeti na Bolgarskem na temelju novega zemljiškega zakona kmet, ki sam obdeluje zemljo, največ 30 hektarov sveta. Družine, kateri imajo več kakor pet članov, pa 5 ha več. Posestva, katera presegajo to mejo, bo država razlastila ter oddala v najem ljudem, ki nimajo pedi svoje zemlje. Vrti z nasadi cvetlic in zelenjave, vinogradi itd. pa ostanejo sedanjim lastnikom nedotaknjeni v nadaljno porabo.
Evangelij sv. Matevža
dolžnika, naj mu plača. Dobil je ta-le odgovor:
Neki upnik je opominjal svojega
«Na Vaš opomin od tega in tega dne Vam pišem, da preberite v evangeliju sv. Matevža vrsto 26.»
Upnik je odprl sveto pismo in je bral:
«Gospod, p#trpi z menoj!»
Nato je upnik sedel in pisal svojemu dolžniku, naj bere v evangeliju Mse inaio cialje, vrsto 34 ki se glasi:
«In gospod se je razsrdil in ga je izročil rabljem, dokler mu ni plačal, kar mu je bil dolžan...»
«Gospod» v našem upravništvu sicer ne bo izročil naročnikov, ki še niso poravnali svojega dolga, ...rabljem,- prav bi pa bilo vendar-le, da se spomnijo na svoj dolg in ga -- poravnajo.
Celibi državnih uradnic v ČefiosIovašKi republiki
Čehoslovaška vlada izdeluje projekt, s katerim bi se obnovil celibat državnih uradnic. Ta zakonski predlog bo v kratkem predložen parlamentu. Komunisti se hočejo boriti z vsemi sredstvi proti temu zakonu in so izdali poseben manifest na žene, da se upro vladni nameri.
Nova epidemija na Japonskem
V	zapadnih pokrajinah Japonske se je jelo vnetje možgan tako razširjati, da se more govoriti o pravi epidemiji. Vsak dan jih umre nad sto za to boleznijo. V zadnjih dneh ji je podleglo 900 oseb. Tri četrtine obolelih umre za vnetjem možgan. Vlada je poslala komisijo zdravniških strokovnjakov v prizadete pokrajine, da bi preiskali pravi vzrok bolezni m io lokalizirali. V to svrho nameravajo popolnoma izolirati te kraje, da bi tako preprečili razširjenje te nevarne ljudske bolezni.
Svojo mater je umoril
V	selu Sakulc v Banatu je živel bogat edinec svoje matere Živan Stankov. Dasi še mlad, je bil strastno vdan kartanju m pijači. Pozno ponoči ali v zgodnjem jutru se je vračal domov, kjer ga je ma' s povzdignjenimi rokami prosila, nW' poboljša in naj ne zapravlja pren
Nič ni pomagalo in nehvaležni daljeval svoje pogubonosno p par dnevi se je zopet vrni' in mati ga je jela pror tako življenje. Surove? ter, jo izvlekel s silo čel biti s pestmi in tla. Tu je pričel hor val z okovanimi če izdihnila pod njego
«N O V I C E»
C N S KI PREGLED1	' koj-koyanem papiriu in bu
gresu tudi zastopniki lužiških Srbov; Belorusov in Rusov.
Po
^deležniki Bled, kjer se je vršil kmetski praznik.
Rekli smo v začetku, da je bil ta kongres najvažnejši dogodek zadnjih dni v Jugoslaviji, kajti prvič po vojni je ta kongres javno združil v prijateljsk* krog zastopnike Bolgarov in ostalih Jugoslo-venov in se je poleg tega ustvarila podlaga za enotno, vso Jugoslavijo obsega-jočo, kmetsko stranko.
Društvo narodov,
V Ženevi se je te dni otvorilo najvažnejše zasedanje Društva narodov, odkar to društvo obstoji. Prva točka MacDo-naldovega programa, ko je prevzel vlado Anglije, je bila: povzdiga Društva narodov. Ko je nato še v Franciji prišlo do izpremembe vlade, je MacDonald dobil Herriotu dobrega zaveznika. Ta dva j moža obvladujeta potek razprave ki se
je res težko reči. Kriza, ki jo preživlja vr?Ì te dni v Ženevi' V načrtu MacDo-
Duh velikega pokojnika Stambulijskega ! bo vladal med njimi, duh. onega Stambulijskega, ki ni samo organiziral bolgarskih kmetov, temveč je tudi stremel za tem, da postanejo pravi Jugosloveni, da se tudi Bolgari združijo «z ostalimi jugoslovenskimi narodi, da zavlada povsod, v vseh slovanskih krajih mir in red.
Italija.
se raznesli glasovi, da pri-ozicionalne stranke, katerim .užili tudi člani Zveze bivših ,, oboroženo vstajo proti se-fašistovskemu režimu, je po-politično ozračje kaj grozeče. |e z novim fašistovskim pohodom ćdajo več, Mussolinijeva izjava, da naredil iz pristašev opozicionalnih *ank «steljo za šotore črnih srajc» jfe dala povod, da je opozicionalno časopisje zagnalo velikanski krik. Na grožnje na fašistovski strani se odgovarja: «Le naprej! Našli boste proti sebi vso Italijo!»
Seveda je na drugi strani res, da se fašistom začasno še ni bati oboroženega upora opozicionalnih strank, kajti fašisti razpolagajo z milico in tudi na vojsko še lahko računajo, čeravno so nekateri ugledni generali, med njimi Capello, že odločno prestopili v proti-fašistovski tabor. Poleg dosedanjih strank se namreč snuje' tudi stranka fašistov-skih disidentov, kateri stoji na čelu pesnik Sem Benelli. In med ko je vodstvo fašistovske stranke sestavilo p.o-sebno komisijo,, ki naj pripravi načrt za - reformo ustave, se v deželo vrača razburjenje zadnjih let in se vrstijo spopadi za spopadi. Skrajno krilo fašistovske stranke • zahteva obnovo na-skočnih oddelkov, predmestja večjih mest so zopet pozorišča ponočnih pohodov. Iz delavskega dela Rima, kamor zopet prihajajo oboroženi fašistovski oddelki, se je podala proti palači Chigi močna skupina žensk, odločno in glasno zahtevajoč, da se zopet vrne mir v njihov del mesta. Policija je demonstran-tinje razgnala. Spričo takega položaja ni čudno, če tudi sam ministrski predsednik ne ve, kam bi del glavo in v isti sapi grozi in miri. Ni izključeno, da pride dan, ko ne bo več mogel brzdati svoje vojske, kateri je opozicija izpod-bila že vsako moralno oporo med ljudstvom, in kaj se bi zgodilo v tem slučaju, j
*	-	-	ViOl
Itđlija, je resna in globoka, tem bolj ker !nalda, >e< da,bi °m°^či.! v®toP .\D™5t™ se boj že deli po fašistom prijaznih in prodov tudi Nemčiji in Rusiji.m da bi fašistom sovražnih pokrajinah.	! preprečil v mejah omžnosti nove vojne
potom ustanovitve razsodišča in potom Jugoslavija.	razorožitve.
V utf-Mslaviji -je frrtovcr rmjs-ažncjšf Ne	-v koliko inu»-1*©. 30>s*Jič-!!
povsem različnega stališča. Za Ameriko so n. pr. manjšine naselbine izseljencev in... črn I cev, v evropskih državah pa ima narodna manjšina povsem drugačen pomen. Vkljub . temu je poslanec Wilfan mojstrsko obrazlo-R- s; „ 1- J 1 , ■	, ,.	svoje mišljenje o manjšinskem vprašanju
Bivši poljedelski minister v vladi po- sploh in je žel odobravanje vseh razen za. kojnega Mambulijskega A. Obbov je v stopnika rimske vlade, kateri mu je skušal pozdravnem nagovoru poudarjal, da za- i ugovarjati. Žal nam je, da ne moremo tega stopniki bolgarskih zemljoradnikov ne govora prinesti v celoti. Objavljamo le maj-prihajajo v Ljubljano samo kot pred- hen .del iz nieéa, ki se tiče bolj direktno naše stavniki agrarizma, temveč tudi kot Slo- j man'š,ne-vani k svojim bratom. Na kongresu ! slovanske zemljoradniške omladine v
«Manjšinski problem — je rekel poslanec Wilfan — je izredno važen, je življensko Ljubljani se bodo postavili temelji veliki vPrašanie za mnoge narode, je vprašanje sve-kupni organizaciji slovanskih narodov. ; .•"^•^T. u"' U Probl®m v. svo'i an-
alni obliki kot boj med večinami in manjšinami ni nič drugega nego boj, prava vojna med narodi, seveda vojna, ki se ne vodi z modernim strelnim orožjem, pač pa zelo pogosto z nevarnim, da, strupenim orožjem politične, ekonomske in druge narave. V tem boju je manjšini še to v škodo, da ima večina državo z njeno silo na svoji strani,
Vsako prošnjo	pedp
ćenčev uw	->ostavr.
mestnik.	:
Trpinčenje našega ljudstva
Bil sem priča, ko je danes teden pripeljala neka ženica iz Vipave na tržaški trg 75 kg svežih orehov. Za to malenkost je morala plačati na mitnici na Op-činah nič manje kot 25 L. Poleg tega je morala čakati na Opčinah 7 ur, da so prišli gospodje uradniki in da je smela naprej! Ob tržaških mitnicah se vrsti kako jutro 20 do 30 voznikov, ki morajo čakati na milost in nemilost te gospode. Ko bi posloval en uradnik tudi v ponočnih urah, kakor je bilo v prejšnjih časih, bi bil naš kmet ob uri, ko gre v mesto, lahko že doma. Kdaj bo konec trpinčenja našega ljudstva!?
Učiteljski sindakat „Eja"
Kakor nam poročajo, se bliža učitelj-o katerem se je že ani-
. _	, ______, medtem
ko manjšina taki sili stoji nasproti brez oro-
I I H ^H™ MggJT ^«^Ž^^jT SLgafe I skrifaidikat «Eja», o Katerem se ,e V nedeljo se je vršil ustanovni občni najde enkrat državo, ki se za njo^osfevi,' ko- i to!iko pisalo, svojemu razpadu. Org; zbor Zveze jugoslovenske zemljoradni- likorkoli malo bi mi to s svojega stališča ' ?ator,ev teŽa sindikata ni več nikoder.
ške omladine, na katerem se je poudar- mogli želeti.	1 -1------'----------- j.
jalo, da se mora kmetsko gibanje posta- ; j^j HOČEMO? vili na razredno in protikapitalistično « Ne bom tu igral obtožitelja ' podlago. ziral s puntarsko korajžo; to zakljucitvi kongresa so obiskali......
! Cast slovanskemu učiteljstvu, dalo zapeljati!
da
se ni
in ne bom po-_	, , dolgujem sebi
in stvari, ki jo zastopam s skromnimi močmi,
Modra uprava
Predlanskim so nekateri naši najboljši
to dolgujem predvsem visokemu zboru, pred	učitelji sestavili na predlog šolskega ob-
katerim stojim, ki gotovo ni poklican, da bi	lastva slovensko berilo, ki naj bi se ra-
nastopal kot sodnik v posameznem manjšin-	bilo za višje razrede. Ta knjiga, ki je
skem problemu. Lahko naglašam z mirno	lani in predlanskim bila še dobra in tudi
vestjo, da me ne zapeljujeta ne puntarska	od obsaltva potrjena, je letos prepove-
v slov* manisìni0 Tt'Sr"	»Mto« n^	in bo treba kupiti neko drugo
v slov. manjšini v Italiji ni iredentizma. Go- i	.. . . , .f , . ., ,.. <? .
iovo je to žrtev, ki jo doprinašamo, ko smo	fl 'e sestavil neki italijanski
odcepljeni od narodne celine, ki se je iz uclte1)- Uboge nase sole! razdrobljenosti povzdignila do vedinjene slo. j	PapSŽ In POHtikd
V politično vrvenje v Italiji je posegel
bodne in nezavisne države. Slovani v Italiji
smo vzeli to žrtev nase, smo jo morali vzeti,	r__________ ._ ___. _____t____
ne da bi nas bili vprašali. Dolžnosti, ki nam tudi * — papež, ki je govoril katoliški jih ta žrtev nalaga, hočemo lojalno izpolnje- j akademski mladini, l"'"*" — -
vati. Radi Slovanov v Italiji ne bo treba, da j i	unr.ar
Dride do mednarodnega IrnnfiiUia Nn™™ „i? uaelez4a Kongl
katera se je bila
pride do mednarodnega konflikta. Nočemo nič j uaelezl^ ^ngresa v Palermi!. Papež je drugega, nego da nam se v Italiji dobro godi.1 °str° ob.sTodl1 nasilje kot sistem politične «V Italiji», to pomeni, da sprejemamo obsto- ; b°r°e. Njegove izjave se smatrajo kot ječe stanje brez pridržkov. Zahteva pa, da obsodba druženja popolarske stranke s naj se nam v Italiji «dobro godi», je izraz j socialisti, na drugi strani pa tudi kot ob-želje, ki jo ima pravico gojiti vsak državljan sodbà slepe podpore, ki jo dajejo faši-
V IfCaL! .1 T--Ì -1 T-i nn! nwìnnj» —___' f ' '	-
dogodek zadnjih dni kongres slovanske agrarne omladine v Ljubljani, katerega so se udeležili zastopniki kmetskega gibanja vseh slovanskih držav. Edino zastopnikov največje kmetske stranke v Jugoslaviji Radičeve stranke — ni bilo na kongresu. To je zelo značilno, za cilje in namene te stranke. — Poleg zastopnikov iz vseh pokrajin Jugoslavije so prišli na kongres zastopniki češke agrarne omladine. Čehoslovaška je poslala na kongres razen ministra za poljedelstvo dr. Hadže tudi več poslancev. S Poljskega je prišlo na kongres poleg 20 uradnih zastopnikov več poslancev
udejstviti ta načrt, na vsak način pa še zdi, da bodo male države tudi za naprej izpostavljene pohlepnosti velikih držav vse dotlej, dokler Društvo narodov ne postane ustanova, soglasno sprejeta od vseh držav m opremljena s potrebno močjo, da si v slučaju potrebe izsili pokorščino.
Nemčija.
V nemškem državnem zboru je prišlo ob priliki razprave o znanem Daweso-vem načrtu, s katerim končno urejuje pereče odškodninsko vprašanje, do burnih spopadov. Komunisti in nacionalisti so srdito nastopali proti temu načrtu.
in drugih gostov, med bolgarskimi gosti : Načrt je bil končno sprejet s pomočjo vzbudila posebno pozornost prisot !
je	_	.
nost bivšega poljedelskega ministra pod Stambulijskijevo vlado A. Obbova, prvega predsednika zveze slovanske kmetske mladine Nikole Zaharjenega in bivšega bolgarskega poslanca Todorovega, zeta Stambulijskega. Vsi bolgarski delegati so odlični bo-
zmernih nacionalistov, nasproti katerim pa se je vlada morala obvezati, da bo spravila zopet na dnevni red vprašanje odgovornosti za izbruh svetovne vojne. S tem se zopet načenja vprašanje, ki tvori podlago versalleski pogodbi. Proti-republikanske stranke v Nemčiji, ki so se bile ob koncu vojne potuhnile,
_	,	r—......dvi-
jevmki kmetske misli in so	bili pod gajo zopet glavo in utirajo z neverjetno
Cankovo vlado zaprti po ječah.	« drznostjo pot vrnitvi hohenzollernskega
Številno so bili zastopani	na kon- pangermanizma.
DNEVNE NOVICE
Zo zaščito narod, manjšin
Nastop posi. Vilfana v Bernu
Pretekli mesec se je v Bernu sestala interparlamentarna konferenca, sklicana od interparlamentarne unije. Interparlamentarna unija je zveza poslancev vseh držav in ima namen spoznavati medsebojno zastopnike posameznih narodov in potom njih tudi narode same ter iskati način in sredstva za odpravo vzrokov mednarodnih sporov in vojne nevarnosti.
Skoraj vsi narodi so zastopani v tej zvezi, majhni narodi se naravnost borijo, da dobe tam svoje zastopnike, kajti znano je, da se ■> majhne narode nihče ne briga, če sami ne 'dignejo svojega glasu in povedo vsemu voje gorje ter vzbudijo zanimanje za m, tudi še tako močni in ugledni se eno, kaj misli svet o njenih ■vah, med katerimi je ena najmanje z narodnimi manjšinami. . kateri se ne posreči spra-jega življenja, je od sveta r za to imamo dosti v v povojni zgodovini, anjšine vseh držav so na v Italiji še najbolj.
Ko se je pred tremi leti vršila taka interparlamentarna konferenca na Dunaju, ni bilo tam nobenega, kateri bi bil odgovoril zastopniku italijanskega naroda poslancu Dudanu, in j>o-slanec Dudan je prinesel v Rim mednarodno priznanje, da... ni države, ki bi tako človeško in pravično postopala s svojimi narodnimi manjšinami kakor Italija! Svetovno časopisje je bilo polno hvale in priznanja.
Na prihodnji konferenci v Kodanju je zopet nastopil poslanec Dudan, toda tokrat se je nepričakovano dvignil v ozadju dvorane mož, ki ga je prijel za jezik. Bil je — dr. Wilfan, kateremu se je posrečilo priti na konferenco. Poslanec Wilfan je skušal prisiliti vlado v Rimu, da bi tudi z dejanji potrdila svoje obljube v... Kodanju in je predložil 14. junija t. 1. tozadevno resolucijo v zbornici. Vsled splošne zmešnjave, ki je nastala ravno takrat zaradi Matteottijevega umora, se v zbornici ni razpravljalo o tej resoluciji, ki pa ne ostane pozabljena.
WILFANOV NASTOP V BERNU.
Pretekli mesec se je vršila, kakor ome-njeno, zopet taka konferenca v Bernu, Udeležili so se je v posebno velikem številu Angleži, Francozi in Nemci. Naš poslanec Wilfan, ki je bil medtem imenovan za strokovnjaka v manjšinskih vprašanjih, je imel tudi
v vsaki državi, naj pripada večini ali manjšini.
Da tukaj ne nastopam kot obtožitelj, ima pa tudi posebno razlog, kar bi rad mimogrede omenil. Bilo bi io namreč očitno in žaljivo pomanjkanje obzirnosti nasproti državi, nasproti vladi, nasproti mojim parlamentarnim kolegom. Državnik, ki že dve leti vodi posle Italije s krepko roko, je zastopnike manjšin povabil k sebi in se hoče ž njimi pcrgwv»ri»i n njihòvth pritožbah- ii» še!;«ii. Mi - j i^iK- ZatlušilLL. slim pa, da ne zagrešim nobene indiskrecije, če samo dodam, ko nam se ponudi prilika tega pogovora, da pač ne bomo peli nobenih hvalospevov.»
MALOLISTARSKI OSEL.
Pomen dejstva, da govori na teh mednarodnih konferencah, v prisotnosti zastopnikov vseh držav in svetovnega časopisja, tudi nekdo v imenu slovanske manjšine v Italiji, je velik, in očeviden za vsakega razen za... urednika res Malega lista, ki pospremljn svoje bedasto in zlobno poročilo o zadnjem zborovanju interparlamentarne unije v Bernu (samo zato, ker je tam nastopil dr. Wilfan I) s sliko — osla. Za ljudi, ki so v svoji strankarski strasti moralno tako nizko padli, je res najboljše, da ostanejo v oslovski družbi...
stovskemu režimu voditelji nove Katoliške stranke. O tem govoru se po listih mnogo razpravlja. ^
Kulturni» Boj
Mihec in Jakec kličeta v «Malem listu» na — kulturni boj. Le tako, bratca: Koljimo se med seboj, da nas bodo drugi
Jesenski izpiti in vpisovanje za šolsko leto 1924-1925. na slovenskem nižjem tečaju kr, tehničnega zavoda v Vidmu
Izpiti. Sprejemni izpiti za prvi razred ter ponavljalni izpiti (dosedanjih učencev) in sposobnostni izpiti (privatistov) za ostale razrede se pri-čno 1. oktobra in se zaključijo 15 oktobra. Prošnje za sprejemne izpite in prošnje privatistov, ki se niso vložile v postavnem roku do 15. junija t. 1., se sprejemajo naknadno, a navede naj se vzrok zakasnitve; napišejo se na kolkovan papir za 2 L. Prošnji za sprejemni izpit se priioži krstni list in izkaz o istovetnosti. Privatisti priložijo: krstni liit, zadnje
Pismoukom pri „Delu"
priporočamo, da ponovno prečitajo naš članek «Črni in rdeči» in spoznali bodo, da so nam... precej otročje odgovorili.
Bogoskrunstvo
Iz Drage nam pišejo:
Dobre pol ure hoda iz Boljunca proti Dragi stoji na strmi pečini starodavna, več stolet stara cerkvica, znana in priljubljena Božja pot domačim in daljnim vernikom. Ko se voziš z vlakom iz Boršta proti Kozini se ti nudi krasen romantičen razgled. Na drugi strani strmega hriba vidiš to cerkvico, ki tu sameva in vabi ob Mariijnih praznikih božjepotnike k službi Božji. Ta Božja pot nosi ime «Peče», kar bi izviralo od besede — pečina.
V nedeljo, 31. avg. je prišla do te cerkvice laško govoreča gruča iz Trsta in s silo odprla vrata. Ti vandali so odbili enemu svetniku in skoro vsem ange-ljem na altarju — glave. Po cerkvi je bilo vse razmetano! Ljudstvo je razburjeno do skrajnosti!
Kaj ni nikogar, ki bi skrbel, da dobe ti vandali zasluženo plačilo?
Pretečeni ponedeljek, 8. t. m. bi se morala kakor običajno na ta dan vršiti služba Božja toda radi omenjenega bo-goskiunstva se, žal, ni mogla vršiti.
Pripominjamo, da so se po vojni izvršili sedaj že tretjič taki slučaji.
Dasi so bili po naših krajih Turki,
solsko izpričevalo, izkaz o istovetno-J Francozi in drugi narodi, vendar nismo sti, izkaz o bivališču učenčeve družine, podoben seznam predelane učne snovi, poštni odrezek kot potrdilo, da se je izpitna pristojbina 50 L plačala na «R, Ufficio del Registro di Udine», in potrdilo o vpisu k telovadbi pri «ENEF — Foro Bonaparte 20 A — Milano» (pristojbina 30 L).
Vpisovanje se prične 21. t. m. in se zaključi 15. oktobra. Nato se začne redni pouk. Kdor se nanovo vpiše, vloži na ravnateljstvo prošnjo za vpis na kolkovanem papirju za 2 L in priloži: krstni list, izpričevalo o cepljenju po 8. letu, šolsko izpričevalo ali potrdilo o prestanih izpitih, izkaz o istovetnosti. V kaki prejšnji prošnji izročenih prilog ni treba več prilagati. — Dosedanji učenci zavoda vložijo prošnjo za vpis na ne-
slišali, da bi se godili taki slučaji!
Prošnja do prest/, gospoda škofa
Iz Kort nam pišejo:
Tudi našo -župnijo je zadela nesreča, da je ostala brez duhovnika. Odkar nas je pred šestimi meseci zapustil nepozabni g. župnik Glažar, opravlja tudi za našo župnijo službo g. Brnobič, župnik iz Šmarij pri Kopru. To pa je zvezano, zaradi oddaljenosti, z velikimi težko-čami, zato smo se v nedeljo zbrali žup Ijani vse župnije in smo se pogovorili sklenili, da novodošlemu g. župniku p demo na pomoč z letnim denarnim spevkom in s poberom, ki si ga bo lahko izbral. Obračamo se torej do duhovnikov s prošnjo, naj se spomni, presvitlega g. škofa prosimo, naj nam čim prej 7 vinogradu gospodovem t* delavca našega jezika. -
NE NOVICE Z DEŽELE
Smrtna kosa.
,e v Gorici gospa Jožefa Ga' . oj. Muznikova iz Kobarida v 84. ^voje starosti. Ppkojna je bila mati dreja Gabrščeka in dr. Franca Ga-?čeka. Pokopali so jo v torek ob velini spremstvu občinstva. Preostalim iše sožalje!
IZ GORICE. Slovenska gimnazija v Gorici.
Imamo v Gorici mnogo takih Italijan-čkov, katerih imena se večinoma končujejo na ig, cig, zig, zich itd. Seveda so .to največji hinavci, kar jih leze pod božjim solncem. Taka hinavščina vzbuja pri slehernem Slovencu že sum: ali niso ti revčki že popolnoma prismojeni radi pregorečega šovinizma? V Gorici izhaja, žalibog, najbolj gofljaški list pod solncem, namreč «Voce di Gorizia», ki prinaša pod gornjim naslovom dovolj umazan članek, ki kaže ali zelo nizko kulturno stopnjo te družbe. Evo, kaj piše ta list:
Od nekje smo obveščeni, da je prosil prof. Žnidaršič, bivši ravnatelj idrijske realke, nekega italijanskega docenta, da bi sprejel pouk ital. jezika na slovenski gimnaziji, katero misli otvoriti goriški nadškof z nastopajočim šolskim letom. Nismo sicer poučeni o podrobnostih, slutimo pa, da se misli v Gorici ustvariti nekak zavod, ki naj bi sejal slovanski iredentizem. Skratka: ustanovil se bo popolnoma slovenski srednješolski zavod, ali pa se bo pustil na videz ital. poučni jezik. Seveda bo izročeno poučevanje taki vodilni osebi, katera ni pri vladi na dobrem glasu, poleg tega bodo poklicani učitelji, ki radi svojega italo-fobstva niso posebno priljubljeni. Kakor rečeno, podrobnosti nam niso še znane, ampak vseeno kličemo že zdaj: «Vsi k orožju in stojmo na straži!» Ne dovolimo, da bi kak Slovan, pa najsibo tudi nadškof, delal tako sramoto našemu mestu! Vlada, ali ti je kaj znano o tem? Kral. šolsko nadzorstvo, kaj delaš?»
Tako se konča ta pamflet, vreden pač ...kulturnih elementov okoli «Voce di Gorizia». Potem pa govorijo ob vsaki priliki, da je slovensko ljudstvo dobro, le nekateri inteligenti da ga hujskajo
dela škodo in sramoto vsej Italiji.
IZ AVČ.
Ker so vam prišla cd več strani razna nasprotujoča si poročila glede imena v Avčah, se je zaradi tega zgodilo, da so se vrinile v vaše poročilo razne netočnosti, ki jih na tem mestu popravljamo, kar pa ne izpreminja strahote zločina.
Luszicky namreč ni bil v navzkrižju z oblastmi in tudi ne cenjena družina Ga-brijelčič, pač pa je oblast nekega dne na podlagi anonimne ovadbe odvzela koncesijo za gostilno, katero potem ni več vodil Luszicky, ker jo je morala voditi lastnica.
Znano je, da je hotel in v ta namen tudi Luszicky spletkariti, da bi dobil on koncesijo za gostilno in prodajalno, ker mu pa to ni uspelo, je začel takoj nasprotovati najemodajalcem in jih sovražiti. Z ozirom nato, da bi moral naslednji dan t. j. 31. avgusta, zapustiti stanovanje in oditi v negotovost bržkone brez sredstev, se je odločil na tako grozen zločin. Sedaj leži zastražen v bolnišnici. Njegova žena zapusti bolnišnico baje v kratkem.
* * *
Neka tatinska družba vznemirja doma našo vas. Lani ob tem času se je izvršilo mnogo vlomov in poskušanih vlomov, ki pa so ostali do sedaj še neodkriti. Tudi letos se je pojavila ta družba in poskušala na več krajih srečo. Do sedaj se jim je posrečilo vdreti skozi okno pri Mariji Bizjak, kateri so odnesli za približno 800 lir kave, manifak-turnega blaga in drugega. Tatovi So iz-gnili brez sledu. Po načinu vloma sodeč, atovi niso domačini, so pa dobro po-"eni o domačih razmerah.
IZ TRNOVEGA
) dobili od g. Albina Lebana, obč. ika, pismo, v katerem nas naproša, potrdimo, da ni on napisal poročila 'di za ples v «Spino nuovo», •vljamo, da nam g. Albin Leban ni doslej sploh nobenega dopisa. Da ni poslal dopisa 6 oni pravdi za Spino nuovo», dokazuje že dej-je pisec one pravde izrecno la je ime Spino nuovo — iz-<Ja. drugi strani so tudi drugi :asno povedali, kje se je da. Čudno se nam zdi totemu najdejo ljudje, ki ' no vlačijo po je-
IZ ŠEMPETRA.
Šempeterskemu snoparju.
Dovolite, gospod urednik, da odgovorim šempeterskemu snoparju, ki se je oglasil v «Novi Dobi», na moj dopis v «Novicah», v katerem sem povedal splošno mnenje vsega Št. Petra o naši pri-klopitvi k Gorici. Glavni pomen mojega dopisa je bil pač ta, da se ne maramo združiti z Gorico, ker bi uživali manj pravic, izvrševati bi pa bilo treba vse dolžnosti. Saj vidimo sami, kaj se dela z Slovenci v Gorici. To je pa dotični snopar previdno zamolčal, ker nima dokazov. Pač pa govori, da mi St. Peter-čani želimo zastonj vodo, luč, ceste itd., in da bi sploh davkov ne plačevali. Temu snoparju, ki ;e imel še nedavno slovensko ime, povemo, da smo dozdaj plačevali luč, vodnjake, ceste in drugo s svojim občinskim denarjem. Davke smo pa plačevali pošteno, plačujemo jih tudi sedaj, čeravno so trikrat večji kot prej, ko ni bilo treba še vzdrževati nepotrebnih varnostnih oddelkov. Potem nam tudi očita, da ostanemo državljani II. kategorije, če se bomo zoprstavljali mnenju naših «dušolovcev». On pa, kot črna srajca, da je in ostane državljan I. kategorije. Povemo mu na to opazko sledeče: Naša pravica gre počasi, kljub temu bo pa prišla tudi do I. kategorije, o tem smo globoko prepričani. Tisti, ki se sedaj bore proti njej, bodo to nekdaj obžalovali, kakor obžalujejo mnogi že sedaj... — Lipovejec.
IZ JAMELJ PRI TRŽIČU.
Naša cerkev je bila kakor skoro vse hiše naše vasi za časa vojne podrta. Ko so se vaščani vrnili iz begunstva v rodno vas, so začeli popravljati odnosno zidati si nove hiše. Nove hiše pa so postavili večinoma ob glavni cesti iz Trsta v Gorico, dočim so nekateri popravili stara poslopja «Pod hribom», kjer je bila prej glavna naselbina in kjer je stala tudi cerkev.
Ko pa so hoteli zopet zidati božji hram, se je pojavilo nesoglasje med prebivalci nove vasi ob cesti in prebivalci vasi Pod hribom. Dočim so ti, s starim župnikom vred, zahtevali, naj stoji nova cerkev tam, kjer je stala
Seveda, ti hinavci govorijo le to, kar bi stara, so hoteli.imeti cerkev Y novi vasi. sami radi napravili. To je že početje, ki " -	—m^—------™„j
Prišlo jc tako do velikega prepira med obema strankama, in zidanje cerkve se je celo moralo ustaviti. Končno je zmagala nova vas nad staro. Upajmo da se bodo sedaj tudi naši vaščani po končanem sporu lotili prekoristnega skupnega dela, zlasti na prosvetnem polju.
IZ SEŽANE.
Z ozirom na dopis iz Sežane, ki je bil objavljen v št. 35 našega lista, smo dobili od g. Rumerja, kr. komisarja za sežansko občino, pismo, v katerem nas naproša, da popravimo nekatere netočnosti.
Tako pravi g. komisar, da ni odmeril za družinski davek celih L. 284.000.—, temveč le L. 19.940.- in 50 stotink in da ne bodo morale plačati nekatere družine po 1000 do 1300 lir na družinskem davku, temveč da znaša največji odmerjeni družinski davek v celi občini Sežani komaj L. 930. -, in to pri nekem premožnem veletržcu in posestniku.
Tudi ni res, da bi bil proračunjen ta le davek pod prejšnjimi župani na 50.000 lir, kajti takrat se ni niti vedelo če bo ta davek pri nas vpeljan, ali ne.
Sebi je g. komisar odmeril ta davek 'ne na podlagi dohodkov L. 15.000, pač pa L. 22.000, kakor je razvidno iz toza-re" I devnega seznama.
Majhni kmetje bodo plačevali iž tega naslova minimalno svoto kakih L. 10 do 18, boljši kmetje pa, ki imajo dohodke samo iz kmetije, največ od L. 380.—.
G. komisar opaža končno, da je bil preračunjen na družinskem davku za tekoče leto v letnem, od prefekture odobrenem proračunu znesek L. 54.000, dočim bo znašal na podlagi njegove odmere le L. 19.940.50, ako ne bo še znižan vsled pritožb od strani nekaterih davkoplačevalcev.
Tako pismo g. komisarja. Skoraj istočasno s tem pismom smo dobili iz Sežane drug dopis, v katerem se zopet poudarja, da znaša davek po proračunu 264.000 lir in da morajo najboljši posestniki res plačati nad 1300 lir. Mi teh podatkov ne moremo kontrolirati in moramo do nadalnjega verjeti pismu g. komisarja, opremljenem z uradnim občinskim pečatom. G. komisar bo gotovo dal prizadetim občinarjem na razpolago tozadevne knjige. Dobro bi bilo po našem mnenju, da izberejo občinarji posebno komisijo, ki bi dobila nalogo, da se prepriča o resničnem stanju stvari in da potem obvesti občinarje. Tako se bo izpodbila podlaga razburljivim vestem za obe strani.
Pričakujoč, da se bo naš nepristranski nasvet sprejel, izpuščamo iz prispelega nam do. pisa nadaljnje podrobnejše podatke o prora.
čunu in objavljamo samo njegov zadnji del, ki se glasi:
Domači posestniki, ki so itak preobloženi z davki, morajo poleg tega še vzdrževati pre-številno osobje v občinskem uradu. Ceste, pripadajoče naši občini so v najlepšem stanju. Kdor ne verjame, naj gre proti Orleku in Sežani. Mi kmetje pa plačujemo za kritje proračuna, čeravno ne bomo imeli od tega nobene koristi razen svetlobe po Sežani! Kaj pa z Orlekom in drugimi vasmi sežanske občine? Kmetje so z davki tako preobloženi, da ne vedo, kako jih bodo plačali. Naj se upoštevajo vsaj vsi utoki proti odmeri obč. davka in naj se ti porazdele pravično med v s e, ki so jih dolžni plačati!
IZ ŠT. MAVRA.
Smo sicer prav blizu Gorice, vendar redkokedaj pride kak glas tudi iz naše vasi. Izgleda tako, kakor bi mi pozabili na svet in ves svet na nas. Seveda je vsemu temu bila vojna kriva. Kako more pač človek misliti na svet, ko smo pa vsi zakopani v skrbeh. Popravljamo marljivo svoje groblje na njivah, da bo bolj pošteno izgledalo in da bo vsaj nekaj krompirja in grozdja v jeseni. Vsakemu, ki ni še dozidal, roji po možganih vojna odškodnina, spomni se na njo po dnevu ob trdem delu in ne da mu miru niti po noči, v sanjah. Še marsikaj bo treba pri nas dozidati. Tudi naša cerkev kaže žalostno svoja rebra in ne vem, kako dolgo bo še v takem stanju. Radi nje so si bili nekoliko v laseh naši možje. Vsi so si jo želeli kolikor mogoče blizu svoje hiše. Vlekli so jo dolgo, eni gori, drugi doli. Jaz mislim, da bi bila srednja pot najboljša, naj stoji namreč tam, kjer bo najbližje vsem.
Pred vojno je marsikak Goričan pri-hitel k nam, sedaj pa redko prihajajo, ker je pot črez Pevmo predaleč, most pri Fonzariju je pa podrt. Ne bilo bi slabo, če bi se spet postavil, ker ni ne prijetno in tudi ne praktično voziti se z čolnom črez deročo Sočo.
IZ DOLINE.
Med najboljše in najmarljivejše tajnike, kar jih je v Jul. Krajini, spada gotovo naš obč. tajnik g. Bordon. Toda naš občinski komisar se požvižga na zmožnost in na marljivost in je zato pre-tečeni teden g. Bordona... odslovil. Vsa občina je bila neugodno presenečena, ko je izvedela za ta najnovejši ukrep našega dičnega komisarja, posebno še, ker je vsak občinar prepričan, da je g. Bordon pošteno in vestno opravljal svojo službo.
_ Upimp. _da bo kr. prefektura razvelja-vila ta ukrep našega Komisarja, da bo imela občina vsaj enega v občinskem uradu, ki pozna razmere in se razume na občinske posle.
G. komisarju pa povemo odkrito, da bodo topiči grmeli v znak radosti na dan, ko bo jemal od nas slovo!
Občinarji.
IZ BABIČEV.
V nedeljo se je pri nas vršilo, kakor vsako leto, opasilo. Po maši je mladina zarajala na planem, starejši pa so se zbrali v skupine in se pomenkovali o boljših časih. Praznik je potekel povsem mirno. Doka-zano je bilo ponovno, da je naše ljudstvo skrajno miroljubno in da so prejšnjih nemirov krivi le hujskači, ki so prihajali izzivati in dražiti ljudstvo.
IZ KRKAVC.
Sedaj je že drugi mesec, da ne dobivamo naših «Novic». Bržkone poštarju v Bujah tako ugajajo, da kar vse izvode, naslovljene v Krkavce, sam obdrži. Poštar v Bujah je zelo zaljubljen tudi v druge slovenske liste. Nekaj mesecev sem namreč ne prihaja k nam v Krkavce sploh noben slovenski list. Nam se zdi, da bi moralo to prenehati, kajti pošta je vendar za vse in ni nikakor zastopnica kake politične stranke! Bržkone se bo našel nekdo, kateremu je tudi poštar v Bujah podrejen.
Odkar nas je zapustil naš prejšnji župnik g. Malabotich in je prišel k nam naš sedanji župnik iz Tomaja, so se tudi cerkvene razmere pri nas temeljito iz-premenile. Prej skoraj prazna cerkev je sedaj vedno polna vernikov, ki prihajajo radi poslušat Božjo besedo. Najstarejši med nami, ki so že marsikaj videli in slišali, pravijo, da takega pridigarja, kakor je naš sedanji gospod župnik, Krkavce niso imele in ga ne bodo imele. Bog naj nam ga ohrani čilega in zdravega!
IZ SV. ANTONA.
Od zanesljive strani smo izvedeli, da je za bornih osem lir, nič več kot osem lir na vsakega člana, odbor pevsko-bralnega društva «Svoboda», brez znanja članov prodal ves društveni inventar. Čudno je, da ni bilo nobenega v odboru z iskrico razsodnosti in s praškom pravičnosti... So-li res vsi bili takrat za osem lir, za likvidacijo, ugonobitev in razkroj društva? Ne vemo! Pač pa vemo, da se je prodal inventar, in kar je še bolj zanimivo: o izkupičku (neznatnem, seveda!) ne ve nihče nič! Bržkone
je tudi tu šlo po boljševiši. to je naše; kar je vaše, to
Vemo, da ni lepo spravljat reči, ki delajo sramoto, a v grše tak greh zakrivati. Večj si ti ožji prijatelji blagopokojne^ lja in deželnega poslanca Valentie mogli zamisliti, kot to, da so'se v kratkem času izneverili njegovim i. kom, da so poteptali večletni podne in penočni njegov trud in prizadevs za dvig našega ljudstva na čim višjo stw, njo razvoja. Če je v njih kaj zavednosu in značaja, naj ves izkupiček društvenega inventarja darujejo ali domači ljudski šoli, ali Šolskemu ali Prosvetnemu društvu v Trstu! Dotlej ne bomo molčali.
Tudi s podružnico C. in M. ni vse v redu. Pozivamo zadnjič izvoljenega blagajnika, da prebitek L • 64.68 (prej 107.80 K) pošlje Šolskemu društvu!
IZ SV. MAR. MAGD.
Naša podružnica «Šoj. društva» priredi v nedeljo, dne 28. sept. v dvorani gospoda Karola Pangrasic pri Sv. Ani veselico v prid tukajšnjega vrtca. Sodelovalo bo naše domače pevsko društvo «Slava» ter mladinsko društvo «Pro-sveta» z dvema dramatičnima predstavama. Pričakujemo, da bodo naša oko-ličanska društva vpoštevala blag namen prireditve ter tudi dejstvo, da je vladalo pri nas do sedaj nekako narodno spanje in da ne bodo imeli ta dan drugih prireditev!
Gospodarske novice
TRGATEV
Mesec vinotok se bliža in ž njim čas trgatve. Nekateri tržejo že v kimavcu in ne čakajo, eia grozdje popolnoma dozori. Taki vinogradniki so nespametni, ker njih pridelek bo malo vreden. Morda bodo natrgali eno ali dve brenti, več, aii njih vino bo imelo 1V2 % alkohola manj, kakor vino onih, ki bodo kasneje trgali. Če je grozdje zdravo in ne gnije, bodo oni, ki kasneje tržejo, še več pridelali, kakor oni, ki so zgodaj trgali. Grozdje je tedaj dozorelo, ko grozd doseže največjo težo in največjo množino sladkorja. Takrat začne trtno listje rumeneti, oziroma rdečiti in grozdni pecelj olesejii Orumenelo
listje ne deluje več in trta ne pošilja več seka v grozd. Zato se takrat začne grozdje sušiti in ga je vedno manj. Grozdje postaja vsled sušenja vedno bolj sladko, odstotek sladkorja se viša, ali sladkorja je v grozdju vedno enaka množina. Sladkor se od takrat ne množi več. Grozdje, ki se na trti suši, pridobiva torej na kakovosti, izgublja pa na količini.
Nekateri tržejo prezgodaj, ker se bojijo kraje. Res, da vsak vinogradnik le težko prenaša krajo grozdja, ki ga stane toliko denarja in truda, vendar je bolje, da tat odnese par brentačev • grozdja iz vinograda, kakor da radi kraje grozdje teden dni prej potrže-! mo.
Najboljše je, da se prične s trgatvijo po občinah skupno. Če večina po-trže, je prisiljen tudi oni posameznik, ki bi rad kasno trgal, potrgati svoje grozdje. Če bi tega ne storil, nasko-; čijo tedaj njegov vinograd vse ose in poljski tatovi, ki so se prej pasli po I vseh vinogradih. Prezgodnjo trgatev je svoječasno zakon zabranjeval. Občinska starešinstva so določila dan trgatve. Prestopki pa se niso in se niso smeli kaznovati, zato ta naredba ni imela uspeha. Sicer pa tudi tak zakon ni pravilen, ker bi vsled njega oni vinogradnik trpel škodo, ki bi imel samo zgodnje vrste, kakor žlaht-nino, portugalko, zgodnjega burgund-ca itd.
Pri trgatvi sami se pa moramo držati sledečih pravil:
Za trganje grozdja je rabiti samo ostra rezila. S slabimi rezili tresemo pri trganju grozd in veliko jagod popade na tla. Najboljše so v to svrho posebne škarje za trganje grozdja. S temi škarjami lahko odrežemo groz^ ne da bi ga stresli in z njimi p1 lahko izrežemo vse gnile jagode.
Vsak trgalec naj ima dve posod' seboj, eno večjo in eno manjša večjo naj deva zdravo gro. manjšo pa gnilo in bolno, več gnilega grozdja, kake pa obratno. Vsekakor 4 gnilo grozdje ločiti od z vino napravljeno iz gnil.
poleti zavre in se po-
■ dneh trgatve je potrgati jreče grozdje, v zadnjih dneh io zoreče. Prav zeleno in ne-grozdje naj se pušča na trti, ker rugače kakovost pridelka močno irilo. Od takega grozdja imamo
škode, kakor koristi, trgati je, če le je mogoče, samo ob suhem vremenu in ne zjutraj prezgodaj, ko je še rosa. Z deževnico in roso prinesemo mnogo vode v vino, ki postane radi tega gotovo slabše.
Od pravilne trgatve mnogo zavisi kakovost pridelka. Zato pa trgajte skrbno in pravilno, s trgatvijo odlašajte, kolikor mogoče kasno. S tem izboljšamo svoj pridelek in si osvojimo trg. Šibko vino se težko proda in se rado pokvari. Letos ste imeli dovolj prilike, da ste se o resničnosti tega prav lahko prepričali. Zato naj vas izkušnja vendar enkrat izuči, da je prezgodnja trgatev škodljiva
U. P. v «Gosp. Vestniku».
J KNJIGARNA IN PAPIRIĆA
j J. STOKA - TRST
■	Via Milano 37
I se priporoča si. občinstvu v mestu in na 5 deželi, župnim, občinskim in šolskim ■
■	uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem
in zasebnikom.
■	LASTNA KNJIGOVEZNICA.
■	Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. -I slov., slov.-italijanskega in ital. - sloven-p skega slovarja. — Ima v zalogi vse
najnovejše slovenske knjige.
Razno
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
sprejema za vsa zobozdravniška in zobotehniška opravila
v Gorici, na Travniku 20 (P. della Vittoria 20)
od 9—12 in od 3—5.
Ljubljanska kreditna bo,
Telefon : 5-18 POMìCtl U TfStU I VÌA XXX OttOlM 11 Telefon
Podružnice;
Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
Centrala v Ljubljani
I Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000.000 dinara.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4V2% netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem -i- varnostne pušice (SAFES) -
Blagajna je odprta od 9l/s do 12-50 in od 14'/2 do 16 ure.
Zita Parmska v Lurdu.
Lurški «Journal de la Orotte» objavlja vest, da je nedavno obiskala mesto lur- , ške Matere Božje Zita Parmska, vdova 1 Karla Habsburškega. Bivša cesarica je prenočevala v nekem tamošnjem samo- , stanu. Njeno romanje v Lurd se je izvršilo z vednostjo francoske vlade in v najstrožjem incognitu.
Sienkiewidevi smrtni ostanki se prepeljejo v domovino.
Poljski romanopisec Henrik Sienkie-wicz je umrl med svetovno vojno v Švici. Sedaj se prepeljejo smrtni ostanki stvaritelja «Quo vadisa» v domovino, kjer se položijo k večnemu počitku v varšavskem Pantheonu poleg ostalih zaslužnih Poljakov. Ob tej priliki se odkrije spo- , menik pisateljev, njegova zbrana dela pa j izidejo v ceneni ljudski izdaji
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisniku iz Ospa: Vašega dopisa o onem gospodarju, ki je vzel tujega človeka za hlapca, dočim lastni njegov sin živi izven domače hiše, ne moremo objaviti, ker gre za čisto družinsko zadevo, v katero se nimamo pravice vtikati.
Dopisniku iz Cezarjev: Nepodpisanih dopisov ne moremo objaviti. Moramo vendar vedeti, kdo nam piše!
D A DI f^ A avtorizirana, sprejema unulV^A noseče. - Zdravnik nr razpolago. Dobra postrežba. - Govoa slovenski. — Tajnost zajamčena. — SLAVEC — Trst, Via Giulia štev. 29.
Odgovorni urednik : Fran Tončić.
L	16 kvintal
	11 .
	90 .
. 8.50 -	10 50 kg
. 8.--	9.50 „
. 15 -	30 komad
. 16 -	18 kg
— —	40
. 22 -	24
. 3,80	410 .
. 0.60	0.80 .
1.70	260 .
. 0.60	1.— -
0.15	0.30 .
. 0.40	1.10 .
. 0.80	2.50 „
. 0.80	1.— .
. 0.90	1.40 .
. 0.40	0.52 ,
Cene na tržaškem trgu
Seno......
Slama.....
Oves......
Teletina .... Koštrunovina . . Kokoši žive . . . Kokoši in piščeta
Oglje......
.Drva za kurivo .
Česen .....
Komarec .... Fižol v stročju .
Fižol ......
Fige......
Jabolke.....
Hruške.....
Slive......
Grozdje.....
Krompir ....
Cena vinu in
Istrsko belo (na Hce mesta) za črno
Teran Vipavsko
Slivovec 40° . . Tropinovec 40° dom..
Cene valut v Trstu
100. — dinarjev ... lir 100. — čehoslov. kron 100. — avstrij kron 100. — francos. frankov 100. — Švicar, frankov 1. — angleški funt .
1. — dolar.....
100 zlatih lir . . .
Obligacije treh Benečij
Povprečno 83.68
Trst.......84,- i
Milan......84,— za 100 lir nominale
Rim ...... 83.50 ]
« (.	.j,	.j..J. .J. ♦> •> •> •> •> •> •> ❖ ❖ ❖ ❖ •>
žganju :
hI 150 — 180 lir . 160 — 220 . . 160 — 220 . . 100 — 170 . 1 9 - 11 . 1 10 - 12 .
dne 10. t. m.
30 15 do 30.45 68 30 .
0.0315 120-25 429 -101.60 22-75 , 443.73
68-70 0.0325 121.-431-101.80 22.90
Zobozdravniški ambulatorii
mM PERHAVEC
Sežani št. 68 *
vsaki dan izven sobote. Vsa spadajoča dela se izvršijo *
,n po zmernih cenah!! *
❖
^ *•* $ •** »*» «j. »j» **. .j «$» «j
NAŠA ZAVAROVALNICA
L' UNION
— ustanovljena 1828	—
je največji
svetovni zavarovalni zavod. AUGUST RAVNIK
gen. zastopnik
Gorica - Corso Vitt. Emanuele štv. 28
IVAN K RŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
Kuhinjske in druge hiSne potrebščine
lz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. '	CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1
Najstarejši slaven, denarni zavod
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca štv. 19,1, n. ♦♦♦♦
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite.
Obrestna mera po dogovoru. ♦♦♦♦
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47.
i®
□'□□!□ □□:□□!□ □;□■□ □;□!□.□ cm □ □
E
Vela zaloga vina, žganja in likerjev Jakob Perhauc
ustanovljena leta 1878
Trst. via S. T. Xydias 6, Telef. 2-36
VEDNO V ZALOGI in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. LASTNI IZDELKI : šumeča vina, kakor šampanjec, šumeči istrski refošk „Lacrima Cristi" in druga. SPECIALITETA : Jajčji konjak in Crema marsala ter raznovrstni likerji in sirupi kakor tudi pristni malinovec in drugo
Cevljarnica Forcessin
□□□□ TRST - Via Caprin štev. 5 pri Sv. Jakobu • TRST □□□□
Kdor išče obuvalo cenò a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo !
In šel bo k „FORCESSINU", ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja . . .
STARA GOSTILNA „ALLE VIOLE" v TRSTU
Ulica S. Lazzaro 20 in ul. Carducci 7
prenovljena in povečana
Najboljša domača kuhinja. Izborna vina, kakor: kraški teran, istrska in vipavska. Vedno sveže Dreherjevo pivo. Najtočnejša postrežba. Shajališče vsega našega ljudstva z mesta in dežele. — Govori se : italijanski, slovenski in nemški. — Za obilen obisk se priporočata lastnika
C. Franceschini & V. Allegretto.
r
IBB
Meščani! Okoličani!

i
Js=
Ako hočete biti dobro in ceno postreženi, poslužujte se vedno novo odprte
Gostilne - Buffeta
v Trstu na trgu Oberdan štv. 1
vogal ulice Geppa (zraven pogorišča Nar. Doma)
Tu se toči najboljša domača vina: kraški teran, vipavsko in istrsko. Najboijše in vedno sveže Dreherjevo pivo. Izvrstna domača kuhinja. — Potniki imajo pred gostilno korijere, ki odhajajo : v Ilirsko Bistrico, Komen in Vipavo. Za obilen obisk se priporoča lastnik	G. PEČENKO.
S BSUHSElŠHSIIimH EEEBHliEH
□
O □
□ □
D
O □
□ □
D □
□ □ □
P □
D □
P
naooiD

EEEilIEES
d

BUFET PRIMC
Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran. — Vedno sveže Dre* herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. — PGSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
mmp^mm

v •> v v v v v v v v v v v
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□»»□□□□□□□□□□□□□□□□L □
□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□»«□□□□□□□r
Zahtevajte in prepričali se bodete, da je
MILO-GODINf
«T NEPREKOSLJIVO
Izdeluje dobroznana 1 f ^apSìmm tfnpf Via Sc domača tvrdka J. Ù, ViUUlllU. I i H Telefon