125. številka.
uiJe za petek 18. oktobra 1895.
_(▼ Trstu, ▼ četrtek zvečer dne 17. oktobra 1895.)
Tečaj XX
RlDIMOaT"
likaj* po trikrat na teden ▼ ieatih ii-danjih ob «o*1k1H, ćatrtklh m aobotAll. Zjutranje izdunja ii-haja ob H. nri zjutraj, večerno pa ob 7. uri Tefer. — Obojno Jzdanj« ntaiie; ta jeil^n mraer . t. — ,tkJ, inven Aviitrij* f. 1.«. » tri meaoc . . , 2.rtu . , . 4,— la pol leta , . . 5,— . » » u rta leto . . . 10,— . , , 1«.— Ni laročh« brei prilaiene naročnine t*
m jemlje Mir. Posamične Itevilke a« dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v 1 ratu po a n»č„ iiTfln I rita po S n»č. Sobotno veierno i (danje v Irntu « nft., imn Trata • ni.
EDINOST
Glaailo alcvenvkega političnega društva za Primo
Oiflasi ne rn^itno po tarifu » petitu; ta tiiih|ov>' x dobnliiai £rknrai ne plačuje
•rostor. k <'lk >r ob«i»t»:k '-Madmh ?rati.\ t'n-iarm o -mrtnien in jatrtAtahritl«, do-n:tO I Ui{i»»l Kit.««« -U'UIlItjo po pogodili.
Vai lupi- n-i| poftiltajo uredništvu ulim t'rtnei in J H. V<HK'. pi-.no mo" ■>i:i frauH.vi 10. k. r ni*'rankoTiit'.a ■«e ae ipre) >n»i jo. t kopim ne »r»fs<o.
Naročnino rnki iinncijq in ..nla i? ipr • lem'* Hj*n»vnt*tro ulica Molino pic-eolo hit. 3, II. nitilst. »Mprt* r«'kli»ni*cij» io p-o»r« poAtnine.
V *4twH J« mor".
Novo ministarstvo in primorski Italijani.
m.
V ta namen torej, da bode italijanstvo tem odločneje izraženo v poslanski zbornici na Dunaju, hote vsi zastopniki avstrijskih Italijanov zasnovati poseben italijanski klub. Vse je baje navdušeno za to idejo: Istrani, Tržačani, Tirolci (seveda laški) in — italijansko narodno časopisje. Vse kaže na to, da postane resolucija, vsprejeta na italijanskem shodu v Poreču, skoro meso in kri.
Osamosvojiti se hočejo torej Italijani v državnemu zboru. In pritegniti moramo tudi mi menenju slavne italijanske gospođe, da bode po samostojnem, čisto italijanskem klubu odločneje in pregnantneje izraženo avstrijsko italijanstvo.
Vprašanje pa nastaja sedaj: ali bode novi italijanški klub nevarniši nam Slovanom nego je bil dosedanji Coroninijev klub ? ! Mi pravimo, da ne!
Da utrdimo to svoje mene nje, treba, da primerjamo ugled, kije ga imel bivši Coroninijev klub po s v o j e m vodstvu, z ugledom, ki ga utegne imeti bodoči italijanski klub. Razlika bode najbrže velikanska.
Da stvar dobro piesodimo, poklicati si treba v spomin seuzačni in nepričakovani izid, ki gaje imela slovita afera rMl dvojezičnih napisov po Istri. Po izgredih, ki jih je uprizorila poulična drubal po nalogu dobro poznanih intelektuvelnih provzročiteljev, bila sta gotovo jako angaževana ugled države in avtoriteta vlade. O tem je bil uverjen ves svet! In kako se je zasukala vsa stvar? Tako, kakor ne bi bil nikdo pričakoval. Roka pravice je sicer res dosegla nekatare neposrednih razgrajačev, ali v stvari sami, v bistvu je tiiumfovala italijanska stranka. In ta triumf je bil zares sijajen, posebno ako pomislimo na eneržijo, ki jo je razvijalnla vlada nasproti v primeri z našimi Italijani mnogoštevilnemu, iuiovitemu, odločnemu, v politiškem pogledu popolnoma dozorelemu in za obstanek države prevažnemu narodu češkemu! Tu peščica, tam mogočen činitelj, in vendar: peščica je dosegla kar je hotela, narod češki pa je zadela kazen nad dveletnega izjemnega stanja v Pragi in njega okolici, dasi so bili izgredi v Pirauu po svoji nravi higši, nego pa izgredi v Pragi.
A ta zares redki triumf so si priborili naši Italijani le posredovanjem Coroninije-vega kluba. Le na priporočilo mož, kojih avstrijski patrijotizem je vzvišen nad sleherni sum, umaknila je vlada svojo naredbo. Kar sta dosegla takrat grof Fran Coronini in grof Dubsky za italijansko stranko, ne dosežejo nikdar Italijani sami. Moč Coroni-nijevega kluba je izvirala iz osebnega ugloda grofa Coroninija samega, a bodočemu itali-
PODLISTEK. Klarica iz farovža. lfl
(Dalje).
,TQ, bi že ne bilo več tako*.
„Iti bi bili morali torej poprej".
.Poprej nismo videli Cirilovih solznih
oči«.
„Torej greste res le Cirilu na ljubo?"
„Zares! Na ljubo Cirilu gremo, ua ljubo Zeiueckeuiu pak se žurimo".
.Kako naj to razumem ?"
.Dedek, govor vas utruja pri hoji".
In kakor lijak gnal se je ta zastop proti Kamenici po vsej široki cesti; kdor jih je srečal, vsak se je ustavil — ter gledal nekaj časa za ujimi.
Davno so se zagugali v kameniškem stolpu zvonovi, čijih veselo d one nje se je glasilo daleč lia okrog, ko se je gnječa prignala k zvoniku pred cerkvijo. Na prostoru
janskemu klubu ne bode načeloval noben grof Coronini. V tej okolnosti Jje označena velikanska razlika med prejšnjo parlemen-tarno skupino Italijanov in med bodočo. Italijanska misel najde sicer odločnišega izraza v bodočem klubu, toda le po obliki, v bistvu pa ne! Novi klub bode sicer izdaval enun-cijacije in sklepal resolucije radikalno italijanskega značaja, a slednjič bode prisiljen na uslogo kabinetu Badenijevemu! Dosedaj so ministerstva poštevala menenje grofa Coroninija in pri slehernem važnem vprašanju govorili so o Coroninijevem klubu kot o činitelju, kojega ni smeti prezirati. Odslej bode to najbrže drugače. Nećemo reči, da nastane nasprotje med grofom Badenijem in našimi Italijani, ali razmerje bode drugače nego je bilo do sedaj. Tudi odslej bode vlada računala na italijanske glasove, toda kot take, ki so jej gotovi!! Kaj pa storiti druzega Italijanom. Njih dosedanji najmogočneji zavezniki v nemško-liberalnem taboru so prišli na boben in so sami potrebni vladine podpore kakor berač koščka kruha; ti liberalci ne bodo mogli nikomur mnogo pomagati. Pri drugih strankah se Italijanom ni nadejati podpore. Kam naj se torej obrača italijanski klub, nego do — vlade! Vemo, da bi naši sodeželani italijanske narodnosti raje videli, da bi jim ne trebalo obračati se tja, kamor jih ne vleče srefi. Ali, kaj hočejo, kojveilć, da bi se zrušilo njih neopravičeno gospodstvo nad slovanskim življem v isti hip, ko bi jiiu vlada odrekla svojo dobrohotnost. V malih besedah povedano, je naša sodba le-ta, da vzlic vsemu bahačenju in topotanju bodoči italijanski klub ne stopi v opozicijo proti vladi, a Italijani bodo na slabšem v toliko, ker jim odpade ugled grofa Coroninija in nimbus avstrijskega patri j o-t i z ma njegovega. Marsikaj, kar se je verjelo grofu Coroniniju, se izvestno ne bode iako lahko verjelo načelniku bodočega italijanskega kluba Italijani bodo torej tudi odslej glasovali za vlado, izvzemši seveda le one slučaje, ko jim bode prilika, da pokažejo svojo nestrpnost nasproti slovanskemu življu, ali njih razmerje do Badenijeve vlade bode vendar dokaj različno od razmerja Coronini-jevega kluba do prejšnjih vlad. Coroninijevci so bili po zaslugi svojega načelnika cenjeni gostje v vladnem taboru, členi bodočega italijanskega kluba bodo le dobrodošli -•- pomagači. Gospoda napravijo — kakor pravi tista prislovica — luknjo v vodo in varajo se, ako menijo, da komu imponujejo se svo-imi poreškimi resolucijami za osnutje italijanskega kluba. Novi klub pridobi seveda na vnanjem italijanskem značaju, ali na zno-tranji vrednosti izgubi: krika bo več, moči pa manj.
In tako naj vedo gospoda, da smo mi
pred farovžem in cerkvijo bila je glava pri glavi. In sodaj so prišli še ti iz Toužetlna!
„Ali še ni šel svatovski sprevod v cerkev ?" .Ni še!"
„Počakajmo toraj."
Ciril se je postavil tesno k zidu, tam zadej, da bi ga ne videl nihče. Poznali so ga tukaj kakor doma, toda on ni hotel, da bi se mu smijali, ali ga pomilovali. Ali — kdo pa gleda na svatbi na kakega bojaz-ljivca tam v kotu ? !
Ded je potegnil Cirila za rokav.
„Ne veš, kaj nameravajo ?•
„Ne vem ; vprašal sem jih sicer po strani, pa odgovora so ini obljubili za pozneje. Rajši bi ubežal na kraj svetil, pa imam baje še trohico počakati, da me potem pospremijo k Terezinu".
Sedaj so se oglasili v drugič kameniški zvonovi iu med ljudmi je nastalo vrenje in
Slovenci hladno do dna duše vsprejeli vest o osnutju italijanskega kluba; vlada pa menda tudi, ker bode imela odslej svobod-nejo roko.
Taki optimisti seveda nismo, da bi se nadejali, da se pod novo vlado obrnejo stvari na Primorskem nam v prilog. Do takih nad nas ne vspodbujajo ni poljska narodnost ni poljska načela gospoda ministra predsednika, še manje pa sedanja evropska k o s t e i a c i j a. Kajti nikar ne pozabimo, da je sedanje položenje primorskih Slovanov po velikem delu posledica sedanjih razmer med posamičnimi državami evropskimi. Dokler bodo trajale te razmeie, je tudi malo nade, da bi se premenile razmere na Primorskem. Na to stran so računi jasni. Vendar pa pozdravljamo nekakim zadovoljstvom osnutje italijanskega kluba, ker morda vendar ne bode tiste nesrečne intimnosti med njim in vlado, čemur bode posledica ta, da bode vsaj našim poslancem olehčano delo pri razkrivanju krivic, ki se nam gode. Na ta način bodemo lože dosezali vsaj moralnih v s p e h o v pred sodnim stolom poštene javnosti.
Politiške vesti.
V Tratil, f1™ 17. oktobra 1895.
Cesar v Zagrebu. Včeraj je cesar o-biskal mestno hišo, sinagogo, sodno poslopje in akademijo. V mestni hiši je zagotovilo Njegovo Veličanstvo, da pri bližnji p r i-ložu osti obišče zopet to lepo mesto. Zvečer je bil Zagreb sijajno razsvetljen. Cesar je odpotoval ob 8. uri zvečer med navdušenimi ovacijami ogromne množice. V svojem ročnem pismu do grofa bana Khuena Hedervarija izraža cesar najtoplejšo zahvalo meščanstvu glavnega mesta zagrebškega ua tolikih dokazih udanosti in ljubezni. Cesar hvali še posebno uzorno vedenju prebivalstva, izvzemši jeden jedini kažnjivi slučaj.
Ko se je cesar odpeljal prirejala je množica burne ovacije nadvojvodu Leopoldu Sal-vatorju in dru. Franku.
Demonstracije v Zagrebu. Včerajšnja brzojavka, ki smo jo prejeli iz Zagreba, bila je sestavljena nejasno, zbok česar tudi nje vsebina ne soglaša popolnoma z današnjimi poročili drugih listov.
V	tem pogledu odgovarja naša brzojavka resnici, da so včeraj predpoludne vseuči-liščniki sežgali ogrsko zastavo poleg spomenika Jelačiča. Ni pa res, da je bil sin dra. Franka ranjen ob tej priliki, ampak ranjen j« bil že po noči. Napadlo ga je namreč, iz-stopivšega iz kavarne, več železniških uradnikov madjarske narodnosti.
Poročevalec «11 Mattinov" trdi, da se je vsled demonstracij situvacija jako zamo-
mrgolenje kakor na mravljišču, ako vržemo vanje zrno peska.
.Že gred6 ! — Vidite ? — Že prihajajo iz farovža Klarica z mladenčem, Zeiuecki z družico, — za njimi častitljivi gospod, — Marjeta".
In vsakdo je iskal vzvišenega mesta, vsakdo silil naprej, da bi vse dobro videl. Samo Ciril se je pritulil k pokopališčnemu zidu; samo on, ko so vsi zvedavo pogledovali, je sklonil glavo, snel vojaško kapico iu zakril si bledo lice.
Noge so se mu tresle, v glavo mu silila krv — sreča, daje bil oprt obpokopališčni zid, sicer bi bil padel.
V	tem je slišal, da je nekdo prihitel; začutil, da ga je nekdo prijel za roko.
.Hitro, Ciril, so že tukaj!"
„Naj so !"
„Hitro pojdi!"
„Kam ?"
tala ter da je položenje grofa Khiuna-He-dervaryja jako omajano. Orožniki so »tražili madjarsko zastavo na slavoloku.
Oblasti so uvedle strogo preiskavo proti izgrednikom in že zaprtih več dijakov. Nadejamo se pa, da strogost oblasti obrne tudi proti onim madjarskim junakom, ki so smrtno ranili mladega Franka,
Težko verjetno in vendar resnično V .Obzoru" čitamo, da so odstranili iz mestne dvorane sliko bivšega bana Mažu ranic a. Mažuranio jo 1»j 1 han hrvatski, častni meščan zagrebški, on je otvoril v Zagrebu hrvatsko vseučilišče on je bil prvi hrvatski pesnik, kojemu narod hrvatski izvestno postavi spomenik. — Sliko take dike naroda in domovine so torej odstranili iz mestne dvorane, izpred oči Njeg. Veličanstva! Človek bi niti ne verjel temu, da ne vidi pred seboj orno na belem. Iu potem se še čuilijo protima* djarskim demonstracijam !
Brez komentarju. Današnja „Reichs-post" piše r a z p i t i m i črk a m i:
Namestnik tržaški, vitez Rinaldini, došel je, kakor znano, na Dunaj in se je opetovano posvetoval z ministersk m predsednikom grofom Badenijem. Razumi' se ob sebi, da pri vsaki premembi kabineta se načelniki dežel pogovore z načelnikom kabineta o položenju v podrejenih jim pokrajinah, toda topot je nastopila cela prememba v zistemii. Namestnik Rinaldini je posnel iz opetovanih posvetovanj, da treba enkrat storiti kon'c ne patrijn-Hifkcmu rnijm iljfnjit tržaških in dru:ih „patri-jotovu, itn so zailnji dni/ndki najnrprijrtncjc dirnoli na najviiem mestu, intotako, Ua IluScnja Slovencev ni mmri i reč nadaljevati, ampak da mora nastupiti popnlna jrdnukopravnost obeh narodnosti. Vajeti treba ostreje napeti [»roti Italijanom. Z ozirom na dosedanje vedenje viteza Rinaldi 'ija, pa je vprašanje, da-li isti izvede tako politiko, veliko verjetneje je, da namestnik izvede p o-sle ilice. Italijanski poslanci Primorske opažajo, da veje druga sapa, in ustanove v državnem zboru, kakor že naznanjeno, italijanski klub Ivi mož. Ministerski predsednik grof Badeni se je temu baje jako s m i j a 1.
Dostavi'k uredništva: Odgovornost za vso to vest prepuščamo .Heichsposti" in nočemo in tudi ne moremo pisati komentarja. Le to bodi rečeno, da radi verjamemo, da se je jako smejal grof Badeni, ko je čul o no vem italijanskem klubu. Smo menda vendar pravo zadeli se svojim menenjem o bodočem italijanskem klulm. (Slej naš današnji članek !
Izjemno stanje v Pragi je menda odpravljeno z današnjim dnem. Dotični proglasi no bili baje že včeraj dotiskaui. Izjemno stanje je trajalo 25 mesecev.
„Tje bliže k cerkvenim vratom".
.Ali bi res imeli tako vest? Hočete-li res, da se izpostavim sramoti iu posmehu ? Da bi oil žalosti znorel? Samo zato ste šli toraj z menoj, samo zaradi tega ste me za drževali ? In jaz vam vendar nisem storil nič zalega!"
.Ne izgovarjaj se, le kar pojdi!"
.Ne pojdem !•
Toda Ciril seje zastonj vpiral. Prihitela sta še dva, prijela ga pod pazduho, ter predrla žnjim k cerkvenim vratam.
„Tukaj bodi! Ak>» nočeš, da le spoznajo, aakrij si med tem obraz, toda tukaj bodi! A vi fant je, rolcč sum! Napravimo verigo !u
In v tem trenutku razstopili so se Tou-žetinski junaki, prijeli se za roko in veriga bila je močnejša od železa Gledalci niso vedeli, kuj to pomenja in čudili so se tej šegi. Toda čakali so radovedno, kako izide to, ko dospe tjekaj svatovski sprevod. 'vDalju prih.)
Različne vesti.
Imenovanje. Gosp. prof. M. Z a v a d 1 a 1 je imenovan gimnazijskim ravnateljem v Dubrovniku. Čestitamo!
Častnimi občani je imenovala občina Višnja ves g. drž. poslanca Miho V o š n j a k a in dra. Lavoslava G r e g o r c a ter župana Josipa L i puš a. Krasne diplome je izdelala tiskarna Dragotina Hribarja v Celju.
šo ne mirujo! Dovolj prilike imeli smo govoriti v našem listu o slovenskih krajevnih imenih povodom vojske, katero sta bila za-pričela zaradi »Tržiča" nestrpni „II Piccolo* in zvesti mu tovariš »Indipendente* proti modri .Adriji", ki je hotela ta dva slavo-fobna glasila poučiti o stvari — o kateri sama ne razume mnogo. Izrekli smo svoje raenenje o stvari in ponavljamo isto nasproti brezumnim trditvam tržaških „liberalnih" italijanskih listov, da imajo na naši zemlji na vsak način slovenska krajevna imena prvenstvo pred laškimi. Tej pravici, da imenujemo naše kraje p o naš e, to je z imeni, ki so obstala stoletja prej, nego so dodli la-honski laži-liberalci v naše kraje izzivat nas, tej pravici se ne odreče narod slovenski niti židovsko-liberalnemu zarodu na ljubo. Kar pa se dostaje krajevnih imen n e slovenskih zemlja, imamo menda Slovenci baš isto pravo imenovati jih po svoje, kakor si prisvajajo tako pravico Lahi in drugorodci. Zakaj pre-krščajo n. pr. Lahi ime bavarske prestolnice v .Monnco in Bavierau, namesto da bi jo nazivljalt s pristnim nemškim imenom „Miln-chen"? Ker tega imena Lah menda ne more izgovoriti ? No, vidite, isti razlog bi veljal v tem slučaju tudi za Slovenca. Zxkaj ste prekrstili mesto Aaclien v nAcquisgranau, Kiiln v „Cologna*, Wien v „Vienna", Heiep-6jpn v „Pietroburgo", Mockbo cel6 v ,Mo-sca*(l!) ? Da ste vi zares »liberalni*, priznali bi brez ovinkov, da nimate »svetovnega patenta" za prevajanje krajevnih imen vsega sveta, kakor ste si prisvojili pravico pafiiti imena v oži naši domovini. Ako lii se moglo z vami razpravljati resnobno in stvarno, našli bi nas vselej pripravljene na odgovor. Nemogoče pa je razpravljati z nestrpneži, ali prepirati se z — neumneži. In da .11 Piccolovi" Židje in njegovi strastni somišljeniki zaslužijo pridevek bedakov, o tem naj sodi vsak, ki je čital včerajšnjo številko tega slovanožrca in ki ima nekoliko pojma o slovenščini. Evo tu nekoliko cvetk iz „Picco-love* slovenščine, katero podtika nam: Mletki, Bukovec (?), Corigrad (!), Čedad (?), Druzdani (?), Labko (!!) (.11 Piccolo" pravi, da imenujemo Slovenci Italijo »Labko* !), Mohuc (?), Napolja(P), Nemško (čitaj Nemčija), Sakin (?), Ecava (?), Evdelj (?), Haku-sava !!( Čitaj Avstrija!), Rima, Encmost(?). Kateri Slovenec je kedtg v svojem življenju čital taka imena, ali jih celo izustil? Katera slovanska krSčena duša pa razume naslednja imena: Sablonaj, Stanovaj, Siverna, Krebel, Senjisci, Balkas ?? — V očigled takim izrodom b u d a 1 o s t i more pameten človek le pomilovaje zmajati z ramo.
šo dve vpraianji. Pregovor pravi, da apetit narašča med jedjo. Tako je tudi z povpraševanjem. Gospodje pri „Goriškem Vestniku" so jeli povpraševati nas, mi njih in sedaj se komaj iznebimo jednega vprašanja pa nam sili drugo v pero.
»Zdravi politiki" goriški se spodtikajo sedaj najbolj ob one poslance, izvoljene po priporočilu društva »Sloga*, ki so c. kr. uradniki. Tudi mi nismo posebni prijatelji uradniških kandidatur, ali pri posebnih od-nošajih treba se ravnati po pregovoru: Est modus in rebus! Često so odnošaji močneji nego naše želje. Tako je bilo tudi pri volitvah na Goriškem; in hvaliti moramo le Boga, da smo med uradniki dobili — značajev.
Ali denimo, da ima „Goriški Vestnik" popolnoma prav se svojim nasprotovanjem uradniškim kandidaturam ; potem ga pa moramo vprašati: zakaj so „zmerni" gospodje nasprotovali kandidatom .Sloge" v velikem posestvu ? I Ali je gospod Alfred Coronini c. kr. uradnik, ali se je kedaj pokazal slabiča nasproti vladi ?!
Še jedno vprašanje :
O govorici, da bode grot Alfred Coronini o prihodnjih državnozborskih volitvah kandidoval v kmečkih občinah, piše zadnji »G. V." doslovno: „Dobro in prav je, ker visokorodui gospod grof je kot državni poslanec na svojem mestu!"
Kako torej, da ste nasprotovali tudi kandidaturi tega moža, o katerem sami pravite, da je na svojem mestu in o katerem je uverjenje splošno, da nam lahko mnogo koristi pri pripoznani dobri volji, po svoji odločnosti, po svojem socijalnem položenju in po svojih zvezah ? ! ! Ali se ni gospod gi uf ravno s tem zameril na mnogih straneh, ker hoče pomagati goriškim Slovencem? !
Znamenjo čaia. V slovenskih, toda močno poneinčurjenih trgih Ormož in Brežice na Spodnjem Štajerskem osnujeti se poleg utrak-vističnih šol še samostojni nemški šoli. Slovenski otroci bodo morali hoditi v dvojezične, nemškutarski pa v izključno nemške šole. Pa naj še reče kdo, da ne živimo v dobi — germanizacije.
Z Vrabč nad Vipavo nam pišejo: Koliko se mora truditi naš ubogi kmet in kolikokrat zastonj! Ali pride suša ali toča in uničen je ves njegov trud. Tako tudi letos imamo malo pridelka. Prvega žita smo pridelali jako malo, za krompir je bila srednja letina, zadnjega pridelka bo malo, ali, rekli bi, skoraj nič: malo repe in zelja. Ajde pa niti za seme ne bode. Obrniti se bodemo morali s prošnjo do slavne vlade, da nam ona dopošlje tega semena. Kar Be dostaje vinske trte moramo tudi reči, da nas je močno zapustila, ker je toli oslabela, da noče več donašati pridelka. Letos bi bili sicer imeli dobro letino, pa je prišla toča, ki je pokončala naSe nade. Mimogrede bodi povedano, da so naša vrbovska vina jako primerna za poletje.
Pri takih razmerah se moramo res vprašati, kaj bode vendar z našim ubogim kmetom in trgovcem. Davki, patenti in do-klade se zmerom višajo, prihodki pa nižajo. Kako bodemo zmagovali toliko bremena, zlasti tain, kjer je jela pustošiti trtna uš ? Posojilnice se res množe, ali tudi posojilnicam treba plačevati obresti. Od kje jemati? Druzega zaslužka pa ni nikjer.
Tudi gosp. župana bi prosili, da bi nekoliko bolje poskrbel za občinske poti, kajti slabe so d k Bog pomagaj. Res, da je pri nas sam grič, vendar bi se dalo k^j storiti, da bi lože vozili in tudi v cerkev hodili. Tudi to bi priporočali, da bi se tajniški posli ne opravljali v gostilni, v navzočnosti raznih pivcev. Vsaka stvar na svojem mestu.
Iz Ljubljane nam pišejo: Nov humanitarni zavod — za 700.000 gld. — Zdaj - le, ko vam pišem te vrste, blagoslovlja knezo-škof dr. Misia in deželni odbor je otvoril
—	novo deželno bolnico, ki je opravljena z vsemi najnovejšimi in najmodernejšimi napravami in potrebščinami, kakoršnih v Avstriji do zdaj še nikjer ni, razven jedno, približno podobno na Dunaju. Do 1. nov. t. I. nastopijo bolniki pot iz stare bolnišnice ozir. barak, v — novo poslopje, S tem dnem prično zdravniki poslovati v novem zavodu.
—	Opis poslopja i n njegovih naprav priobči „Slov. Narod" iz strokovnjnskega peresa. — Pozornost obrniti treba je zdaj na ljudi, katerim bosta potom pogodbe izročena notranja oskrb in gospodarstvo. Dosedaj se ni nifi skrbelo za vnatno ravnanje z bolniki! Poleg svoje bolezni so ti še stradali in žejo trpeli notri in sploh v vsem le pomanjkanje uživali, vse pa drago — plačevati morali, samo da so gotovi ljudje kovali za-se kapital. Kar povprečno se je delalo s temi bolniki do zdaj. Mi ne rečemo za danes druzega nič nego: v novi bolnišnici naj bodo bolniki deležni tega, česar pridejo iskat in vodstvo in oskrb-ništvo naj izpolnujeta zdaj vestno svojo dolžnost ! Puiictum !
Podgornikov večer, katerega so 14. t. m. priredili Dunajski visokošolci v pozdrav uredniku »Slovanskega Sveta", seje obnesel uprav sijajno. Udeležencev je bilo nad 100. Spregovorila se je marsikaka ostra beseda o narodnem »delovanju" kranjskih prvakov. G. Podgornik je govoril obširno in temeljito o slovanskem politiškem programu ter o načelih »Šlov. Sv.-a*. Bil je burno pozdravljen. Izrekla se je soglasna zaupnica „SI. Svetu-, »Ediuosti" in „Soči". Zabavni del večera so oskrbovali pevci »Slovenije*.
Še XX. september pred triaikim sodiščem. Včeraj torej bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 23letnemu težaku Viktorju Sušteršiču iz Trsta, obtoženemu lahkega telesnega poškodovanja, ker je na predvečer XX. septembra udaril svetovalca E. Rasco-vicha. Susteršič pa ni stal sam pred so-
diščem, bil je v odlični družbi. Soobtožena bila sta: 39letni zdravnik in mestni svetovalec dr. Ernest Spadoni iz Trsta zaradi so-krivnje prestopka po §§. 5 in 411 kaz. zak. in 27letni trgovec in hišni posestnik Karol Hilleprand iz Trsta, zaradi prestopka po §. 411 kaz. zak. O dr. Spadoniju pravi obtožba, da se je dne 19. septembra na Acqnedottu zagrozil s palico težaku Josipu Živicu, ker je le-ta zaklica! »živila Avstrija" ter zajedno je Spadoni zakričal, da naj prisotni razbijejo glavo Živicu, o Hilleprandu pa trdi obtožba, da je udaril Živca s palico v tilnik. — Obtoženi dr. Spadoni je tajil, toda izjave sve-dokov dokazale so njegovo krivnjo. Susteršič je priznal, da je udaril Ed. Rascovicha, toda izpričal se je s tem, da je hotel braniti svojega prijatelja Živca, katerega so bili »gospoda obkrožili in udrihali po njem. Udaril pa je Rascovicha — katerega niti ni poznal — zaradi tega, ker je videl, da je ta gospod voditelj pretepalcev. Gledč Hillepranda se ni dokazala njegova krivnja Sodišče je obsodilo dr. Spadonija na 10 gld. globe, Susteršiča na tri dni zapora, Hillepranda pa je rešilo obtožbe. — Gledć svetovalca Ed. Rascovicha pridržal si je državni pravdnik pravo, da digne i proti njemu obtožbo radi prestopkov po §§. 411 in 496 in proti jednemu Rasco-vichevih sinov zaradi javnega nasilstva, ker se je isti utikal v posel stražarjev. Svetovalec Rascovich je prosil, da naj se ta razprava vrši koji drugi dan, v kar je sodišče privolilo.
(V raztolmačenje onim našim čč. čitateljem, ki ne poznajo določeb kazenskega zakona, omenjamo, da govori §. 5. o zapeljevanju ali pozivljanju h kažnjivim dejanjem ; §. 411. o lahkem telesnem poškodovanju in §. 496. o žaljenju na časti. Ured.)
Mesečna statistika tržaška Tekom m. avgusta t. 1. porodilo se je v tržaški občini 417 otrok (216 možkih in 201 ženskih); izmed teh bilo jih je 54 nezakonskih. Poročilo se je 80 parov (1 civilno). Umrlo je 369 oseb (200 možkih, 169 ženskih). Največ oseb umrlo je v tem mesecu dne 15. (22), najmanj dne 13. (5). Najtoplejši dan je bil 29. (30 4 stop. C.), najhladnejši 9. (16'6 st. C ). — Prebivalstvo je povžilo tekom avgusta meseca: 1857 volov, 130 krav, 1977 telet, 1 bika, 2546 koštrunov, 13 jagnjet, 8 prascev, in 91 konj, s kupno torej 6623 glav klavne živine. Lepa čreda!
Tedenska statistika trtaika. V tednu od 6. do 12. t. m. porodilo se je v tržaški občini 79 otrok (38 možkih in 41 Ženskih). V isti ddhi je umrlo 93 oseb (55 možkih in 38 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 30 07 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 15 slučajev jetike, 10 si. vnetja sop-nih organov, 3 si. d&vice, 2 si. škrlatice in dr.
Vojaika .nagrada* za pofttenje. Parižki listi pripovedujejo to le dogodbico, ki se je pripetila tekom poslednjih vojaških vaj v okolici Pariza. Neki vojak izgubil je svojo novčarko. Našel jo je drug vojak ter jo pošteno izročil svojemu pobočniku. Polkovnik je poštenega vojaka nagradil s tem, da mu je dovolil dopust do polunoči. Naslednjega dne je »izgubilo" šest vojakov svoje novčarke in šest drugih vojakov jih je „našlo". Tudi le-ti vojaki dobili so v nagrado dopust do polunoči, toda polkovnik je zajedno odredil, da sleherni vojak, ki »najde" odslej novčarko kojega svojih tovarišev, dobi 24 ur zapora; oni vojak pa, ki je »izgubil" dotično novčarko, pa 48 ur zapora. Od tega dneva, pravijo, da nihče ni več »izgubil* svoje novčarke, toda tudi nihče več ne najde »izgubljenega* denarja. — Kaj pa, ako bi koji vojak svoj denar izgubil zares, ne po dogovoru ? Ali bode moral tudi 48 ur v zapor.
Pazite na otroke! Včeraj poverila je soproga g Josipa Jure, slanujočega v ulici della Tesa hšt. 38, svojega 15mesečnega sinka svoji l&letni hčeri Frančiški v varstvo, ker je mati morala po svojih opravkih iz hiše. Dekle šlo je z otrokom v vežo pred hišo. Fantiček je ušel svoji varuhinji in ntekel sredi ceste. V istem trenotku prišel je po ce4i s kamenjem obložen voz, v katerem je bil vprežen vol. Deček je padel pod vola ki ga je podrl, ker se otrok od strahu ni mogel niti izogniti, Otrok je obležal brez zavesti. Odnesli so ga urno v bolnišnico, toda tam je umrl, ker si je bil pretresel možgane. Dotičnega voznika — 511etnega Ant. Abrama iz Rocola — so zaprli, ker je s
kričanjem preplašil otroka še bolj, namesto da bi bil priskočil k njemu in ga stavil na stran.
Nezgoda. 26Ietni tapetar Anton Trampuš padel je včeraj v neki kampanji pri »Piščancih* po naključju par metrov globoko. Ulo« mil si je črepinjo. Ponesrečenega prenesli so urno v bolnišnico, kjer mu je zdravnik dr. Dolcetti izžagal ulomljeni kos črepinje. Ta silno nevarna operacija posrečila se je popolnoma ter se je nadejati, da Trampuš ozdravi.
Mlad begun. Včeraj so prijeli stražarji pri sv. Andreju 151etnega I. Kresiča iz Po-žuna, ki je bil pobegnil z doma, baje, da si ogleda Trst. Siromak je naletel po naključju na slabo vreme, zatorej naj hvali Boga, da ostane pod streho — četudi pod ključem — dokler ga ne odpošljejo domov.
Sodnijako. 201etni mesarski pomočnik Lepold Concilia je dobil včeraj zaradi pijančevanja mesec dnij zapora. Coni-.ilia se je dnš 29. sept. t. I. na trgu pred bolnišnico slekel popolnoma do golega in s sunki in udarci odgovoril nadzorniku stražaijev Fit-zku, ki ga je pozval, da naj se obleče. Ker je bil Concilia omenjenega dne zares takd pijan, da ni znal kaj počenja, odstopil je javni tožitelj od obtožbe zaradi javnega nasilstva ter zahteval, da se obtoženec obsodi zaradi pijančevanja.
Policijsko. 30 letnega težaka Alojzija Vončino iz Istre so zaprli, ker se je brez posla in imetka klataril po Trstu. Baš tako 411etnega mizarja Alojzija Kosulina iz Kor-mina. — Zaradi ponočnega razgrtanja zaprli so 2 pijanca, zaradi razgrajanja na ulici po dnevu pa 351etnega kleparja J. Liškeija iz Trsta, 281et. Fr. Višnikarja iz Ljubljane, 41 1. težaka Karla Mandolina in njegovo 48 I. ljubico Marijo Bon iz Ljubljane. — Mariji Stare iz Barkovelj je vkradel včeraj na trgu Ponteroaso nepoznan spreten tat novčarko iz žepa, v kateri je bilo 6 gl.
Lotorljako številke izžrebane. 16. t. m.:
Praga	69,	21,	44,	40,	30.
Inomost	85,	27,	6,	67,	34.
Sibinj	48,	81.	14,	66,	71.
Lvov	44,	20,	30,	39,	74.
Najnovejie vesti.
Peforburg 16. Vožnja na zapadni progi sibirske železnice pri Krasno Jarsku se otvori še v tem letu.
Alekoandrija 16 Do sinoči je obolelo v Damiette za kolero 16 oseb. umrlo pa 9. Bolezen nastopa v blagi obliki.
Dunnjakn bora« 17. oktobru
iaea
Tjeraj	dane«
Držami dolg v papirju .... KO.60	100.36
» „ * srebru . , . .100 90	10080
Av»try»ka rent« t zlatu . . . 13150	121.65
„ v kronah ... 101 20	101.10
Kreti itne »kuije....... 399.50	398.50
Lomlon IOL»t........ 120 30	120 3»
Napoleoni......... 9.54	9-531/,
20 mark ........11.77'/, 11.76
100 iUlj. lir ........ 46.26	4512»/,
Slovenci pozor!
Naznanjam, da sem prevzel Taccanijavo prodajalnico jest-vin v Barkovljah, katero sem preskrbel prav bogato s 8V0-žirn in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča
• Suban Ivan ml.
f^P^ Imet. cliae mtica comp.
■g^Prof. dra. Liebera živoe okrepčujučl
wv jft eliksir.
W Jedinu pravi h varatvono znamko križ in sidro. Pripravljen po predpisu v lekarni Kaz Fanta t Praga. Ta priprava jo več let znana kakor izvrstno živce okrepčujoče Bredstvo. Steklenion po gld. 1. 2 in 3 50. Daljo priporočajo se ielodaine kapljice 7. Jakoba kot večkrat izkušeno domač« I nro '.Htvo. Sirkleniaa 60 nč. in 1 gld. i'0 nč. Dn-l>ivn ho v lekarnah Glavna zalog'«: L kama 8e-ravallo v Trstu ; dulje: lekarna Zanettl ▼ Trsta; »tara c. kr. vojaSka lekarna na Dunaju, Stefaus-plntz, kakor tudi v drugih lekarnah.
SPIMTUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
je jodino srodstvo proti zobobolu, glavobolu itd. ter ne dobiva v Htukl nicah, previđenih poukom za vpo-rubo, po 20 nvč. izključno v premovani
lekarni Praarmarer (Ai due Mori) Piazza grande. Trst. Čuvati le je ponarejanj,
Telefon St. 207.
Lastnik politično društvo,Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.