yu issim 0040-1978
IZ VSEBINE:
Inšpektorji o varstvu okolja (stran 2)
Predpremiera na Štatenbergu (stran 3)
O dimnikih in dimnikarjih (stran 4)
Proti odpravi »Su sistema (stran 5)
Festivalska priloga (stran 7 do 11)
leto xl, št. 34
Ptuj, 3. septembra 1987 cena 150 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
V	Šolah spet
okrog 10.200
učencev
Vseh 18 osnovnih šol in 12 podruž-
ničnih je v torek sprejelo okrog 8000
šolarjev, med njimi je blizu 1000 pr-
vošolčkov. V ptujski srednješolski
center pa se je s šolskim letom
1987/88 vpisalo okrog 2200 učencev.
V	Sloveniji je ta armada šolarjev veli-
ka - kar 300.000 jih je. Približno
30.000 je prvošolčkov, nekaj več kot
26.300 pa novincev v srednjem usmer-
jenem izobraževanju.
Po prenovljenem programu bo le-
tos potekal pouk že v vseh osmih ra-
zredih osnovne šole, v srednji šoli pa
se prenova začenja v prvem letniku.
Začetek novega šolskega leta so
najbolj občutili starši, ki so morali za
»brezplačno« šolo odšteti pravo bo-
gastvo. Šolarjem niso potrebne le
knjige in zvezki, tudi obleči in obuti
jih moramo, da ne govorimo o tem,
koliko bo potrebno odšteti za malico,
kosilo, razne članarine in druge stro-
ške. Ali spet prihajajo časi, ko bo iz
dneva v dan bolj vidna razlika med
bogatimi in revnimi? Tistih obljub o
enakih pogojih šolanja, o enakih
osebnih dohodkih za enako delo še
zlepa ne bomo mogli izpolniti, če jih
bomo sploh lahko.
Z novim šolskim letom se začenja
trdo delo za šolarje in učitelje, priha-
jajo nove skrbi za starše in tudi za ti-
ste, ki bodo morali zagotavljati po-
trebna sredstva za delo šol in ustanov
s področja vzgoje in izobraževanja.
Vsem želimo veliko uspehov, čimveč
iznajdljivosti in tudi — malce sreče.
mš
18. praznik valčkov in polk
Jutri, v soboto in nedeljo bo letni prireditveni pro-
stor v Ptuju spet v ritmu valčkov in polk. 33 ansam-
blov domače zabavne glasbe iz vseh koncev Sloveni-
je, dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih Orfejevih
značk, se bodo predstavili s po dvema novima sklad-
bama, debitanti pa se bodo potegovali za čim boljše
festivalsko odličje.
Jutri in v soboto bo začetek festivala ob 19. uri, v
nedeljo pa ob 16. uri popoldan. Vstopnice so še da-
nes in jutri na voljo v upravi zavoda Radio-Tednik
od 8. do 15. ure, jutri popoldan od 16. do 19. ure v
Turistbiroju, v soboto od 8. do 12. ure v upravi zavo-
da, popoldan od 15. do 19. ure v Turistbiroju (nas-
proti minoritskega samostana) ter v nedeljo od 9. do
12. ure v upravi Radio-Tednika, od 13. do 16. ure pa
v Turistbiroju.
Prvi in drugi festivalski večer se bo predstavilo 33
ansamblov, nedeljski spored pa bodo zapolnili le
zlati in najboljši srebrni; vsi se bodo potegovali za
nagrade strokovne žirije in občinstva.	mš
Ljubitelji valčkov in polk, slovenske glasbe in pesmi vsako leto do poslednjega kotička napolnijo minoritsko
dvorišče. Foto: I. Ciani
^UVODNIK -^
Gostinstvo je
turizem — in ni
Prvi septembrski dnevi ponujajo veliko tem, odločili smo se za
turistično. V tem obdobju so namreč že znani prvi podatki, na osno-
vi katerih je moč oceniti, ali bo turizem dal tisto, kar smo pričako-
vali, ali ne. S prvim septembrom je ta dejavnost vstopila v posezo-
no. Na kontinentalnem delu Slovenije smo že pred leti prisegli na
eno samo sezono, ki naj bi trajala vse leto. Tako že na začetku trči-
mo ob trd oreh — navado, ki ji pravimo železna srajca.
Turizem kot družbeni pojav ima številne ekonomske vzroke in
posledice, saj resnično angažira gospodarske in negospodarske de-
javnosti, zato je problematičnost tega ekonomskega fenomena toli-
ko večja. Njegov sestavni del je tudi gostinstvo, saj brez tega turiz-
ma ni. Vsak turist mora zadovoljevati svoje primarne življenjske po-
trebe tudi v času bivanja zunaj doma. To mu zagotavljamo z go-
stinskimi storitvami v vseh vrstah gostinskih obratov. Tako je del
gostinskega trga tudi del turističnega trga. Drugi del gostinskega
trga pa zajema ponudbo in povpraševanje, ki ga sprožajo potrebe
krajevnega prebivalstva. Ta delež je v posameznih krajih celo večji
kot tisti, kije vključen v turizem. Seveda pa točne ločnice med nji-
ma ne moremo postaviti. Ptujski turizem živi v osemdesetih odstot-
kih od domačega gosta.
Že dolgo vemo, da potrebujemo strategijo razvoja turizma, ki
mora izhajati iz primerjalnih danosti oziroma prednosti, naši turi-
stični izdelki pa morajo dobiti svojo identiteto.
V	turizmu je tako kot v drobnem gospodarstvu: načelnih opre-
delitev imamo veliko, konkretnih rezultatov pa zelo mah. Že več let
v planske akte zapisujemo, da je turizem dejavnost, v kateri lahko v
kratkem s sorazmerno majhnim vlaganjem dobimo dobre rezultate:
v izvozu, rasti družbenega proizvoda in zaposlovanju.
Ptujski srednjeročni planski dokumenti v delu, ki govori o gostin-
stvu in turizmu, niso ambiciozni. Delež gostinstva v družbenem pro-
izvodu občine bo po vsej verjetnosti tudi v teh letih ostal na borih
dveh odstotkih in nekaj več. Tako je že deset let.
Da bomo dosegli kakovostnejše rezultate v turizmu, se bo ta
moral odlepiti od gostinstva. Sedaj je ravno narobe: vidimo le go-
stinstvo in bore malo tistega, kar je v razvitem turističnem svetu sa-
mo po sebi umevno.
Dobro smo mislili s študijo o razvoju turizma v občini do leta
2000, ki so jo strokovnjaki zagrebške fakultete oblikovali že leta
1978. Nakazali so dobre rešitve — žal so sijih delavci v gostinstvu
in turizmu drugače razlagali, in sedaj smo, kjer smo. Družbeni del
gostinstva je v sanaciji: sestavljeni sanacijski program Haloškega
bisera po oceni nekaterih strokovnjakov ni to, kar bi zagotovo vodi-
lo v boljšo prihodnost. Preveč je vezan na velika investicijska vlaga-
nja in premalo v to, kar se da izboljšati že z dobro voljo in boljšim
delom. V zmoti so tisti, ki pričakujejo, da so boljši časi ptujskega
turizma (gostinstva) nerazdružno povezani z gradnjo novega hote-
la. Takšno priseganje je posledica tega, ker je dohodek preveč ve-
zan na penzionske storitve in premalo na tisto, kar tudi sodi v turi-
zem, česar pa ne znamo izrabiti. Veliko se da narediti tudi s kako-
vostjo: z vljudno postrežbo, lepimi in čistimi tli in sanitarijami, lepo
pripravljeno in servirano hrano in še čim.
Potrudimo se lahko tudi pri kadrih: spodbuditi jih je potrebno
za boljše delo, na osnovi tega pa tudi primerno nagraditi. Kadri so
nosilci razvoja povsod, tudi v gostinstvu in turizmu. Izkušnje iz pre-
teklosti so dale vrsto poučnih primerov prav v tem smislu — sanaci-
ja je uspešna le, če je celovita.
Polletni rezultati ptujskega gostinstva in turizma so pogojno
dobri, so bolj posledica investicijskih vlaganj kot resnično boljšega
dela. Nočitvene zmogljivosti družbenega in zasebnega sektorja so
bile v tem obdobju v povprečje zasedene 47-odstotno. Število noči-
tev je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem večje za skoraj
osemdeset odstotkov. Najbolj je bil v prvem polletju zaseden ptujski
hotel, na drugem mestu so bungalovi ptujskih toplic. V tem obdobju
je bil turistični promet nominalno večji za 113,6 odstotka, ob upo-
števanju cen se je realno povečal za pet odstotkov. Prvič po dolgih
letih lahko z gotovostjo trdimo, da se v tem našem turizmu in go-
stinstvu premika na bolje, čeprav ne na račun kakovosti.
Ti rezultati nas ne smejo uspavati in poleniti; sedaj je tisti pra-
vi čas, da odpremo predale z ambicioznimi načrti. Čeprav smo se
letos na številnih prireditvah, s katerimi je pridobila mestna ponud-
ba, učili. ... so izkušnje in rezultati več kot spodbudni. Na tem bi
.sedaj morali graditi. V tej ihtavosti ne smemo pozabiti na organiza-
cijska vprašanja: ptujsko gostinstvo se mora povezati: sedaj oba re-
veža (toplice in Haloški biser) drug drugega še dodatno slabita.
V	tej smeri bomo torej snovali jesenske in bodoče načrte ptuj-
skega gostinstva in turizma. Ali pa tudi ne. Odgovornost imamo!
Majda Goznik
V_____^
Praznik ptujskih zadružnikov
člani, delavci kmetijske zadruge Ptuj in njihovi gostje s primor-
skega konca Slovenije so se zbrali v soboto na 1. srečanju, ki bo po-
stalo tradicionalno. Lepo vreme, nastop aktiva mladih zadružnikov iz
Markovec, lukarjev iz Moškanjcev, ljudskih pevk iz Lancove vasi,
ubrano petje Leskovškega okteta, prizadevni kuharji, natakarji, pa tu-
di muzikantje Ptujskega instrumentalnega ansambla, vsak so po svoje
prispevali k uspehu prvega zadružnega praznika v Ptuju. Več na tretji
strani.	jg
Prvi sejem Vse o glasbi
Osemnajsti festival domače zabavne glasbe Ptuj
'87 bo spremljal tudi sejem »Vse o glasbi«. Pripra-
vlja ga temeljna organizacija Komunalni servisi, ki
se vse bolj specializira za sejemsko dejavnost. Na
stojnicah v Krempljevi ulici bo moč kupiti glasbila
vseh vrst — stara in nova, kasete, plošče in tehni-
čne pripomočke. Organizatorji pričakujejo, da se
bodo na sejmu pojavili tudi serviserji — popra-
vljalci glasbil in akustičnih aparatov.
V primeru večjega odziva prodajalcev bo sejem
tudi na tržnici. Odprli ga bodo v petek, 4. septem-
bra, ob 14. uri. Prvi dan bo odprt do dvajsete ure,
v soboto od 9. do 20. in v nedeljo od 9. do 16. ure.
Prvi sejmarski dan bo nastopila tudi Mini štajer-
ska šov godba in bo vabila F^ujčane in druge na
večerne prireditve, na ulice in trge. Na minorit-
skem dvorišču se bo ob 19. uri pričel prvi festival-
ski večer; veselo bo še pred hotelom, kjer bodo
vsak večer igrali priznani ansambli domače zaba-
vne glasbe: v petek in soboto bo veselo tudi na
Prešernovi'ulici, kamor vabijo trije »prešernovci«:
bistro Julija, Kavabar Orfej in grilbar Rimljan. Za
i^^^mmmmma^^^mmma^^mamasB -.r^-M^mm«
zaoavo in ples bo igral ansambel Prerod iz Ptuja.
Hotelske goste in druge, ki se bodo ob večerih zbi-
rali na tamkajšnji ploščadi, bosta zabavala ansam-
bla Zeme iz Vojnika in Viničarji iz Maribora.
Organizator festivala — Zavod Radio-Tednik
— naproša vse Ptujčane, da pridejo na festival
peš. Za vse, ki bodo prišli od drugod so zagotovili
parkirne prostore. Za obiskovalce iz Maribora in
haloških predelov je parkirni prostor na Zadruž-
nem trgu in ob Dravi, za Ormožane in tiste iz va-
raždinske smeri na sejmišču, Žnidaričevem na-
brežju in ob dvorani Mladika; obiskovalci iz Le-
narta in Ljutomera naj parkirajo na Potrčevi ulici,
iz smeri Grajena pa pod gradom in na parkirišču
pri blagovnici Mercator. Parkirišče pri pošti je or-
ganizator namenil za nastopajoče skupine in obi-
skovalce, ki se bodo pripeljali z avtobusi.
V festivalskih dneh, ki bodo obenem sejemski,
bo v Ptuju živahno. Bodimo do obiskovalcev prija-
zni in jim skušajmo prikazati Ptuj v najlepši luči.
Ptuj bo v teh dneh živel pozno v noč, saj bodo lo-
kali delali s podaljšanim delovnim časom.
MG
Pulj po
Pulju '87
se izteka
Od skupno petnajstih filmov,
ki so bili prikazani na 34. festiva-
lu jugoslovanskega filma v Pulju,
jih slovenski program Pulj po
Pulju ponuja dvanajst, teoreti-
čno torej najboljših domačih fil-
mov najnovejše jugoslovanske
proizvodnje. Dvanajst sloven-
skih mest jih te dni spoznava in
skozi optiko svojih meril ocenju-
je rezultate najnovejše domače
filmske proizvodnje, tiste, ki jo s
svojim prispevkom za kulturo sa-
mi financiramo in spodbujamo.
Zanimiv je podatek, da letos v
areni ni bilo niti enega vojnega
filma, zaman smo tudi upali na
komedijo ali otroško-mladinski
film. Toda: obrnili smo se v da-
našnji svet, ki ga še najbolj po-
znamo in občutimo. To pa tudi
nekaj velja.
Osem predstav v Ptuju si je do
sedaj ogledalo blizu 1000 gledal-
cev ali povprečno 125 na pred-
stavo. Lani in v prejšnjih letih jih
je bilo več. Tudi ta številka po
svoje pove, kje smo in kakšen je
letošnji izbor.
Drevi ob 20. uri bo na vrsti
predzadnji film Kraljeva končni-
ca, jutri pa še V imenu ljudstva.
Prvi je dobil zlati venec Studia
za režiserja Živorada Tomiča za
najboljši debut, jutrišnji pa na-
grado občinstva v areni. mš
V Agisu so praznovali
Ob prvem septembru — praz-
niku delovne organizacije Agis
— se je v torek na svečani seji se-
stal delavski svet delovne organi-
zacije. Na njej so razglasili ino-
vatorja leta; letos sta si ta naslov
pridobila Anton Kolarič in Alojz
Kokol za tehnološko spremembo
na patentnem vložku, ki ga vgra-
jujejo v ključavnice. Najboljšim
delavcem temeljnih organizacij
in delovne skupnosti skupnih
služb pa so podelili priznanja.
Jubilejne nagrade za deset,
dvajset in trideset let delovne
zvestobe bodo delavcem izročili
na slovesnostih v temeljnih orga-
nizacijah in delovni skupnosti
skupnih služb. Letošnji praznik
delovne organizacije so v Agisu
proslavili delavno, saj posebne
slovesnosti niso pripravili.
Najboljši delavci tozd in delo-
vne skupnosti v letu 1987 so:
Ludvik Fras, Franc Lazar, Jožica
Rajh, Beatrika Tomažic, Anica
Piljak, Franjo Ribič, Ivan Kolar,
Martin Drevenšek, Daniel Kle-
menčič in Milan Martin.
MG
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
3. september 1987 — TEDNIK
Rdeči križ za prizadete
ob toči
Julijska neurja s točo so v naši republiki povzročila ogromno, po-
nekod katastrofalno škodo, zlasti še v občinah Murska Sobota, Šent-
jur pri Celju, Jesenice, v zasavskih občinah in na Tolminskem; več-
kratna toča in neurja v juniju in juliju so povzročila ogromno škodo
še v Halozah, avgusta pa tudi v Slovenskih goricah. Vinogradi so opu-
stošeni, močno so prizadete poljščine in sadovnjaki.
Treba je vedeti, da živi na prizadetem območju tudi precej social-
no ogroženih družin z več otroki in ti so se sedaj znašli v še večji sti-
ski. V občinski organizaciji rdečega križa I^tuj se tega dobro zavedajo,
tudi v socialni službi, svoje pa moramo storiti občani. Po svojih mo-
čeh smo dolžni pomagati socialno ogroženim družinam, predvsem ti-
stim z večjim številom otrok, ter osamljenim in starejšim ljudem. Zato
priporočamo in pozivamo občane, da po svojih zmožnostih prispeva-
jo finančna sredstva.
V	naslednjih dneh bodo aktivisti v krajevnih organizacijah Rde-
čega križa opravili obiske po domovih. Za prizadete ob toči v ptujski
občini bodo zbirali denarne prispevke na posebni žiro račun:
Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj, številka:
52400-678-80261, s pripisom: ZA PRIZADETE OB TOČI. Zbrana
sredstva na tem računu bodo uporabljena izključno za pomoč social-
no ogroženim družinam in onemoglim starejšim v ptujski občini.
-OM
Delo prek študentskega servisa
Počitnice se počasi, toda vztrajno bližajo koncu. Marsikdo je čas
počitnic izrabil za delo in si tako prislužil denar. Večinoma so mladi
delali prek študentskega servisa, in sicer jih je bilo okrog 500. Največ
jih je delalo v delovnih organizacijah AGIS, Ptujske toplice. Spome-
niško varstvo — Pokrajinski muzej, obrtno združenje, semenarna in
elektrogospodarstvo. V ostalih delovnih organizacijah, kot so na pri-
mer Hotel, Zdravstveni center Ptuj —Ormož, Vodno gospodarstvo in
druge, pa je delalo nekaj manj mladih. Najmanjše plačilo za uro dela
je bilo 1100 dinarjev, povprečno plačilo pa se je vrtelo okrog 1800 di-
narjev za uro, odvisno od vrste dela. Največ so plačali hostesam v
Gornji Radgoni, in sicer 2250 dinarjev na uro. Se pravi, da so mladi
povprečno na mesec dobili približno toliko, kot je osebni dohodek
delavca.
Če bo vse po sreči, bo Študentski servis na Ptuju deloval vso leto,
če pa ne, ga bodo zaprli 1. oktobra. Vsak lahko dobi delo prek servi-
sa, če ima vsaj malo potrpljenja. Veliko jih čaka in vsi hkrati res ne
morejo priti na vrsto.	V. K.
V vrtu
Pred tednom smo se v strokovnih nasvetih vrtičkarjem seznanili z
osnovnimi izhodišči, ki jih moramo upoštevati, kadar načrtujemo vrt
oziroma ureditev okolja svojega doma. Iz povedanega je bilo mogoče
skleniti, da mora biti urejanje okolja in vrta načrtno, da načrtovanja
ne moremo in ne smemo opustiti ter urejati nenačrtno in spontano;
gre namreč za odločitve in naložbe trajnega značaja, dobrino, ki bi jo
naj človek uporabljal predvsem za sprostitev in rekreacijo.
V	nadaljevanju prispevka Kako načrtovati vrt bomo spoznali ozi-
roma spomnili na dejavnosti, ki jih v vrtu kot okolju svojega doma
lahko razvijemo, in kaj moramo zagotoviti, da se bodo posamezne de-
javnosti lahko koristno uveljavile in bodo ustrezale funkciji, za katero
jih bomo namenili.
V	osnovi delimo vrt po njegovi funkciji v okrasni, proizvodni in
bivalni.
V	okrasnem vrtu ločimo gojenje enoletnih in trajnih okrasnih
rastlin, ki morajo glede na obliko nasadov (kot so rondoji, skalnjaki
in vrsta drugih oblik) ustrezati predvsem osnovnima zahtevama: neo-
viranemu gojenju rastlin in možnosti opazovanja v vseh fazah vegeta-
cije, saj je to temeljni smoter ureditve in oskrbovanja vsakega okras-
nega vrta.
Proizvodni vrt naj bo vselej načrtovan tako, da bosta videz in ure-
jenost povezana s koristnim. Ločimo sadni vrt (v njem gojimo sadno
drevje iz dveh vidikov: drevnine kot okrasno drevje, ki hkrati nudijo
žlahten sad) in zelenjavni vrt, v katerem pridelujemo vse vrste zelenja-
ve, po potrebi pa tudi zdravilna zelišča. Medtem ko moramo pri sno-
vanju sadnega vrta glede na zahteve posameznih sadnih vrst upošte-
vati predvsem lego, osvetlitev, zavetrje in — ne nazadnje — možnost
neovirane uporabe pesticidov, s katero ne bi škodovali drugemu rast-
linju v vrtu in sosedom, pa je pri zelenjavnem vrtu določitev lokacije
precej zahtevna. Zelenjavni del vrta, ki ima značaj proizvodne enote,
s svojo raznolikostjo vrtnin in njihovo različno vegetacijsko dobo vrtu
ne daje okrasnega videza niti bivalne funkcije, zato ga z ustreznim
prehodom z okrasnim rastlinjem ločimo od ostalega dela vrta. Za ze-
lenjavni vrt velja zahteva, da mora biti omogočeno zalivanje, imeti
mora prostor za čiščenje zelenjave s prostorom za rastlinske odpadke,
čestokrat pa je dobro v okviru sadnega in zelenjavnega vrta načrtovati
tudi utico za vrtno orodje. Zelenjavni vrt mora biti — iz proizvodnega
stališča — nameščen na sončni in zavetni legi, iz estetskega pa — kot
že rečeno — primerno odmaknjen od bivalnega vrta.
O načrtovanju bivalnega vrta, vrtnin, zelenic, trat, poti in vrtu
pripadajočih pritiklin pa v naših naslednjih vrtičkarskih nasvetih.
Miran Glušič, ing. agronom.
KLUBU SE OBETAJO
BOUŠI ČASI
Kaže, da bodo mladi v občinski konferenci uredili težave, ki so
jih imeli več kot dve leti s klubom mladih v Ptuju. Dolgotrajni posto-
pek razrešitve dosedanjega upravnika, ki je prispeval velik delež k po-
časnemu umiranju dejavnosti v klubu in k malomarnemu odnosu do
prostorov in opreme, je spomladi potekel. Tudi denar, ki je potreben
za obnovo prostorov, so mladi s pomočjo izvršnega sveta ptujske ob-
čine izvrtali. V dogovoru z njim bodo preselili pisarne profesionalnih
delavcev občinske konference ZSMS.v klub.
Ostali denar pa bodo prispevale še mestne krajevne skupnosti, ki
so svoj krajevni samoprispevek namenile tudi za obnovitev kluba, ne-
kaj pa še OS Zveze sindikatov in OK Zveze komunistov ter Študent-
ski servis iz Maribora, ki želi imeti v poletnih mesecih v klubu po-
družnico.
Denarne zagate so torej nekako rešene, sedaj je na vrsti podpiso-
vanje pogodb, nato pa bodo delavci ptujskega Stanovanjskega servisa
pričeli dela. Klub bodo prenovili do sredine oktobra.
Mladi so že na svojem spomladanskem seminarju izdelali bogat
program dejavnosti v klubu in pred njim, saj želijo svojo dejavnost
odpreti obiskovalcem mesta in s tem oživiti mestno jedro. Predvideva-
jo, da bodo pred klubom imeli stalno stojnico, kjer bodo prodajali
mladinske časopise in glasila ter obveščali občane o dogajanjih v ob-
činski konferenci in klubu mladih, včasih pa bodo pred klubom pri-
pravili tudi glasbene, filmske in umetniške večere.
Delovna skupina, ki so jo oblikovali že na omenjenem seminar-
ju, bo tvorila jedro klubske dejavnosti in upamo, da jim bo izpeljava
zanimivega programa tudi uspela. Veliko pa bo odvisno tudi od nove-
ga upravnika, saj bo odgovoren za vzdrževanje kluba in poživitev de-
javnosti v njem.
Upajmo, da bo klub do zime oživel in da bodo mladi, še posebej
v zimskih mesecih, v njem našli svoje zbirališče in prostore, v katerih
bodo lahko razvijali svojo ustvarjalnost.	d. 1.
VELIKE ONESNAŽEVALCE OPRAVIČUJE
SLABA TEHNOLOGIJA?
V maju so delegati vseh treg /borov ptujske skupščine sprejeli pro-
gram aktivnosti za zmanjševanje onesnaženosti okolja v občini. Pro-
gram vsebuje osemindvajset točk in predvideva nosilce dejavnosti ter ro-
ke za njihovo i/peljavo. Komite za urbani/em, komunalne in gradbene
zadeve in inšpekcijske službe so zadolžene za večino nalog. Prav zaradi
tega smo k pogovoru povabili predsednika omenjenega občinskega ko-
miteja JANKZA BKI.SAKA ter inšpektorje za Ptuj in Ormož: MILA-
NA VOGRINCA, ki je načelnik inšpekcij in gozdarski inšpektor, urba-
nistično inšpektorico AI.KNKO MOHORKO, vodnogospodarsko in-
špektorico SONJO HOJNIK, sanitarno inšpektorico VERO LUNDER
ter komunalno inšpektorico JOŽICO TEŽAK. Po svojih močeh pa je k
sprejetju in oblikovanju tega programa prispevala tudi ptujska ekološka
skupina, zato smo k pogovoru z inšpektorji povabili tudi vodja te skupi-
ne Stanka Žunca.
Kako ocenjujete sprejet pro-
gram za zmanjševanje onesnaže-
nosti okolja v ptujski občini? Ka-
tere kadrovske in finančne pogoje
je potrebno ustvariti za to, da ga
bo mogoče izpeljati?
Belšak: Program, ki smo ga se-
stavili, smo poskušali realno oce-
niti. Nanaša se predvsem na na-
loge, ki jih je treba uresničiti v
prihodnjem letu in do leta 1990,
ter na naloge, ki so dolgoročne
in jih bomo lahko uresničili šele
v naslednjem srednjeročnem ob-
dobju. Ni bistveno, ali so roki
prekratki ali predolgi. Bistveno
je, da vsi, ki so zadolženi, naredi-
jo prve korake, se spoprimejo s
težavami in pripravijo svoje pro-
grame za zmanjšanje onesnaže-
nja. Nekih bistvenih sprememb v
kadrovskem in finančnem smislu
program ne bo zahteval.
Prva naloga tega programa je,
da morajo večji onesnaževalci v
občini pripraviti ukrepe za zmanj-
šanje onesnaževanja zraka, pod-
talnice in voda. Kako daleč so ve-
liki onesnaževalci s svojimi pro-
grami?
Belšak: Ta naloga je ena os-
novnih, ki jih bo moral vsak
onesnaževalec izvesti. Kako da-
leč so posamezni onesnaževalci,
bi bilo preuranjeno ocenjevati.
Kolikor mi je poznano, je pri ve-
likih investicijah, s katerimi se
nekateri sedaj ukvarjajo, eden
pomembnih elementov tudi eko-
logija, torej odpravljanje nega-
tivnih vplivov v delovnem oko-
lju, pa tudi v okolju nasploh. Ta-
ko ta nekoč tabu tema prihaja v
zavest vodilnih v industriji. Vv
takih delovnih organizacijah se
pogovarjajo o ukrepih in obliko-
vali so že svoje programe za
ohranjanje večjih ekoloških kata-
strof.
Glede na to, da ste inšpektorji v
vsakodnevnem stiku z večjimi
onesnaževalci, bi lahko tudi vi
ocenili, kako je z njihovimi priza-
^vanji.
Vogrinec: V eni izmed zače-
tnih točk programa je zapisano,
da moramo nadzirati in skrbeti
za zmanjšanje onesnaževanja
okolja v Sloveniji. Program je v
lanskem februarju sprejel repu-
bliški izvršni svet. Republiški ko-
mite za varstvo okolja in ureja-
nje prostora ima nalogo, da po-
vezuje ukrepe in dejavnosti in-
špekcij pravnih in načrtovalskih
služb, kajti ukrepi morajo biti
predvideni v planih in zahtevajo
tudi krepka finančna sredstva.
Prvi korak, ki smo ga na tem po-
dročju naredili, je bilo anketira-
nje večjih onesnaževalcev. V
ptujski občini so ANKETE pre-
jeli štirje: Farma bekonov. Peru-
tnina, Agis in TGA Kidričevo. Z
večjo ali manjšo zamudo so vse
štiri delovne organizacije vpra-
šalnike izpolnile. Sedaj so vsi ti
podatki zbrani na republiškem
sanitarnem inšpektoratu.
Kako so v programu inšpekcij-
skega nadzora za zmanjšanje
onesnaženosti opredeljene pristoj-
nosti? Kako lahko in do katere
meje inšpektorji vplivajo, da veliki
onesnaževalci čistijo svoje emisije
v zrak, odplake v reke in podtalni-
ce?
Vogrinec: Inšpekcije so orga-
nizirane na občinski, medobčin-
ski in republiški ravni. Zakonski
predpisi urejajo delovno področ-
je za posamezne inšpektorje in
določajo, v čigavi pristojnosti je
posamezen primer. Recimo: na
sanitarnem področju so natan-
čno razdeljene pristojnosti in-
špektorjev za posamezne delo-
vne organizacije. Inšpektorjeve
pristojnosti so mnogokrat kamen
spotike v javnosti in pogosto pri-
haja do težav, ker nekateri noče-
jo razumeti, da imajo inšpektorji
točno določeno, kje smejo ukre-
pati in kje obstaja cela paleta
pristojnosti in predlagam, da
vsak od inšpektorjev sam pove,
do katere mere je v primeru veli-
kih onesnaževalcev pristojen.
Vzemimo kar konkretne prime-
re. Kako je s pristojnostmi ptuj-
skih inšpektorjev glede velikih
onesnaževalcev?
Lunder: Inšpekcijsko nadzor-
stvo res obsega, kot je že načel-
nik povedal, zelo široko področ-
je, vendar so pristojnosti in poo-
blastila dosledno razdeljena.
Delno so ptujski onesnaževalci v
pristojnosti republiškega sanitar-
nega inšpektorja, delno pa v pri-
stojnsoti ptujskega. Konkretno,
TGA Kidričevo, ki je največji
onesnaževalec zraka in podtalni-
ce v občini, je v celoti v pristoj-
nosti republiškega inšpektorja,
delno pa je v republiški pristoj-
nosti tudi farma bekonov v Dra-
žencih, predvsem zaradi tega,
ker spušča odplake na centralno
čistilno napravo, ta pa je v repu-
bliški pristojnosti. Agis in ptuj-
ska Perutnina pa sta v celoti v
občinski pristojnosti, od leta
1985, ko se je spremenila zako-
nodaja. Lahko bi povedala samo
to, da je Perutnina trenutno v ve-
likem remontu, prenavljajo klav-
nico, in da je v projektih predvi-
dena tudi sanacija kafilerije, ki
je zelo velik problem za Ptujča-
ne. Predvidevajo pa v Perutnini
sanacijo čistilne naprave, tako
da bi svoje odplake očistili do ta-
ke mere, kot zahteva vodnogo-
spodarsko podjetje in kot bodo
zahtevali upravljalci komunalne
čistilne naprave.
Vemo, da centralna čistilna na-
prava ne dela; vemo pa tudi, da
ves čas veliki onesnaževalci spuš-
čajo škodljive snovi v podtalnico
in vode. Medtem ko čakamo na
brezhibno delovanje naprave, pa
je vendarle potrebno ravnanje
onesnaževalcev nadzorovati in jih
kaznovati za prekrške. Kako
ukrepate, če pride do večjih ones-
naženj?
Hojnik: Vodnogospodarski in-
špektorji nadziramo. Zavod za
zdravstveno varstvo v Mariboru
opravlja analize. Proti kršilcem
pa ukrepamo.
Kako ukrepate, kaj je v vaši
pristojnosti in kako lahko velike
onesnaževalce kaznujete?
Hojnik: Prijavimo jih za go-
spodarski prekršek.
Kako daleč gredo potem na so-
diščih?
Hojnik: Kršitelji so kaznovani.
Se je to v primeru velikih ptuj-
skih onesnaževalcev že zgodilo?
Hojnik: Perutnina je že bila
prijavljena in tudi kaznovana.
Pravite, da ste Perutnino že pri-
javili in da so plačali kazen. Kako
visoke so te kazni? Morda se bolj
izplača plačati kazen kot pa ure-
diti potrebne naprave?
Hojnik: Verjetno je to res.
Kajti škoda bi bila veliko večja,
če bi klavnico za nekaj dni zapr-
li.
Bi se s povišanjem kazni dalo
kaj storiti?
Hojnik: Verjetno bi se.
Vogrinec: Z višjo kaznijo bi
naredili samo to, da bi kaznovali
tiste delavce, ki so osebno krivi
za onesnaževanje. Kjer pa je kri-
va naprava, ki mnogokrat zahte-
va ogromno denarja, celo do po-
lovice vrednosti celotnega objek-
ta, v takem primeru pa kazni go-
tovo niso umestne.
Vi torej menite, da je večina
vzrokov za onesnaženje okolja ob-
jektivnih, se pravi pogojenih s teh-
nologijo, in da to velike onesnaže-
valce do neke mere opravičuje?
Vogrinec: Da, s tem se stri-
njam. Pri manjših onesnaževal-
cih pa prihaja do subjektivnih
napak; takrat pa je potrebno do-
sledno ukrepati in jih kaznovati.
D. Lukman
(Nadaljevanje prihodnjič.)
PTUJCANI TUDI LETOS PO
NAGRADO
Od devetega do dvajsetega septembra bo v Ce-
lju dvajseti tradicionalni mednarodni sejem obrti.
Na sedemdesetih kvadratnih metrih sejemskega
prostora se bodo predstavili tudi ptujski obrtniki.
Po več letih bo to skupna predstavitev obrtne za-
druge Panorama in obrtnega združenja. Kot je po-
vedal direktor Panorame Anton CokI letošnje so-
delovanje temelji na tehnoloških dosežkih. Po-
memben delež bodo imeli skupni proizvodi: v sli-
ki, besedi in izdelku bodo predstavili njihov nasta-
nek.
Na dvajsetem mednarodnem obrtnem sejmu bo-
do ptujski obrtniki slavili devetletnico uspešnega
sodelovanja. Lani so bili še posebej uspešni, saj je
obrtnik Slavko Horvat prejel najvišje sejemsko
priznanje. F^ujčani naj bi letos prejeli sejemsko
nagrado za tehnološke izdelke, podobno naj bi bi-
lo tudi pri inovacijah.
Zaradi ptujske razstave drobnega gospodarstva,
ki bo od 24. do 27. septembra, bodo sejemske go-
ste, ki so jih sicer sprejemali v Celju (vsako leto jih
je bilo več sto) povabili v Ptuj.	mg
ALI POZNAMO OBČINSKE ODLOKE
Čeprav bi zanesljivejši odgovor na postavljeno vprašanje lahko do-
bili le z anketiranjem večjega števila občanov, sem na osnovi primerov,
ki jih bom navedel v tem sestavku, prišel do sklepa, da mnogi občani ce-
lo takih odlokov, ki se tičejo skoraj vseh, ne poznajo. Vzrokov za tako
stanje v tem sestavku ne bom podrobno raziskoval. Želim le poudariti,
da je dolžnost tako občinskih organov, delegatov občinske skupščine, so-
cialistične zveze, sredstev javnega obveščanja itd., da pripomorejo, da se
občani seznanijo s predpisi in se po njih ravnajo.
Na seji zbora krajevnih skup-
nosti ptujske občinske skupščine
dne 27. 5. 1987 je enega od dele-
gatov zanimalo, kdo je dolžan
odstranjevati grmovje in drugo
podrast, ki marsikje zarašča ja-
vno pot in s tem ovira njihovo
uporabo. Dobil je pravilen odgo-
vor, da je to, kar je vprašal, zapi-
sano v ustreznem odloku in da
za nadzor nad izvajanjem odloka
skrbi cestno-komunalni inšpek-
tor (glej Tednik št. 21/87). Če-
prav sem o tem odloku — gre za
odlok o gospodarjenju z javnimi
potmi (Ur. vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 21/85) - že pisal v
Tedniku št. 11/86, menim, da ne
bo odveč, če še tokrat ponovim
nekatere njegove določbe.
Proglašanje poti za javne poti,
vodenje evidence o njih, gospo-
darjenje z njimi, vzdrževanje
skupaj z uporabniki — vse to je
pravica in dolžnost tiste krajevne
skupnosti, na območju katere ta-
ke poti potekajo. Če torej tako
pot zaraste grmovje, če nanjo vo-
da nanese kamenje ali če se na
njej pojavi kaka druga ovira, bo
morala krajevna skupnost samoi-
niciativno ali po opozorilu kraja-
nov ali cestno-komunalnega in-
špektorja poskrbeti, da bo ovira
odstranjena in pot usposobljena
za nemoten prevoz. Omenjeni
odlok našteva več dejanj, ki jih
krajani ali pa gospodarske orga-
nizacije oz. druge pravne osebe,
ki uporabljajo javno pot oziroma
bivajo ali imajo svoje nepremi-
čnine ob njej, ne smejo storiti, si-
cer napravijo prekršek, za katere-
ga so lahko kaznovani, in to kra-
jani do 15.000 din, gospodarska
organizacija oz. druga pravna
oseba pa do 60.000 din. Tako je
n. pr. prepovedano:
—	odvajati na javno pot vodo,
gnojnico, odplake in druge teko-
čine,
odlagati na javno pot sneg
in led ter puščati sneg in led, ki
zdrsne s strehe na javno pot,
—	vlačiti po javni poti hlode,
veje, skale in podobne predmete,
kakor tudi pluge, brane in drugo
kmetijsko orodje in druge tovo-
re,
—	ovirati odtekanje vode z ja-
vne poti,
—	postavljati ob javni poti
ograje, zasaditi živo mejo in dre-
vje ter nasade, če se s tem po-
slabša ali onemogoča pregled-
nost javne poti ali drugače ovira
ali ogroža promet ali če se s tem
javna pot poškoduje.
Drugih v 11. čl. omenjenega
odloka navedenih prepovedi tu
ne bom našteval.
Drugi taki odlok, ki ga krajani
slabo poznajo in izvršujejo, je
odlok o čiščenju jarkov in poto-
kov, ki ga je sprejela skupščina
občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj št. 2/77 in
38/86). Velika onesnaženja neka-
terih potokov, kot n. pr. Studen-
čnice (glej sestavek v Tedniku št.
29/87), in letošnje poplave, ki so
po mojem mnenju deloma tudi
posledica slabega pretoka, nasta-
lega zaradi nečiščenja potočnih
strug in obrežnih zemljišč, sta me
vzpodbudila, da opozorim na
določbe omenjenega odloka, ki
se nanašajo na vse potoke in jar-
ke, razen Drave in Pesnice.
Takoj moram povedati, da
omenjeni ptujski odlok ne vsebu-
je primerov onesnaženja voda z
nevarnimi in škodljivimi snovmi,
ker take primere določa in za nji-
hovo storitev zagroža občutne
denarne kazni zakon o vodah
(prečiščeno besedilo v Ur. listu
SRS št. 38/81). Ptujski odlok do-
loča le, da so lastniki, upravljalci
oziroma uporabniki obrežnih
zemljišč ob potokih in jarkih dol-
žni (citiram del 2. člena) »redno
čistiti strugo ali poskrbeti za či-
ščenje vse leto, odstranjevati ne-
primerno zarast in naplavljene
predmete, ki zapirajo pretočni
profil, ter gojiti ob bregovih za
varstvo bregov primerno zarast.
Posekano drevje in grmičevje
morajo lastniki, upravljalci ozi-
roma uporabniki odstraniti tukaj
po poseku.«
Če omenjeni ne izpolnjujejo
svojih dolžnosti, storijo prekršek,
za storitev katerega je zagrožena
denarna kazen, in to za občana
do 40.000 din, za organizacijo
združenega dela ali drugo pra-
vno osebo pa do 200.000 din.
Izpolnjevanje določb omenje-
nega ptujskega odloka nadzoru-
jeta občinski upravni organ, pri-
stojen za vodno gospodarstvo, in
vodnogospodarski inšpektor. Če
primerjamo ptujski odlok o či-
ščenju jarkov in potokov z ena-
kim ormoškim odlokom (Ur.
vestnik občin Ormož in Ptuj št.
6/76 in 20/81), lahko rečemo, da
je ptujski mnogo krajši in manj
precizen od ormoškega, v kate-
rem najdemo na primer tudi do-
ločbe: icaj se smatra za neprimer-
no zarast na brežinah potokov in
jarkov in kaj je primerna zarast
za varstvo brežin, kdaj je treba
opraviti čiščenje, red gojenja in
čiščenja zarasti, kaj je prepove-
dano delati na brežinah in nepo-
sredno ob njih in kdaj se smejo
prod, pesek in mivka jemati iz
struge. Zanimivo je tudi, da so za
izvajanje ormoškega odloka po-
leg drugih v odloku naštetih sub-
jektov dolžne skrbeti tudi kraje-
vne skupnosti. Mislim, da bi se
mnogim občanom zdelo prav, če
bi ptujska občinska skupščina
zadevni odlok o čiščenju jarkov
in potokov dopolnila, od časa do
časa poročala občanom, kako se
izvaja, kdo so njegovi kršilci itd.
Mirko Kostunjevec
TEDNIK ~ september 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Veliko povpraševanje po domačem kruhu
Mini štajerska šov godba, za njo pa parada kmetijske mehanizacije za
pridelovanje sladkorne pese
Le kaj bi začeli na svetu ljudje.,.
Kako se časi spreminjajo! Ne-
koč so jedli črn kruh tisti, ki si
belega niso mogli privoščiti. Da-
nes je drugače, črn — pravi
kmečki kruh je na mizi, ko praz-
nujemo. Ptujski zadružniki so
svoj prvi praznik dvignili iz pov-
prečja takih praznovanj z doma-
čim kruhom. Kmečke žene so na
večer pred praznikom zakurile
40 peči in spekle okoli 800 kilo-
gramov kruha. Prodaja je cvetela
in stojnico so morali zapreti
predčasno, sicer ne bi ostalo do-
volj kruha za popoldansko praz-
novanje.
Vse skupaj so pričeli dopoldan
pred upravno zgradbo Zadruge
na Titovem trgu. Glasba Mini
štajerske godbe, lukarji iz Mo-
škanjcev, ljudske pevke iz Lan-
cove vasi, pa ropot kmetijske me-
hanizacije so privabili na prizo-
rišče lepo število naključnih obi-
skovalcev. Kako lepo je, če se v
Ptuju nekaj dogaja!
Dogajanje se je pozneje prese-
lilo na stadion, kjer so se v špor-
tnih igrah pomerili ptujski za-
družniki in njihovi gostje. Na
svoj prvi praznik so namreč po-
vabili člane in delavce kmetijske
zadruge Goriška brda in dobre
poslovne partnerje Mesne indu-
strije Primorske iz Nove Gorice.
Najbolj množično in veselo je
bilo praznovanje v centralnem
skladišču na Rogozniški cesti.
Zanimivo si je bilo ogledati raz-
stavo pogrinjkov, ki so jih pri-
pravile članice 12 aktivov kmeč-
kih žena. Videli smo številna je-
dila, praznična in manj prazni-
čna, vsekakor pa tista, ki so naj-
večkrat našla mesto na mizah na-
ših prednikov.
Da ne bi zadružniki praznova-
li tjavendan, jih je direktor Janez
Vrečer spomnil na nekaj skupnih
uspehov: »Danes smo skupaj
vsi: Haložani, Dravskopoljci,
Slovenjegoričani in Lukarji. Vsi
smo pripadniki ene firme in ene-
ga stanu. Združuje nas skupno
delo, planiranje razvoja, varčeva-
nje in kreditiranje, skupni pro-
blemi in uspehi.
Letos nameravamo prirediti 13
milijonov 700 tisoč litrov mleka,
4 tisoč ton mesa, pridelati 2.700
ton pšenice, 12 tisoč ton sladkor-
ne pese ter 4 tisoč ton vrtnin. Za
oskrbo proizvodnje bomo priskr-
beli 7 tisoč ton gnojil, prav toliko
krmil, potrebna zaščitna sred-
stva, stroje in gradbeni material.
V proizvodnjo imamo trenutno
vloženih 700 milijonov kreditov
po ugodni obrestni meri, kar naj
članom lajša težaven ekonomski
položaj...«
Ptujski zadružniki so na svojo
slovesnost povabili tudi predsed-
nika Zadružne zveze Slovenije
Lea Freliha. Ta je v slavnostnem
govoru govoril o uspehih in teža-
vah kmetijstva ter zadružništva,
poudaril pa, da sodi ptujska
kmetijska zadruga med najuspeš-
nejše zadružne organizacije v
Sloveniji.
Leo Frelih je opozoril, da ne-
katera obdobja, predvsem po le-
tu 1984, niso bila naklonjena
kmetijstvu, vendar da to ne sme
omajati načrtov razvoja kmetij-
stva in zadružništva. »Stalno po-
večevanje tržnih količin mleka in
mesa, pšenice, sladkorne pese ter
nekaterih drugih poljščin, kakor
tudi dobri rezultati v gospodar-
stvu kažejo na sposobnost in de-
lavnost slovenskega kmeta. Do-
sežene rezultate premalo cenimo,
in to celo v svojih vrstah.«
Da bo opis prvega praznika
ptujskih zadružnikov popoln, naj
omenim še ubrano petje Leskov-
škega okteta, pa zanimivo recita-
cijo predsednika zadružnega sve-
ta Martina Žurana:
»O kaj bi začeli na sveti ljudje,
če nebi b'lo kmeta, ki dela za nje.
Vsa druga meštrija bila bi zanič,
kje našli bi rejo zver, človek in
ftič?...«
J. Bračič
Skupina lukarjev iz Moškanjcev
Leskovški oktet
Aktivnosti v ptujskih
sindikatih
Ocena gospodarskih gibanj
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj bo na 21. seji 9. septem-
bra obravnavalo rezultate gospodarjenja v ptujski občini v letošnjem
prvem polletju ter ugotavljalo, kako doseženi gospodarski rezultati
vplivajo na delovne in življenjske razmere delavcev in kako mobilizi-
rati celotno sindikalno članstvo za doseganje boljših rezultatov dela
in uresničevanje sprejetih planskih ciljev. Pred tem bo o teh vpraša-
njih razpravljal svet OS ZSS Ptuj za družbenoekonomske odnose;
njegova naloga je, da pripravi ugotovitve in predloge. Predsedstvo bo
sprejelo tudi sklep o sklicu 7. redne seje občinskega sveta ZSS Ptuj; ta
bo konec septembra.
Osebni dohodki in 25. september 1987
V	prejšnji številki Tednika smo opozorili, da je 25. september
1987 nepreklicni rok za uskladitev in sprejem samoupravnih splošnih
aktov s področja razporejanja Čistega dohodka ter delitvi sredstev za
osebne dohodke in skupno porabo. To pa zahteva tudi od sveta OS
ZSS Ptuj za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov ter vseh
izvršnih odborov osnovnih organizacij ZSS, da težišče septembrske
politične aktivnosti usmerijo na to, da bo ta izredno pomembna in
zahtevna naloga kakovostno, odgovorno in do roka opravljena. V tej
zvezi bo občinski svet ZSS Ruj opravil razgovor s predsedniki izvrš-
nih odborov osnovnih organizacij ZSS občinski odbori sindikatov de-
lavcev dejavnosti pa bodo svojo aktivnost usmerili na področje oseb-
nih dohodkov.
Evidentiranje kandidatov za predsednika
V	dneh od 21. avgusta do 21. septembra v osnovnih organizaci-
jah ZSS poteka evidentiranje možnih kanidatov za novega predsedni-
ka občinskega sveta ZSS Ptuj. Občinski svet ZSS Ptuj je v zvezi s to
nalogo poslal smernice in merila, ki jih je pri evidentiranju potrebno
upoštevati. Pravica in dolžnost osnovnih organizacij ZSS je, da oceni-
jo, kdo izmed 19.500 članov Zveze sindikatov v ptujski občini bi bil
najustreznejši kandidat za predsednika te najbolj množične družbe-
nopolitične organizacije delavcev občine Ptuj. Po končanem evidenti-
ranju bo sledila druga faza priprav — kandidiranje, volitve pa bodo
konec oktobra 1987. Občinski svet ZSS Ptuj bo na 8. redni seji ka-
drovsko okrepil svoje svete, odbore in komisije, zato osnovne organi-
zacije ZSS evidentirajo tudi možne kandidate za delovna telesa občin-
skega sveta ZSS Ptuj.
Priprave na občne zbore '87
Izvršni odbori osnovnih organizacij ZSS bodo na septembrskih
sejah obravnavali in sprejemali programe vsebinskih, kadrovskih in
organizacijskih priprav na občne zbore osnovnih organizacij ZSS.
bodo novembra in decembra 1987. Njihova naloga je, da pravočasno
pripravijo oceno delovanja osnovne organizacije ZSS, njenega izvrš-
nega odbora, sindikalnih skupin in komisij, oceno finančno-material-
nega poslovanja, predlog programske usmeritve za delo v mandatnem
obdobju 1988—1989 ter predlog pravil o organiziranosti in delovanju
osnovne organizacije ZSS. Takoj pa je potrebno začeti kadrovske pri-
prave na volitve novih izvršnih in nadzornih odborov, zlasti evidenti-
ranje možnih kandidatov. Pri kadrovanju za nova sindikalna vodstva
bodo hkrati kadrovali za slušatelje sindikalne šole ZSS Ptuj za študij-
sko leto 1987/88. V občinskem svetu ZSS Ptuj je sprejeta usmeritev,
da je potrebno pravočasno usposobiti vse tiste sindikalne kadre, ki
bodo ob volitvah novih sindikalnih vodstev sprejeli najodgovornejše
funkcije.	pg
V čevljarski delavnici Kidričevo uspešno poslujejo
v tej tovarni drobnega gospodarstva uspešno
uresničujejo sprejete razvojne cilje. V prvi polovici
leta so dobro gospodarili, občutno povečali pro-
duktivnost ter izdelali okrog pet tisoč parov zaščit-
ne in specialne obutve. Trenutno proizvajajo že
dvajset vrst različnih čevljev.
Za še uspešnejši prodor na trg potrebujejo kata-
log svojih izdelkov. Kot je povedal direktor Vlado
Premzl, ga bodo dobili že v naslednjih dneh. Za
njihovo obutev se zanimajo tudi britanski kupci.
V čevljarski delavnici Kidričevo so prisluhnili
potrebam krajanov in odprli oddelek za popravilo
čevljev, šolskih torbic in druge storitve. Krajani
pridno prinašajo čevlje, poleg tega so letos v tem
oddelku izdelali 77 parov folklornih čevljev.
MG
Deset let Agisovega obrata družbene prehrane
Trinajstega avgusta 1977. leta je pričel delati
Agisov obrat družbene prehrane. V njem je zapo-
slenih dvaindvajset delavcev, ki dnevno v treh iz-
menah pripravijo okrog 2100 malic. Na mesec jih
pripravijo 46 tisoč, od tega dvanajst tisoč za zuna-
nje odjemalce.
Agisova malica stane 950 dinarjev, pred deseti-
mi leti le trinajst dinarjev. Na mesec porabijo za
dvaindvajset milijonov dinarjev živilskih izdelkov.
MG
Branko Gombač, Tone Partljič in Marko Cvahte pri razčlembni vaji na
Gombačevi domačiji v Leviču. (Foto: Samo Brbre.)
Pogovor v senci po končani vaji. Branko Gombač je znan kot dober go-
stitelj, zato ga na posnetku ni — pripravlja prigrizek. (Foto: Samo
Brbre.)
Predpremiera na
Štatenbergu
Člani Delavskega prosvetnega
društva Svoboda iz Slovenske Bi-
strice so po končanih predstavah
Linhartovega Matička pripravili
novo odrsko postavitev, in sicer
Pridige Janeza Svetokriškega.
Vsebino, ki obsega 2896 strani, je
izbral in pripravil Tone Partljič,
zrežiral Branko Gombač, vlogo
pridigarja pa je prevzel Marko
Cvahte (v Matičku je igral baro-
na Naletela). Glavni organizator
je Stane Gradišnik, rekviziter
Vojko Gal, za luč bosta skrbela
Slavko Golčar in Herman Vi-
drih.
Po nekaj mesecih skoraj vsa-
kdanjih vaj bo Marko Cvahte pr-
vič odigral vlogo pridigarja na
predpremieri, ki bo v petek na
gradu Štatenberg, kje bo srečanje
pisateljev. Pozneje bodo imeli
možnost poslušati >pridiganje<
tudi drugi, saj bo pripravljenih
kar nekaj predstav na različnih
mestih. Predstava traja slabo
uro.
Ene izmed končnih vaj se je
udeležil tudi Tone Partljič.
»Več kot cerkvena literatura___«
Tone Partljič: »loanes Bapti-
ste a Sancta Cruce Vippacensi
ali Tobija Lionelli ali enostavno
Janez Svetokriški je nadvse po-
membno ime slovenske književ-
nosti in kulture. In samo slabi
slovenski razvadi, ki bi jo lahko
poimenovali pomanjkanje kul-
turnozgodovinskega spomina, se
imamo >zahvaliti<, da smo skoraj
pozabili nanj in da se z njim
ukvarjajo samo profesorji in štu-
dentje slovenistike. Pozabili pa
smo morda nanj tudi zaradi tega,
ker je avtor Svetega priročnika, v
katerem so zbrane katoliške pri-
dige, mi pa smo v svoji ideološki
vnemi prav radi pozabljali na av-
torje, ki so z delom služili veri in
bogu. Včasih se obnašamo, kot
da se je svet začel šele z nami.
A vendar je Svetokriški sesta-
vil, napisal, morda tudi kaj pre-
pisal, vendar avtorsko ustvaril
pet knjig z 2896 stranmi. Res so
to novoletne, velikonočne, ad-
ventne, božične in druge cerkve-
ne pridige, toda v njih je čutiti
pristno pisateljsko energijo in ta-
lent, čutiti je dramatičnost in iz-
jemno izobrazbo, duhovitost in
zametke slovenskega besednega
baroka. Ni čudno, da so ljudje
do zadnjega kotička polnili cer-
kve, kjer je pridigal, dosti pa jih
je ostalo tudi pred njo.
S citati iz svetega pisma in
drugih priročnikov, s pregovori
in plastičnimi >perglihami< ali
primerami, z izjemnim humor-
jem in režijskimi opombami nam
je ohranil ne le oblikovalni do-
kument slovenščine okoli leta
1700, ampak je ustvaril trden te-
melj in bogat vir za poznavanje
narodne zgodovine, jezika in mi-
sli. Beremo o Turkih in kugi, o
lakoti in astronomiji, o grehu in
navodilih za srečno in pobožno
življenje ... In čeravno je njego-
vo pisanje polno krščanskih na-
ukov, je polno tudi opisov živah-
nega in polnega življenja, ki mu
ni tuj noben greh, kajti tudi Sve-
tokriški je po Shakespearju ve-
del : Ta svet je ena komedija.«
Samo Brbre
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
3. september 1987- TCnMTIt
Dve dekleti
z nahrbtniki, da
o kovčkih niti
ne govorimo
Res je, dragi bralci: ker ste
nam ostali zvesti in ker vam, kot
kaže, nikakor ni vseeno, kaj bo z
usodo sedemnajstih slovenskih
»nebogljenih otročičkov«, ki so
še vedno na vlaku za Dunaj in
so, da je stvar še hujša, od ne-
znanske utrujenosti, ki človeka
doleti ob napornem opazovanju
lepe pokrajine (in tista pred
Semmeringom je že bila te sorte),
nič hudega sluteč eden za dru-
gim počasi potonili v sladke sa-
nje, sem vam v znamenje zvesta
hvaležnosti tudi jaz.
Kakor v Trnuljčici, porečete,
in prav imate. Malce meje zane-
slo.
Ampak ta spodrsljaj mi nika-
kor ne bo preprečil, da vam o na-
šem podvigu ne bi povedala, kar
sem nameravala.
Na enem izmed plakatov, ki
merijo tudi po tri metre v višino
in ki jih v avstrijski prestolnici
res ne manjka, je namreč pisalo
takole:
NIMM DIE ZUKUNFT IN
DIE HAND! - kar bi lahko
prevedli (upoštevati morate, da
sem bolj goreča ljubiteljica mile-
je zveneče angleščine — saj razu-
mete, kaj mislim) VZEMI PRI-
HODNOST V SVOJE ROKE.
Tako, to torej propagirajo naši
severni sosedje. Kaj menite, ni
slabo, kaj?
— In kako to gre? boste rekli.
Začuda, čisto preprosto: šli
bomo z vlaka, ko se bo ta ustavil
tam, kamor bomo želeli priti.
Bistro, mar ne? Tudi kovčke
bomo vselej (upoštevajte nekate-
ra za našo zgodbo nepomembna
odstopanja) namestiti na tistem
peronu, s katerega bo nameraval
odsopihati naš vlak.
Samo nikar ne recite, da to
sploh ni nič posebnega; v naših
razmerah je bilo to naravnost ge-
nialno. Vendar: ali se vam ne
dozdeva, da tu nekaj le ni čisto
tako, kot bi to človek pričako-
val . . .?
Aha, že vem, to bo ta pravo!
Vendar slow down, easy, brez
odvečne naglice; le-ta je vselej
najboljši porok, da bo kakšna še
tako nenadkriljiva ideja docela
propadla.
Ko boste torej popolnoma
hladni (kljub navdušenosti nad
ohlajanjem le ne pretiravajte), se
lahko vse zadevice lotimo, kot se
spodobi . ..
Poglejmo:
1.	Se vedno smo na vlaku, ki
vozi skozi Wien (to bo Dunaj).
2.	Razmišljamo natanko tako,
kot da bi tisti »zukunft plakat«
že videli.
3.	Celo ravnamo na enak na-
čin.
SKLEP: Nič ni narobe! Rav-
namo v skladu z logiko. Tako so
torej naši starši tisti, ki so vnesli
v ozračje klice nevarne bolezni
— pomankitis samozavestis — ki
lahko temeljito pokaže svoje zo-
bovje ravno na takšni odpravi, v
kakršno smo se (»po neumnosti
in iz gole objestnosti«) spustili.
Še vedno ciljam na vožnjo z vla-
kom, da bi ne bilo pomote. - P.
S. Ta analiza je posledica dej-
stva, da sva obe (Smeška in jaz)
pred kratkim preštudirali Freu-
dovo psihoanalizo. Zato si kar
nekako ne moreva pomagati, da
bi še naprej ne razčlenjevali, se
poglabljali, globokoumili . . .
Seveda sva tu Freuda močno
prikrojili (kar je glede na to, da
sva dopustili možnost takšne inf-
luence na najini šibki osebnosti
verjetno več kot le opravičljivo.)
Tako. smo torej zapustili Av-
strijo . . .
Olala, zdaj pa malce prehite-
vam. Saj me jezi, presneto res! Še
nikoli prej nisem bila v tako veli-
kem mestu, s toliko znamenitost-
mi. Sedaj pa, ko vsi čakate, da
bom rekla kakšno pametno, se
mi preprosto zatakne . . .
No, pa vendarle: Dunaj je ve-
liko mesto z mnogimi hišami. In
še več ima majhnih majcenih tr-
govin . . .
Pa saj to ve že vsak prvošol-
ček, porečete; in spet imate prav.
Res je: kadar ima kak turist na
razpolago tako malo časa, pičlih
šest ur, za ogled velikanskega
mesta, v katerem je povrhu vsega
še prvič; in kadar ima ta isti tu-
rist oblečene tesno oprijete kav-
bojke ter v žepih (za trenutne
razmere države, v katere glav-
nem mestu se nahaja) nič kaj do-
sti »keša«, kar, kakor vsi vemo,
ni le posledica prostorske stiske
v očarljivo oprijetih kavbojkah
(preprosteje — našpananih ho-
zah) — potem, potem je usodi o
poslanstvu tega nesrečneža ver-
jetno odveč razpravljati. Najbrž
natanko toliko odveč, kot je ne-
smiselno poudarjati, da sva bili
taka turista medve sami . . . Tako
je vse jasno, in skoraj že lepo, in
prav, če bi vam na ta način ne
pustila vtisa, da o Dunaju ne
vem ničesar. O ne, tako pa ven-
darle ne! Po pravici; O Dunaju
vem vse. In nič. O vsem nekaj
malega, kar je veliko in nič hkra-
ti, saj celota izpade kot najbolj
pisana izmed slik kakšnega im-
presionista.
Vendarle pa bi nemara ravno
zaradi svoje večbarvnosti in naj-
verjetneje tudi večplastnosti taka
ravno ustrezala podobi, ki jo je
Dunaj in vsa Avstrija zapustila v
nas.
Tako je torej s to stvarjo!
Kljub vsemu pa je treba pojasni-
ti še nekaj: to namreč, da sva, če-
prav naju poznajo kot dekleti, ki
sta vajeni hoje, po vrnitvi iz
Schonbrunna komaj še vlekli za
seboj spodnje okončine. Brez
trohice pretiravanja. Kar poglej-
te na karto, kako daleč sva mora-
li peš (preklemani keš!) Kot po
navadi sva se zadnji trenutek —
t. j. komajda »pravočasno« (bog-
pomagaj, je to relativno) — poja-
vili na pravšnjem peronu in ruk-
zaki z nama (mast, so vztrajni!).
Zdaj pa kanim narediti nekaj,
na kar gotovo čakate že od same-
ga začetka te pisarije. Ne boste
verjeli - KONČUJEM. Žre me
le, da sem bila preresna; oblju-
bim, da bo prihodnjič druga-
če... (Naj vas ta prihodnjič ne
spomni na Šeherezado ali prilju-
bljeno neskončno Dinasty).
Pa Aufwiedersehen v nasled-
njem Tedniku (to ni reklama
zanj, pač pa zame).
Fleur & Co.
Pa naj še kdo reče, da Dunaj ni prava mešanica in da Avstrijci nimajo
neverjetnega posluha za turiste (tiste s kešem).
Da bo pot do šole bolj varna
Počitnice so za nami in v torek
so se šolska vrata spet odprla na
stežaj. Ulice in ceste bodo zjutraj
in opoldne polne naših malih
pešcev in kolesarjev, natovorje-
nih s knjigami in torbicami. Za-
čelo se je torej zares, vendar je
treba vedeti, da je v šolarskih
glavicah še zmeraj počitniška ra-
zigranost. Konec počitnic in pri-
četek šolskega leta pomeni sicer
prelomnico, ta pa še zdaleč ni
stroga ločnica. Zato ne bo odveč
nekaj opozoril in priporočil za
varnejšo pot do šole in nazaj.
Prvi smo za varnost šolarjev —
naših otrok — dolžni poskrbeti
starši in skrbniki. Začnimo pri
prvošolčkih. Če tega niste storili,
še danes popeljite svojega mal-
čka za roko po poti, ki je njegovi
šoli najbližja in najbolj varna.
Vmes sproti opozarjajte na vse
možne nevarnosti. Posebej pre-
vidni bodite pri prehodih za peš-
ce, kjer je treba malčke poučiti,
da pred prečkanjem dobro po-
gledajo v levo in desno stran, in
šele ko se prepričajo, da je cesta
prosta, nadaljujejo prečkanje.
Tudi otroke, ki obiskujejo vi-
šje razrede, smo dolžni spomniti
na vse nevarnosti ter na pravilno
obnašanje na cesti in pločniku.
Posebej pa se posvetimo našim
mladim kolesarjem. Še je čas, da
natančno pregledate kolo svoje-
ga šolarja. Vse napake čimprej
odpravite, kar se da, popravite
sami, ostalo prepustite strokov-
njakom. Posebno pozorni bodite
na svetlobna telesa (ki morajo se-
veda svetiti in odsevati), na kr-
milni mehanizem in na zavore.
Če kolo ni brezhibno, ga ne sme-
mo zaupati otrokom, sploh pa
pri manjših razdaljah odsvetuje-
mo uporabo kolesa, kajti znano
je, da so šolski kolesarji v skupi-
nah radi preveč »pogumni« in
predrzni; to pa je prav gotovo
nevarnost več, pa je sploh ne bi
bilo treba. To, da smejo voziti
kolesa le tisti, ki so opravili kole-
sarski izpit, je verjetno jasno
vsem, zato se tega tudi dosledno
držimo.
Sprememba prometnega reži-
ma v Ptuju je s pričetkom šolske-
ga leta prav gotovo v precejšnji
meri povečala ogroženost šolar-
jev, bodisi pešcev ali kolesarjev.
Zaradi zapore prometa v starem
mestnem jedru se bo gostota pro-
meta v zunanjih obvoznicah pre-
cej povečala. In če spomnimo na
to, da večina teh cest nima plo-
čnikov ali kolesarskih poti, po-
tem je naša bojazen upravičena.
Posebej izpostavljeni so prehodi
za pešce, ki povsod še niso
opremljeni z oranžno utripajočo
(opozorilno) lučjo, žal pa pone-
kod še niso obnovili oznak na ce-
stiščih, tako da ukrepi pri pove-
čani gostoti prometa ne zadošča-
jo-
Prve dni pouka, morda tudi
ves september, se bodo v akcijo
za zagotovitev večje varnosti šo-
larjev aktivno vključili miličniki
postaje mifice Ptuj in oddelkov.
V času prihoda v šolo in domov
bodo dežurali na vseh najbolj
kritičnih točkah in razen vozni-
kov opozarjali tudi šolarje. V
mestnih pa tudi v nekaterih zu-
(Foto: M. Ozmec)
nanjih krajevnih skupnostih se
bodo v akcijo vključili tudi pri-
padniki narodne zaščite. Največ-
je breme pa je na članih občin-
skega sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, ki so
s široko zastavljeno akcijo mobi-
lizirali vse, odgovorne za varnost
udeležencev v prometu. Prve dni
pouka bodo (ali pa so že) svoje
storili tudi učitelji, saj je bilo že
lani dogovorjeno, da bodo prve
dni pouka posvečali posebne ure
prometni varnosti otrok. V večini
osnovnih šol so že izdelali pro-
metno-varnostne načrte z oceno
varnostnih razmer, prav je, da to
storijo v sleherni šoli. In navse-
zadnje velja OPOZORILO tudi
vsem voznikom motornih vozil.
Ko ste za volanom, se zavedajte
svoje odgovornosti, še posebej,
če opazite pred sabo otroke —
šolarje. Ob srečevanju bodite to-
liko bolj previdni. Zlasti pa vsaj
dva, tri tedne, ko se otroška poči-
tniška razposajenost še ni docela
polegla, vozite toliko bolj previd-
no. Tako boste bolj varni vi in
naši šolarji!
Prvi dan šolskega leta 1987-88; pa srečno.
Uspela trimska akcija
športno društvo Turnišče-Ptuj je v nedeljo, 30. avgusta, uspešno
izvedlo trimsko akcijo VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO. Kolesa-
rili smo od doma občanov Turnišče na Sela, Apače, Lovrenc na Drav-
skem polju, TGA Kidričevo, Hajdino in nazaj do doma občanov.
Progo, 21 kilometrov, so uspešno prevozili vsi udeleženci. Bilo
jih je 42 iz raznih KS ptujske občine. Vsak udeleženec je prejel spo-
minsko značko Trimčka-kolesarja.
Posebne nagrade pa je organizator razdelil najstarejšima in
najmlajšima udeležencema akcije, in sicer Jožku Krajncu, roj. 1907,
Turnišica ulica 28, Liziki Horvat, roj. 1911, Zg. Hajdina 70, Branki
Zupanič roj. 1982, Zagrebška c. 81, in Ivu Koželju, roj. 1982, Poljska
cesta 20.	ZB
DIMNIKI IN DIMNIKARSKA SLUŽBA
DIMNIK
Vsak človek bi moral vedeti, da je dimnik
eden glavnih elementov za zanesljivo in eko-
nomično izgorevanje.
Dimovodni objekt (dimnik) je navpični ka-
nal v stavbi ali zunaj nje, namenjen odvodu
plinov, ki nastanejo pri izgorevanju trdega,
tekočega ali plinskega goriva.
Dimovodni priključek je kanal manjšega
ali večjega nagiba, namenjen pretoku dimnih
plinov od kurišča do dimnika.
Jasno je, da moramo razmišljati o dimniku
od projektiranja, v času gradnje in da ga mo-
ramo pravilno vzdrževati. Samo tak način de-
la nam zagotavlja požarno varen, ekonomi-
čen in ekološko sprejemljiv dimnik.
Dimnikarska služba ugotavlja, da dimnik
pri vsaki gradnji v večini primerov že od pro-
jekta naprej zapostavljamo.
Dimnike zidamo iz neatestirane opeke,
raznih neatestiranih tuljav, salonitnih in že-
leznih cevi. Dimovodni kanali imajo neustre-
zne površine in višine, priključevanje ni pra-
vilno, leseni deli so preblizu, spoji med ope-
ko ali tuljavami niso plinotesni, dimniki niso
toplotno izolirani.
Vsi tako sezidani dimniki so povzročitelji
večjega onesnaževanja okolja, so potencialni
povzročitelji požara in zastrupitev.
Z leti se material stara, in če niso dimniki
pravilno vzdrževani, se nevarnost požara in
zastrupitve povečuje.
Tako sezidani dimniki smolijo in zato se
nam v lepo urejenih stanovanjih pojavljajo
na dimnikih črni madeži in neprijeten vonj.
KAKO PROJEKTIRAMO DIMNIKE
Osnovno vodilo pri projektiranju dimnika
mora biti, da je dimnik tako projektiran, da
zagotavlja normalen odvod dimnih plinov v
atmosfero. Ta funkcija dimnika pa je odvisna
od več faktorjev. Najvažnejši so:
—	način gradnje in izvedba,
—	material, iz katerega se gradi,
—	položaj znotraj stavbe,
—	koristna višina, svetli presek,
—	položaj odprtin dimovodnega objekta,
—	število priključkov,
—	vzdrževanje, čiščenje, gradbeni posegi.
Dimniki morajo biti v osnovi projektirani
tako, da so v stavbi — le majhen del dimnika
nad streho. Če so v stavbi, se ne ohlajajo.
Ohlajevanje povzroča nabiranje katranskih
oblog v dimniku; te sčasoma prebijejo (dim-
nik postane na zunanji strani črn in od njega
se širi neprijeten vonj).
Če dimnika ne moremo sezidati v stavbi,
ga moramo izolirati tako, da toplotna izolaci-
ja dimnika na zunanji strani odgovarja toplo-
tni izolaciji opečnega zidu 38 cm.
Dimnik bolje odvaja produkte izgorevanja
v atmosfero, če je zunanja temperatura nižja
od notranje. Takrat se produkti izgorevanja
hitreje gibljejo navzgor. Zaradi tega dimniki,
ki so toplotno dobro izolirani, bolje funkcio-
nirajo.
Svetli presek dimnika mora biti tako velik,
da omogoči zadosten prepih (vlek) in s tem
popolno izgorevanje kuriva v kurišču.
Koristna višina dimnika mora biti taka, da
omogoči zadosten prepih (vlek) in odvod
dimnih plinov, da pa pri tem ne nastopi ne-
varnost požara, zastrupitve ali onesnaževanja
okolja.
Najmanjša koristna višina dimnika za trdo
ali tekoče gorivo ne sme biti manjša od 450
cm.
Dimniki so lahko navpični ali poševni, od
kota 90° do kota 60°.
Dimnik mora segati, če je v bližini sleme-
na, 50 cm nad njega; biti mora 100 cm nad
streho, če je oddaljen od slemena; na ravni
strehi mora biti najmanj 150 cm nad ploščo.
KAKO GRADIMO DIMNIK IN S KATERI-
MI MATERIALI
Kateri material bomo uporabili za gradnjo
dimnika, je odvisno od vrste in toplotne moči
kurilne naprave oziroma od temperature, ki
jo ustvarja kurilna naprava.
Za izvedbo dimnika prihajajo v poštev na-
slednji materiali:
—	navadna opeka znamke najmanj 150,
—	normalna samotna opeka,
—	šamotni kislinoodporni material,
—	schiedel ali podobni dimniki,
—	pločevina ali železo.
Navadna opeka se uporablja za zidanje
dimnikov, na katere priključujemo kurišča
manjših moči (štedilnike in podobno). Debe-
lina stene dimnika ne sme biti manjša od 12
cm.
Za trajnožarne peči in za toplovodne kotle
v gospodinjstvih ter za toplovodne in vroče-
vodne kotle priporočamo schiedel ali podob-
ne dimnike z atesti.
Pločevinaste dimnike uporabljamo kot za-
časne pri ozemljenih objektih. Litoželezne
dimnike gradimo pri večjih kotlovnicah. Biti
morajo dobro toplotno izolirani, sicer niso
funkcionalni.
Zidane dimnike lahko zidamo samo iz prej
navedenih materialov, tako da spoje med
opekami zapolnimo s cementno apneno mal-
to. Spoji morajo biti ozki. Zunanja stran dim-
nika mora biti ometana. Notranjo stran dim-
nika moramo že ob gradnji zgladiti in očistiti
malte oz. odkrušenih opek.
Del dimnika nad streho mora biti sezidan
z izbrano opeko, odporno za temperaturne
razlike in vlago.
Na mestih, kjer dimnik poteka skozi armi-
rano betonsko ploščo, je potrebno dimnik
obložiti s šamotno opeko 12 cm ali z materia-
lom istih lastnosti.
Pri poševno vlečenih dimnikih morajo
opeke ležati navpično na linijo nagiba, del
pa, ki se vleče, mora biti na čvrsti podlagi.
Vlečeni del dimnika ne sme biti v višini
stropne konstrukcije, lomi morajo biti zao-
bljeni in armirani.
Pri gradnji dimnikov je treba paziti na na-
slednje:
—	dimnik mora biti postavljen na čvrsti,
negorljivi podlagi,
—	dimnik ne sme biti postavljen na lesen
strop,
—	v stenah dimnika ne smejo biti kanali
za instalacije,
—	v objektih, kjer je centralno ogrevanje,
je potrebno predvideti v vsakem stanovanju
najmanj en rezervni dimnik,
—	pri novogradnji je potrebno pravilno
dograditi in dozidati nove dimnike,
—	dimniki, ki potekajo skozi prostore, v
katerih je večja požarna nevarnost, morajo
imeti zunanje stene iz opeke 25 cm ali mate-
riala istih lastnosti,
—	les mora biti oddaljen najmanj 15 cm
od zunanje strani ometanega dimnika. Ta od-
daljenost se lahko zmanjša na 3 cm, če je les
obložen z azbestnimi ploščami ali podobnimi
požarno-odpornimi materiali,
—	železni ali pločevinasti dimniki morajo
biti oddaljeni od lesenih ali ostalih delov, ki
se lahko vžgejo, v navpični smeri 100 cm, v
vodoravni pa 50 cm. Če so materiali zaščite-
ni, se oddaljenost zmanjša na 25 cm oz. 15
cm,
—	število priključkov na dimnik je odvi-
sno od preseka dimnika, višine dimnika in
vrste kurišča, ki se na dimnik priključuje,
(proizvajalci, projektanti dajejo točna navo-
dila, za schiedel dimnikfe so izdelane tablice
po normah DIN)...
—	na schiedel dimnik z eno tuljavo se lah-
ko priključuje samo po en kotel za centralno
ogrevanje,
—	priključki kurilnih naprav na dimnik
(zlasti v spalnicah) morajo biti plinotesni,
—	tesnenje dimnikov in priključkov, ki
potekajo skozi spalnice, opravimo z dimnimi
naboji,
—	plinske kaljave peči lahko pnključimo
samo na svoj dimnik,
—	prepovedano je priključevanje plinskih
peči na dimnik, na katerega so priključene
peči na trdo ali tekoče gorivo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
'^EDNIK - 3. september 1987
IZ NAŠIH KRAJEV - 5
Ptujčani smo na vas ponosni
Tako je dejal Gorazd Zmavc, predsednik
SO Ptuj, ko je v imenu skupščine in družbe-
nopolitičnih organizacij občine Ptuj čestital
krajanom na slavnostni seji v počastitev kra-
jevnega praznika KS Olge Meglič Ptuj.
Slavnostna seja je bila v soboto, 29. avgu-
sta, popoldne pred domom krajanov na Viča-
vi. Zbranim delegatom skupščine KS, vod-
stev DPO in delegacij v KS ter številnim go-
stom iz občinskih vodstev in KS Hajdina,
Dolena, Žetale in drugih je najprej spregovo-
rila Fanika Vauda, predsednica skupščine
krajevne skupnosti. S čustveno izbranimi be-
sedami je opisala prizadevanja krajanov te
bolj primestne kot mestne krajevne skupnosti
za skupni razvoj občine, mesta Ptuj in same
krajevne skupnosti. Pri tem so dosegli že veli-
ko, marsikaj uredili, da je življenje krajanov
lepše in udobnejše. Posebno pomembno pa
je, da je KS Olge Meglič za vzor drugim kra-
jevnim skupnostim v občini, kako je treba
ohranjati tradicije NOB in jih penašati na
mlajše generacije.
Na seji so podelili plaketo krajevne skup-
nosti; prejela sta jo: DO EKK-TOZD Sadjar-
stvo Osojnik, ki že tradicionalno tesno sode-
luje s KS pri vseh akcijah, in ALBINA KU-
KOVEC za vsestransko aktivno delo v kraje-
vni skupnosti.
Priznanja krajevne skupnosti za delo v sa-
moupravnih organih, na področju SLO, civil-
ne zaščite, v delegacijah in na drugih področ-
jih pa so prejeli: Janko Grdiša ml., Vinko
Iskra, Franc Korošec, Zvonko Lah, Bojan
Mesarič, Rudi Novak, Tone Simonič, Jože
Vaupotič in družina Petra Kukovca, ki je do-
slej vsako- leto sodelovala na pohodu po po-
teh Kozjanske čete in kurirjev NOV.
Mateja Belšak, predsednica K K SZDL, pa
je izročila listino in bronasti znak OF Ani
Mere in Milanu Slavincu.
Za tem so odprli razstavo, ki so jo skrbno
uredili v sodelovanju z delavci Pokrajinskega
muzeja Ptuj, predvsem kustodinje Irene
Mavrč; ta je navzočim predstavila vsebino
razstave. Prvi del se nanaša na ciklostilno
tehniko KP, ki je leta 1936 delovala v hiši Jo-
žeta Klepa V/Krčevini, naslednje leto pa v hi-
ši Olge Megličeve na Vičavi. Drugi del raz-
stave je namenjen 2. četi 1. bataljona Kozjan-
skega odreda, ki sojo imenovali tudi »Speci-
alna četa« in je v zimi 1944/45 uspešno delo-
vala na območju Gozdnatih Haloz in Savinj-
skega. Tretji del razstave v sliki in besedi pri-
kazuje dosedanjih pet pohodov po poteh
Kozjanske čete in kurirjev NOV.
Po slavnostni seji je folklorna skupina pio-
nirjev »Rožmarin« iz Dolene navdušila nav-
zoče s prisrčnim kulturnim programom. Praz-
novanje pa so nadaljevali s tovariškim sreča-
njem krajanov KS Olge Meglič.
Poudariti velja, da je glavni pobudnik in
organizator prenašanja tradicij NOV v kraje-
vni skupnosti Fanika Vauda, nekdanja borka
v četi Kozjanskega odreda in vsa leta neu-
morna aktivistka, ki je sedaj tudi predsednica
skupščine KS.
ŠESTI POHOD PO POTEH KOZJANSKE
ČETE IN KURIRJEV NOV
Začetek pohoda bo v petek, 4. septembra,
izpred doma krajanov na Vičavi, čez Dravo,
mimo spominskih obeležij v KS Hajdina, Ki-
dričevo in Dolena, nato čez Janški Vrh na Je-
lovice, kjer bo pri Planinčevi domačiji miting
in taborni ogenj. Tam bodo tudi prenočili in
naslednji dan nadaljevali pot proti Žetalam,
kjer bo srečanje s krajani in kulturni pro-
gram. Od tam se bodo pohodniki v soboto
vrnili na Ptuj.
FF
RAZGIBANO OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
V krajevni skupnosti Ormož so
že oblikovali program letošnjega
11. praznika. Pričeli ga bodo 13.
septembra s športnimi priredit-
vami, sklenili pa 20. s tradicio-
nalnim pohodom. Na dan praz-
nika, 17. septembra, ko se spomi-
njajo ustanovitve prvega odbora
OF na Lešniškem Vrhu, bodo or-
ganizirali skupno gasilsko vajo
gasilskih društev Hardek, Or-
mož, Loperšice, Ključarovci in
pripadnikov civilne zaščite ter
gasilskim društvom iz Tovarne
sladkorja.
Istega dne zvečer bodo v mali
dvorani doma kulture odprli raz-
stavo, >Ormož v bronasti dobi<.
Pripravlja jo Marjana Jevremov
s sodelavci iz ptujskega pokrajin-
skega muzeja. »Odkrito gradivo
iz naselbine in grobišča uvršča
prazgodovinski Ormož med naj-
bogatejša in največja srednjeev-
ropska najdišča. Zaradi tega želi-
mo del te bogate preteklosti
predstaviti in čimbolj približati
ljudem na arheološki razstavi, ki
jo bomo odprli ob 11. krajevnem
prazniku. Raziskovali smo ob
današnji Skolibrovi ulici, na vr-
tovih za »starim sodiščem«, ob
Vrazovi, Pošti, Ptujski ulici, na
prostoru današnjega hotela in na
nekdanjem Škoršičevem vrtu,« je
med drugim zapisala avtorica
Marjana Jevremov. Pokrajinski
muzej je v Ormožu raziskoval s
prekinitvami od leta 1955 do
1981.
V nadaljevanju prazničnega
dne bo še večja kulturna priredi-
tev: prosvetno društvo Alojza Tr-
stenjaka s Huma se bo predstavi-
lo z igro Butalci, šolsko kultur-
no-umetniško društvo pa z mla-
dinsko igrico na temo ekologija.
Slavnostna seja skupščine bo
18. septembra. Ob tej priložnosti
bodo pozdravili delegacijo po-
bratene krajevne skupnosti Vr-
njačka Banja in podelili bronaste
znake OF. V hotelu bodo organi-
zirali čebelarsko noč s kvizom
znanja o čebelarstvu, izbrali pa
bodo tudi najlepšo >čebelico<.
V pokritem delu ormoškega
hotela bodo 19. septembra odprli
gospodarsko razstavo. Z gospo-
darskimi dosežki se bodo pred-
stavile delovne organizacije
praznujoče krajevne skupnosti.
Osrednji del bo zavzelo kmetij-
stvo, z izdelki bodo sodelovali
tudi obrtniki, ribiči bodo pred-
stavili svoja prizadevanja za či-
stejše okolje; pričakujejo tudi
lovce; ne kulinarični razstavi pa
bodo prikazali domače jedi. Če-
belarji bodo ponudili medeno
pecivo in druge medene izdelke;
vsem bodo na voljo tudi dobra
ormoška vina.
Prireditve ob enajstem krajev-
nem prazniku bodo, kot je pove-
dala predsednica skupščine kra-
jevne skupnosti Ormož Vida To-
polovec, razgibale običajni živ-
ljenjski utrip Ormoža. V svečani
številki glasila KS Glasnik bodo
poleg programa zapisali več sta-
lišč vodstva krajevne skupnosti
in krajevnih DPO o gradnji šole
v Ormožu.
MG
ZANIMIVOST ZA UUBITEUE KONJ
Prihodnjo soboto, 12. septem-
bra, bo v ftuju — na sejmišču —
druga slovenska razstava konj.
Organizatorji so Konjerejsko
društvo Slovenije, Obdravski za-
vod za veterinarstvo in živinore-
jo Ptuj ter Visokošolski tozd za
Veterinarstvo Biotehniške fakul-
tete v Ljubljani.
V Sloveniji je število konj sicer
padlo, je pa število plemenskih
živali približno enako, kot je bilo
v preteklosti. Želja vseh, ki se ka-
korkoli ukvarjajo s konjerejo, in
tistih, ki konje koristno upora-
bljajo, je, da bi njihovo število
ostalo vsaj na današnji ravni.
Druga slovenska razstavo konj
je posvečena 20-letnici konjerej-
skega društva. Na razstavo v Ptu-
ju bodo pripeljali res najboljše
živali; zastopane bodo vse pa-
sme, ki obstajajo v Sloveniji. To
so slovenska hladnokrvna pa-
sma, haflingerji, kasači, pa tudi
lipicanci iz svetovno znane Lipi-
ce ter hanoveranski konji, ki so v
glavnem jahalni športni konji.
Skupaj bo v Ptuju razstavlje-
nih okoli 50 živali, zastopani pa
bodo žrebci vseh pasem, plemen-
ske kobile, nekatere tudi z žrebe-
ti, in mlade žrebice.
Na prireditvi bodo prikazali
tudi praktično uporabnost konj.
Seveda ne uporabnost konja pri
delu na kmetiji, saj ga s tega vidi-
ka dobro poznamo. Prikazana bo
uporabnost konja pri delu milice
in Jugoslovanske ljudske arma-
de, pa vloga konja v športu, lipi-
canci pa se bodo seveda predsta-
vili s svetovno znanim progra-
mom dresurnega jahanja.
Začetek razstave bo ob 9. uri,
ogledate pa si jo lahko ves dan;
sicer pa bomo podrobneje o pro-
gramu še poročali.	jb
Ormožani na vinskem sejmu
Poskuševalci so v mesecih pred vinogradniško-
vinarskim sejmom skupno ocenili 1280 vzorcev vi-
na, alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Vina so bi-
la nagrajena s šestimi šampioni, 120 velikimi zlati-
mi medaljami, 295 zlatimi, 449 srebrnimi medalja-
mi ter 171 častnimi diplomami in sedmimi diplo-
mami za sodelovanje. Podelili so tudi štiri nazive
šampion drugim alkoholnim pijačam; v tej katego-
riji so razdelili 70 zlatih in 64 srebrnih medalj ter
pisna priznanja.
Temeljna organizacija Vinogradništvo Kmetij-
skega kombinata Slovin Jeruzalem-Ormož je letos
za svoja vina prejela dve veliki zlati medalji za sor-
ti beli burgundec, pozna trgatev, letnik 83, in tra-
minec, letnik 86, normalna trgatev; tri zlate meda-
lje za laška rizlinga, letnika 85 in 86, ter renski ri-
zling 86, normalna trgatev, in šest srebrnih medalj
za sauvignon, letnik 86, beli burgundec, letnik 85,
šipon, letnik 86, renski rizling, pozna trgatev, le-
tnik 86, beli burgundec, pozna trgatev, letnik 86,
in club Slovin 86.
V okviru 33. vinogradniško-vinarskega sejma v
Ljubljani so z vzorci vin sodelovali tudi ormoški
zasebni vinogradniki: Stanko Čurin s Koga, Emil
Štampar iz Velikega Brebrovnika in Jože Kupljen.
Stanko Čurin je sodeloval z devetimi vzorci in
prejel tri velike zlate medalje, štiri zlate in dve sre-
brni medalji; vinogradnika Anica in Emil Štampar
sta prejela dve veliki zlati medalji za rizvanec I in
II, letnik 86, ter dve srebrni medalji za laški rizling
in šipon, letnik 86.
MG
Gasilci Turnišč pod novim
praporom
Gasilsko društvo Turnišče je
eno najmlajših društev v občini,
se pa hitro razvija. V nekaj letih
obstoja in delovanja so se dodo-
bra opremili, nabavili orodni ga-
silski avtomobil in zgradili orod-
jarno.
Prejšnjo soboto so razvili dru-
štveni prapor, ob katerem se bo-
do poslej še rajši zbirali. Turni-
ščani so poleg gasilskega dela
aktivni tudi v okviru SLO in DS.
Krajani jih vseskozi močno pod-
pirajo. Za prapor so darovali kar
74 trakov in 127 žebljičkov.
Prapor je razvil predsednik
skupščine KS Turnišče Franc
Žula, za prvega praporščaka pa
so izbrali Janeza Merca. Slavja
ob razvitju so se udeležili gasilci
Tinogih društev od blizu in daleč
ter številni krajani.
Lojze Cajnko
Pozdrav praporov ob razvitju.
Aktivni
na vseh
področjih
o dejavnosti društva upoko-
jencev Kidričevo je bilo že več-
krat kaj napisano. Predvsem je
dobro znan ženski pevski zbor,
ki je sodeloval tudi na republiški
reviji pevskih zborov.
Tokrat pa nekaj besed o sekci-
ji ribičev pri DU Kidričevo, o ka-
teri je sicer bolj malo znano, če-
prav ima v svoji vitrini že tri po-
kale, ki so si jih priborili na re-
publiških tekmovanjih. Tokrat so
se odločili, da izvedejo tekmova-
nje v ribniku v Podlehniku. Po-
leg aktivnih ribičev so se akcije
udeležili tudi člani upravnega
odbora. Na dan tekmovanja je
bilo vreme nekako turobno,
oblačno in hladno, kar pa tek-
movalcev in udeležencev ni mo-
tilo. Voda je bila zaradi dolgo-
trajnega dežja zelo motna, pa za-
radi tega tekmovalci niso mogli
pokazati svojih sposobnosti. Po
opravljenem žrebanju mest za lo-
vljenje ribic so se tekmovalci na
znak starterja zagnali na dvourni
lov. Ko je čas potekel, se je pred
komisijo zbrala vsa elita. Največ
je ulovil Maks JABLOČNIK in
prejel prehodni pokal, drugo me-
sto je zasedel Anton FAJFAR in
tretje Stanko KOVAČEC; oba
sta prejela lepa priznanja. Kon-
čanemu tekmovalnemu delu je
sledil veseli del. Edina želja ob
koncu je bila, da tako srečanje
postane tradicionalno, zato so si
vsi udeleženci zaklicali: NA SVI-
DENJE prihodnje leto na tradi-
cionalnem srečanju v Podlehni-
ku!
France Meško
V prometnem zrcalu
(posnetek I. Ciani)
Proti odpravi
»Sff sistema
Pri avtobusnih delovnih organizacijah so pred leti uvedli »S« to
je samoplačilni sistem na lokalnih avtobusnih progah. Namestili so
ustrezne kovinske zabojčke, v katere so potniki ob vstopu v avtobus
spuščali denar za voznino. Šofer avtobusa je samo nadziral, ali je po-
tnik oddal ustrezni znesek. Skraja je bilo sicer nekaj težav, zlasti z
drobižem, vendar so se potniki kmalu navadili na ta sistem plačeva-
nja.
Pred leti je imel dinar še večjo vrednost, voznina je nominalno
manj stala in vozniku avtobusa ni bilo težko nadzirati pravilnosti pla-
čevanja. Sedaj, ko inflacija sproti razvrednoti naš dinar, je treba za
vožnjo odšteti že lep kup (po zaslugi galopirajoče inflacije) malo
vrednih dinarjev. To pa vozniku avtobusa otežuje nadzor nad plače-
vanjem, zlasti če potnik spusti v zabojček večjo količino drobiža.
Zaradi tega so pri avtobusnih podjetjih začeli razmišljati o od-
pravi samoplačilnega sistema, vendar tako, da bi voznike avtobusov
obremenili še s pobiranjem denarja in izdajo vozovnic. Namestitev
sprevodnikov bi namreč pomenila dodatne stroške, česar avtobusna
podjetja ne bi prenesla, ker že sedaj večinoma poslujejo na robu ren-
tabilnosti.
O tem predlogu so razpravljali med drugim tudi na zboru delav-
cev Certusa-TOZD Potniški promet Ptuj, ki je bil v soboto zvečer v
delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Vozniki avtobusov so
predlog odločno zavrnili z utemeljitvijo, da bi to dodatno delo vozni-
ke preveč obremenjevalo, kar bi lahko ogrožalo varnost potnikov. Pr-
va in glavna dolžnost in odgovornost voznika avtobusa je, da skrbi za
varen prevoz potnikov, ki mora biti vedno prilagojen razmeram na ce-
stah. Spričo tega bodo zabojčki v avtobusih na lokalnih progah obsta-
jali še naprej in opozarjali na poštenost potnikov, ki potujejo z avto-
busi.	FF
Tržičani želijo organizirati
kooperacijo na domu
v industrijski coni v Ormožu bo bombažna predilnica in tkalnica
Tržič zgradila proizvodni obrat, v katerem se bo zaposlilo okrog de-
vetdeset delavcev. Ormoški izvršni svet si že nekaj časa prizadeva za
okrepljeno gospodarsko in turistično sodelovanje s tržiško občino. Pr-
vi konkretnejši rezultat naj bi bila nova proizvodna dvorana in temelj-
na organizacija. Poleg tega se Tržičani navdušujejo za organizacijo
kooperacijskega dela na domu: vezenja posteljnega perila.
V	izvršnem svetu so mnenja, da bi omenjeno kooperacijsko delo
najbolj ustrezalo delavcem na začasnem delu v tujini, saj imajo naj-
ugodnejše možnosti za nakup vezilnih strojev. Tržičani med pogoje
namreč postavljajo nakup stroja; material in ostalo nudijo sami.
Pričakujejo, da se bodo zainteresirani z vsemi podatki prijavili
do desetega septembra. Po tem roku bo občinski izvršni svet organizi-
ral sestanek z vsemi prijavljenimi in predstavniki delovne organizaci-
je.	MG
Uspel ormoški večer
v Črni
v programu 32. koroškega turističnega tedna, prireditev je bila v
soboto, 22. avgusta, so sodelovali tudi Ormožani. Turistično društvo
Ormož je zbralo veliko število nastopajočih iz vseh krajevnih skupno-
sti v občini.
Nastop je bil dorečen, skupine so dale vse od sebe, nagrada pa
jim je bil topel sprejem. Prireditev je potekala pod naslovom Le pre-
di, dekle, predi. Ormožani so tokrat prvič nastopili v Črni. Črnjani so
v Ormožu že sodelovali.
Sodelovanje na koroškem turističnem tednu je ena od oblik, ki
naj bi spodbudila odgovorne v obeh občinah za tesnejše gospodarsko
in turistično sodelovanje.
V	ekipi šestdesetih Ormožanov so sodelovali: folklorna skupina
Obrež, ki je prikazala običaj priprave neveste na zakon, Aleš Prapro-
tnik je igral na harmoniko, Alenka Plohi je recitirala pesmi Toneta
Kuntnerja in Božidarja Flegeriča ter brala prozo Erne Meškove, člani
kulturno-umetniškega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje
so se predstavili s prizorom Kmet v stiski, sodeloval je tudi oktet s
Koga ter tamburaška orkestra iz Ormoža in Dobrave. Poleg tega so se
Črnjani poveselili ob prikazu vinskega krsta, glavni je bil Feliks
Stropnik, pomagali pa so mu člani turističnega društva.
Predstavitev Ormoža na 32. koroškem turističnem tednu je vodila
napovedovalka radia Majda Lukner, scenarij za nastop pa je napisala
novinarka tega radia Vida Topolovec.
Podobno predstavitev pripravljajo Ormožani tudi za Tržič. Z go-
spodarstvom te občine načrtujejo tesnejše gospodarsko sodelovanje,
pri turističnem pa so že napredovali.	mg
6 — KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
3. september 1987- TEDNIK l
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Kristina Šamperl-Purg
Nekateri dogodki iz
vsakdanjega življenja
GRADBENE ZADEVE
To področje moramo predstaviti tudi s pričevanji, kajti srednje-
veško mesto s svojo značilno veduto je zaklad, ki ga ne moremo pre-
staviti, zato bomo z načrti poskušali osvetliti razvoj značilnega triko-
tnika, ki sega od Dominikanskega samostana do gradu in nato do Mi-
noritskega samostana ter se zaključi s tokom reke Drave. Turška ne-
varnost je bila eden glavnih vzrokov za ponovno utrditev mesta Ptuja.
V arhivskem gradivu se skrivajo številni podatki o gradbenih delih,
računi, načrti obrambnih elementov iz leta 1644 in potem katastrski
načrt F*tuja iz leta 1824, na katerem so vrisani vsi važnejši gradbeni
dosežki, in ledinska karta Ormoža, ki je kot obmejno mesto bil ravno
tako obzidan. V spomin na turške čase oziroma na Monoštrsko bitko
(leta 1664) je lastnik Borla Jurij F. Sauer dal postaviti leta 1667 Mari-
jino znamenje pred Minoritskim samostanom. Poškodovano je bilo
ob bombardiranju Minoritske cerkve 4. 1. 1945. Turki so Ptuju priza-
nesli, požari pa ne, in v spomin ter zahvalo je bil postavljen kip sv.
Florijanu, zavetniku pred požarom. Florijanovih kipov je na ftuju
več, saj so se tudi požari često ponavljali, predvsem v 18. stoletju, ko
je bilo dosti stavb v Ptuju še lesenih. Požari so spreminjali tudi značil-
no veduto, vendar ne bistveno, kot sta samostana bila zidana že od
13. stoletja naprej in sta vzdržala požare, enako Ptujski grad, ki mu
spremljamo gradbeno zgodovino že od 12. stoletja naprej.
ZDRAVILSTVO
Zdravilstvo je staro, kot je star človeški rod. Znanje pripravljanja
zdravil se je prenašalo iz roda v rod. V srednjeveškem ftuju je znan
Špital že pred letom 1457 (ZAP. FKS šk. št, 5 reg. št. 286), prvi ome-
njen doktor zdravilstva pa je Merkvard Štelling in sicer ga srečamo v
kupoprodajni pogodbi leta 1465 (ZAP, FKS šk. št. 5 reg. št. 314). Tudi
Peracelsus (1493—1541) se je na svojih številnih potovanjih za nekaj
mesecev ustavil tudi na Ptuju. Kirurga najdemo med prebivalci mesta
Ptuja v statutu 1513. Minoritska knjižnica pa hrani Comeliusovo knji-
go o medicini iz leta 1531. V tem času je Ptuj imel tudi že svojo lekar-
no, žal nam letnice ni bilo mogoče izslediti. Kuga, ki je hudo pestila
tudi Ptuj, je našla svoje mesto v rimani kroniki hajdinskega župnika
Jurija Hauptmaniča, ki jo je zložil leta 1680. Mnoga kužna znamenja
predvsem po podeželju so še danes neme priče bolezni, ki se ji takrat-
no zdravilstvo ni znalo upreti.
Ohranjena je tudi računska knjiga lekarne pri Zlatem jelenu, zna-
ne že iz 17. stol. Njen prvi znani lastnik, Švicar Baltasar Muller, je po-
stal meščan mesta Ptuj leta 1622, lekarnar pa 1644, vendar gaje že na-
slednje leto pobrala kuga. Nato so se menjali številni lastniki, dokler
ni lekarne leta 1879 prevezel Ignaz Behrbalk. Behrbalkova lekarna je
ostala do leta 1938, številna oprema pa se je porazgubila. Danes jo
lahko vidimo le v skromnih ostankih, enako se je zgodilo z opremo
druge znane ptujske lekarne Molitor. Terilnik in prahovka sta stari
okoli 150 let in sta ena iz Molitorove in ena iz Bahrbalkove lekarne.
Danes hrani ostanke posodja in opreme ptujska lekarna in vzorno
skrbi zanje.
KRONIKE
Vsakdanji dogodki v našem mestu se od začetka 18. stoletja bolj
ali manj natančno zrcalijo v mestih, samostanih, šolskih in drugih
kronikah. Na tem mestu si na kratko oglejmo le nekaj mestnih kronik,
ki so napisane tako, da imajo v uvodu ožji ali širši zgodovinski oris,
nato pa kronološko spremljajo sočasne dogodke, glede na vsebino ti-
ste, ki so se avtorju zdeli pomembni.
Simon Povoden — tipičen predstavnik romantičnih teženj v zgo-
dovinopisju — nam je zapustil okoli 30 zgodovinskih del ~ rokopi-
sov, ki jih hrani Štajerski deželni arhiv. Na FHuju sta za naše mesto iz-
redno pomembna Meščanska čitanka v dveh delih (iz leta 1821 in
1825) ter kronika proštijske cerkve iz leta 1832, ohranjena v originalu
z lepo vezavo in umetniško oblikovanimi platnicami.
Drugi historiograf je bil Ferdinand Rajsp, ki se je oddaljil od ro-
mantičnega načina pisanja in se bolj približal vsakdanjim dogodkom.
Največ poudarka je dal raznim vojaškim zadevam in invalidskemu
domu. Njegova ptujska kronika zajema čas od 1857 do 1887.
Za zgodovino našega mesta je zelo pomembna kronika Dežel-
noknežjega mesta Ptuja od 1873 do 1913. Čeprav je pisana zelo ten-
denciozno, nam nudi dragocene podatke o volitvah, kulturnih dogod-
kih, o sejah raznih društev, občinskih in političnih organov, osmrtnice
itd. Ne moremo tudi mimo Ormoške kronike iz let 1877 do 1945, ki je
za razliko od omenjenih pisana tematsko in na kronološko in v nas-
protju s ptujsko v izrazito slovenskemu duhu.
KULINARIKA
Kar se tiče kulinarike, imamo na voljo dve kuharski knjigi, in si-
cer rokopis iz leta 1683 in zajetno tiskano knjigo iz konca 17. stoletja.
Obe nam nudita podatke o jedilih, pripravo le-teh za širši evropski
prostor, za ljudi, ki so imeli nekaj pod palcem, saj bi sicer težko verje-
li, da je podeželje (recimo slovensko) pripravljalo jedila iz teletine, je-
rebic, rakov in podobno ter uporabljajo številne začimbe (žafran, li-
mone, pomaranče, brusnice, poper, nageljnove žbice, cimet itd.), ki
jih še danes kljub krajšim razdaljam zaradi novih prometnih sredstev
nr vedno na razpolago.
Pri rokopisni izdaji so spredaj tudi recepti za pripravo zdravil,
mazil, kopeli, v glavnem gre za razna zelišča. Pa tudi kuharski del vse-
buje dosti receptov z zelenjavo (npr. s špinačo).
KMastrski načrt mesta Ptuja iz leta 1824, na katerem vidimo urbanisti-
čao zasnovo mesta, ki se je oblikovala od 12. stoletja naprej in tudi da-
•es v starem mestnem jedru in ni bistveno drugačna. Original je v Šta-
jerskem deželnem arhivu v Gradcu, Franciscejski kataster, 38 x 60 cm.
62 Ptujčanov
na Triglavu!
Zelo smo bili presenečeni,
ko se je na razpis Planinske-
ga društva Ptuj za pohod na
Triglav prijavilo toliko kan-
didatov. Torej je Triglav še
vedno magnet, ki vleče bolj
kot katera morda zanimivej-
ša gora.
V nedeljo, 23. avgusta, se
je zbrala pisana družba pla-
nincev in planink, od naj-
mlajšega, šestletnega Jerneja
Slejka, do 61-letne Terezije
Fajfarič. Z avtobusom smo se
odpeljali do Aljaževega do-
ma v Vratih, kjer smo že za
zajtrk pričeli prazniti svoje
nahrbtnike, da bi bili lažji.
Teža se je spet hitro poveča-
la, ko smo z vodo napolnili
čutarice. Nekaj se jih je odže-
jalo s pivom, saj je bilo v ko-
či še po ugodni ceni. Nekate-
ri so v čutaricah nosili pri-
stno domačo slivovko, in da
je ne bi zlili vstran, so čutari-
ce pridno krožile od ust do
ust tako dolgo, da je bilo v
njih dovolj prostora za vodo.
Ob 9h smo krenili od Alja-
ževega doma v petih skupi-
nah — vsaka s svojim planin-
skim vodnikom in eno medi-
cinsko sestro za vso skupino.
Pot nas je vodila čez Prag. V
skupinah je bilo kar veselo,
celo juckanje je bilo slišati.
Kmalu smo se spopadli s str-
mino, pragovi in dolgimi po-
licami, skalami, zavarovani-
mi s klini in jeklenimi vrvmi,
in seveda z melišči. Malo
pod pragom je sonce prodrlo
skozi meglo in postalo je po-
šteno vroče. Čutarice so se
kar vidno praznile, tudi be-
gunjski studenec je usahnil
in tako smo iskali skrite re-
zerve v nahrbtnikih. Na poti
proti Kredarici je prišel prav
tudi sneg.
Prve tri skupine so prispele
na Kredarico okoli 16h, drugi
dve pa uro kasneje. Zaradi
žigov Slovenske planinske
transverzale so šJi do Staniče-
ve koče in na Kredarico čez
Rž. Tukaj smo se po večerji
kar s cepinom lotili 5-litrske-
ga sodčka s pivom, ker je
lastnik ugotovil, da je nasled-
nji dan pot daljša in tura zah-
tevnejša. Prazni sodček, ves
popisan z avtogrami udele-
žencev, pa je vseeno za spo-
min romal v dolino.
Dom na Kredarici nam je
vsem nudil prijetno zavetje,
kajti zunaj je rjovel veter in
podil megle. S strahom smo
pričakovali lepo jutro. Veter
je oblake nekoliko razgnal,
tako da smo se ob 7h podali
na pot. Šli smo z različnimi
občutki, tudi z bojaznijo.
Strah je mineval, ko smo pri-
hajali bližje in se posamično
ali v navezi spoprijeli s skalo,
vso naježeno s klini. Kar hi-
tro smo se povzpeli na Mali
Triglav. Vso pot je pihal ve-
ter in od časa do časa razpo-
dil meglo, da smo lahko vsaj
na trenutke videli naš cilj.
Aljažev stolp se je izluščil iz
megle pri zadnjih nekaj me-
trih. Takrat je zavladalo ne-
popisno veselje med vsemi
62 ptujskimi planinci, od ka-
terih jih je 39 bilo na Trigla-
vu prvič. Veselja nam ni ska-
lila niti megla, ki nam je za-
strla razgled z našega očaka.
Na vrhu je bilo že precej pla-
nincev, tako da smo komaj
prišli na vrsto za žigosanje
knjižic in za skupno fotogra-
firanje. Planinski krst smo
morali preložiti do Tržaške
koče na Doliču. Odločitev je
bila pravilna in zelo koristna,
saj je bilo v koči moč dobiti
zelo koristen rekvizit za krst
janževec. Z njim so vsi
krščeniki poplaknili bolečine
udarcev s pomožno vrvjo.
Z Doliča smo se spustili v
Velsko dolino in Velo polje,
kjer smo lahko opazovali iz-
redno bogastvo Triglavskega
narodnega parka. Celo plani-
V navezi
Na vrhu
ke smo videli, in to kar med
čredo krav s planšarije na Ve-
lem polju, kamor so nekateri
šli na sveže alpsko mleko.
Ostali, ki se ne moremo od-
žejati z mlekom, smo se na-
potili proti Vodnikovemu do-
mu, ki slovi po dobri vodi.
Tam smo se poslovili od mo-
gočnega južnega pobočja Tri-
glava; pogled nanj nam je za-
kril Tošc. Še rahli vzpon na
Studorski preval in že smo se
spuščali proti Rudnemu po-
lju in Pokljuki. Tja smo pri-
speli okoli 20h precej utruje-
ni, saj smo hodili 10 ur.
Vendar utrujenost ni skali-
la prijetnega vzdušja, ki je
vladalo oba dneva med nami,
in verjetno ni odvrnila želje
po ponovnem srečanju z oča-
kom Triglavom.
Besedilo in posnetek: Franc
Korpar
SODOBNA MIKLOVA ZALA
v organizaciji Slovenske prosvetne zveze iz Ce-
lovca je bila preteklo soboto in nedeljo že tretjič v
tem mesecu uprizorjena ljudska igra Miklova Za-
la. Prireditev je bila v Svatnah pri Šentjakobu na
avstrijskem Koroškem, to je v kraju, kjer naj bi
pred 500 leti Zala živela. Igra je povzeta po pove-
sti, ki jo je leta 1884 napisal dr. Jakob Sket, profe-
sor slovenščine in klasičnih jezikov na celovški
gimnaziji. Svoj prvi odrski krst je Miklova Zala
doživela leta 1897 v Gorici, na Koroškem pa leta
1911 v Celovcu.
V sedanjem prikazu je sodelovalo več kot 100
igralcev iz vseh treh Koroških dolin: Žile, Roža in
Podjune. Nekaj igralcev pa je bilo tudi iz matične
domovine Slovenije. Zgodovinar Bruno Hartman
in pesnik Janko Messner sta igro nekoliko poso-
dobila. Pustila sta staro vsebino, dodala pa sta ne-
kaj songov, ki so povzročili pri ljudeh različna raz-
mišljanja. Nekateri so jih ocenili kot dobre, drugi
pa so mnenja, da bi morali Miklovo Zalo pustiti
tako, kot je bila pred leti,'in da naj zgodovine ne
spreminjajo.
Prva predstava je bila predvidena 25. oz. 26. ju-
lija, pa je — ker je na prostem — zaradi dežja od-
padla. Tako so jo izvedli naslednjo soboto, 1. av-
gusta, in pozneje. Ogled Miklove Zale na zgodo-
vinskih tleh je prav gotovo edinstven, vreden po-
zornosti. Med gledalci je bilo tudi okoli 100 udele-
žencev iz Markovec na Ptujskem polju. Pred začet-
kom prireditve so bili zelo opazni, saj se je iz nji-
hovih ust nepretrgoma razlegala slovenska ljudska
pesem, kar je dalo predstavi še poseben mik. oP
Tudi v Ormožu
poskrbljeno
za šolarje
še pred poletnimi počitnicami
so na Ptujski cesti v Ormožu — v
bližini šole — postavili opozoril-
ni semafor. Kljub temu ga vozni-
ki pogosto ne upoštevajo, zato bi
kazalo, da bi miličniki na tem
delu poostrili nadzor.
V novem šolskem letu bodo
Ormožani imeli 2250 osnovno-
šolcev, od tega 240 prvošolčkov.
V prvih šolskih dneh bodo na
vseh nevarnih mestih postavili
pripadnike narodne zaščite in
pionirje-prometnike. Za promet-
no varnost ob začetku šolskega
leta se vsako leto dogovorijo
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, krajevne skup-
nosti in šole.
Pripadniki narodne zašite in
pionirji prometniki bodo dežura-
li en teden: zjutraj od sedme do
osme ure in popoldan ob koncu
pouka. Popolne osnovne šole so
v Tomažu, Ormožu, Miklavžu,
Središču in Veliki Nedelji, po-
družnične pa na Runču, v Ivanj-
kovcih, na Kogu in v Podgorcih.
Poleg dveh celodnevnih šol po-
svečajo v Ormožu posebno skrb
vozačem; največ jih ima OŠ Or-
mož.	mg
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
Trg MDB 2
Tel.: 771-539
V šolskem letu 1987/88 vpisujemo v naslednje izobraževalne obli-
ke:
osnovno šolo za odrasle
šolo za skladiščnike
poslovodsko šolo
šolo za gostinske tehnike
tečaje nemškega in angleškega jezika za odrasle in otroke od 6.
leta dalje (začetne in nadaljevalne)
•
tečaj krojenja in šivanja
tečaj ročnega pletenja
strojepisni tečaj
likovni tečaj
tečaj avtogenega treninga
•
tečaje za strojnike težke gadbene mehanizacije
tečaj za viličariste
tečaj za varnostnike
tečaje varstva pred požarom
tečaje varstva pri delu
Vpis: vsak dan od 7. do 15. ure
Pričetek tečajev: konec septembra ali v začetku oktobra (ko bo
skupina popolna).
Informacije tel.: 771-539.
TEDNIK - 3. september 1987
FESTIVALSKA PRILOGA — 7
OSEMNAJSTI FESTIVAL
DOMAČE ZABAVNE GLASBE
SLOVENIJE »PTUJ« 87
inNI PRIREDITVENI PROSTOR
PTUJ 4., 5. in 6. september 1987
V Skladu z določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije in samoupravnega
sporazuma o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji Zavoda Radio-Tednik Ptuj ter na podlagi 21. člena pravil Festi-
vala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju in dogovora z zvezo kulturnih organizacij Slovenije je upravni odbor festivala
sprejel
POSLOVNIK
XVIII. FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE
PTUJ '87
Ta poslovnik določa potek festivala, njegov namen in
pomen, opredeljen v razpisu z dne 8. januarja 1987, določa
njegove organe, višino in vrsto nagrad, ceno vstopnicam in
druga, za javnost pomembna določila. Pred pričetkom fe-
stivala morajo biti s poslovnikom seznanjeni vsi sodelujoči
in javnost.
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
Osemnajsti festival domače zabavne glasbe Slovenije
Ptuj '87 (v nadaljnjem besedilu: osemnajsti festival) bo od
4. do 6. septembra 1987 na letnem prireditvenem prostoru
v Ptuju, Trg svobode.
2.	člen
Na festivalu ansamblov domače zabavne glasbe sodelu-
jejo slovenski ansambli domače zabavne glasbe iz domovi-
ne in zamejstva, ki so se prijavili na razpis, izpolnjujejo po-
goje in ki jim je strokovna komisija dela soglasje za na-
stop.
Pravice in obveznosti ansamblov in organizatorja festi-
vala so določene s posebno pogodbo.
3.	člen
■ Za celotno organizacijo osemnajstega festivala m nje-
gov nemoten potek v skladu z določili tega poslovnika so
odgovorni upravni odbor festivala in organizator — delo-
vna skupnost Zavod Radio-Tednik Ptuj.
Za ocenjevanje skladb, njihove izvedbe in besedila ter
razvrstitev ansamblov na kakovostne skupine je odgovor-
na posebna strokovna komisija.
4.	člen
Komisija za oceno glasbe, besedil in kakovosti izvedbe
sestavljajo:
1.	Kajetan ZUPAN, predsednik
2.	Tomaž TOZON, član
3.	Bojan ADAMIČ, član
4.	Ivo CIANI, član
5.	Vinko ŠTRUGL, član
5.	člen
Naloge komisije:
—	preizkuša kakovost in usposobljenost na razpis prija-
vljenih ansamblov in jim da soglasje za nastop na festivalu;
—	na festivalu spremlja nastop vseh ansamblov ter na
podlagi ocene skladb in izvedbe vsak ansambel razporedi
v kakovostno skupino za podelitev značke Orfeja s plake-
to: a) zlate, b) srebrne, c) bronaste ali pisnega priznanja;
—	oceni besedila avtorjev vokalnih melodij in predlaga
najboljša besedila za nagrade;
—	določi 3 nagrade strokovne žirije;
—	določi dobitnika Korenove plakete.
6.	člen
Na osemnajstem festivalu bodo podeljene naslednje na-
grade:
1.	za najbolj všečne melodije:
—	prva nagrada občinstva 60.000 dinarjev
—	druga nagrada občinstva 50.000 dinarjev
—	tretja nagrada občinstva 40.000 dinarjev
2.	za najboljše besedilo:
—	prva nagrada strokovne komisije 30.000 dinarjev
—	druga nagrada strokovne komisije 20.000 dinarjev
—	tretja nagrada strokovne komisije 10.000 dinarjev
3.	prva nagrada strokovne komisije z Orfejem 100.000
druga nagrada strokovne komisije z Orfejem 80.000
tretja nagrada strokovne komisije z Orfejem 60.000
4.	nagrada za doseženo zlato Orfejevo značko 30.000
5.	Korenova plaketa za najboljšega pevca ali pevsko sku-
pino; ta se lahko izvajalcu podeli samo enkrat.
II. POTEK OSEMNAJSTEGA FESTIVALA
7.	člen
Osemnajsti festival se začne v petek, 4. septembra
1987, ob 19. uri. Vodita ga Nataša Vodušek in Marjan Šne-
berger. Občinstvu predstavljata nastopajoče ansamble,
avtorje melodij in besedil, sporočata odločitve komisije,
vodita žrebanja in sporočata druga obvestila za javnost.
PROGRAM FESTIVALA
8.	člen
—	V petek in soboto nastopajo ansambli za osvojitev
zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke oziroma za pi-
sno priznanje.
—	Oba večera bodo žrebanja in podelitev nagrad, ki so
jih prispevale razne organizacije združenega dela in skup-
nosti.
—	Strokovna komisija poroča o doseženih Orfejevih
značkah in razglasi nastopajoče za nedeljo.
—	V nedeljo predpoldan je podelitev Orfejevih značk.
—	V nedeljo popoldan nastopijo ansambli, ki jih je dolo-
čila strokovna komisija na prejšnjih večerih.
—	Žrebanja nagrad za občinstvo.
—	Poročilo komisije za štetje glasov o glasovanju ob-
činstva.
—	Podelitev nagrad strokovne komisije in občinstva.
—	Ponovitev nastopa treh ansamblov, nagrajenih od ko-
misije, in prvonagrajene skladbe občinstva.
—	Zaključek festivala.
9.	člen
Vrstni red nastopajočih ansamblov določi strokovna ko-
misija in o tem obvesti vodje ansamblov vsaj uro pred za-
četkom festivala.
Vsak obiskovalec osemnajstega festivala dobi seznam
nastopajočih ansamblov z navedbo skladb in njihovih av-
torjev. Seznam služi obiskovalcem kot glasovnica občin-
stva (v nedeljo).
Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med občin-
stvo organizacije združenega dela, se izkažejo z veljavno
vstopnico.
10.	člen
Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mo-
ra biti vsaj ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na fe-
stivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slo-
venščini ali v enem od slovenskih narečij.
11.	člen
Vsak ansambel, ki bo nastopil na festivalu, bo strokovna
komisija razvrstila v kakovostne skupine za podelitev znač-
ke Orfeja s plaketo, ki jo dobi ansambel, vsak član ansam-
bla pa značko, ustrezno razvrstitvi ansambla.
ZNAČKA ORFEJ S PLAKETO IN NJENE PREDNOSTI:
12.	člen
Ansambli, ki bodo na osemnajstem festivalu prejeli ZLA-
TO značko ORFEJA s plaketo, bodo imeli pravico snema-
nja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organizirano
gostovati v drugih republikah in v zamejstvu s priporočilom
ZKO Slovenije in pravico sodelovati ha devetnajstem festi-
valu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdi-
cije.
Ansambli, ki bodo prejeli SREBRNO značko ORFEJA s
plaketo, bodo imeli pravico snemanja na RTV Ljubljana,
vendar po predhodni avdiciji. In pravico sodelovati na de-
vetnajstem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez
predhodne avdicije.
Ansambli, ki bodo prejeli BRONASTO značko ORFEJA s
plaketo, bodo imeli pravico sodelovati na devetnajstem fe-
stivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne
avdicije,
III. TEHNIČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
13.	člen
Osemnajsti festival je sestavni del redne dejavnosti v
okviru radijskega glasbenega programa uredništva Radio-
Tednik Ptuj, vendar s samostojnim obračunom prihodkov
in odhodkov,
14.	člen
Osemnajsti festival se financira iz prispevkov temeljnih
in drugih organizacij združenega dela ter družbenopoliti-
čnih in samoupravnih interesnih skupnosti, iz lastne go-
spodarsko-propagandne, reklamne in turistično-pospeše-
valne dejavnosti ter iz vstopnine.
15.	člen
Gene vstopnicam za festival so naslednje:
—	sedeži 1500 in 2000 dinarjev
—	stojišča 800 dinarjev.
16.	člen
Brezplačen vstop imajo samo neposredno sodelujoči na
osemnajstem festivalu, predstavniki tiska, radia in televizi-
je. Vsem tem organizator festivala izda posebne karte.
17.	člen
Administrativno-tehnično in finančno-materialno poslo-
vanje osemnajstega festivala opravlja strokovna služba de-
lovne skupnosti Zavoda Radio-Tednik Ptuj.
18.	člen
Komisijo za štetje glasov občinstva vodi Franc FIDER-
ŠEK, član UO festivala. Ostali člani komisije so:
—	Jože SLODNJAK, Večer
—	Zvonka Kneževič, članica UO
—	Anton BRGLEZ, ZKO Ptuj
—	Ludvik KOTAR, Radio-Tednik,
Naloga komisije je:
—	da pravočasno organizira natis potrebnega števila
glasovnic občinstva in jih overi s štampiljko Zavod Radio-
Tednik,
—	da organizira razdelitev glasovnic obiskovalcem in jih
zbere po opravljenem glasovanju,
—	da ugotovi izid glasovanja o nagradah občinstva in
pripravi poročilo za občinstvo.
Komisija je odgovorna za pravilnost dela, svoje delo,
ugotovitve in odločitve beleži v zapisniku, ki ga podpišejo
vsi člani komisije. Glasovnice — uporabljene, neuporablje-
ne in neveljavne
—	pa komisija ustrezno deponira,
19.	člen
Delo strokovne komisije in komisije za štetje glasov ob-
činstva je javno,
VI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ta poslovnik se objavi v festivalski prilogi Tednika št, 34,
ki izide 3. septembra 1987, in velja takoj po objavi.
Ptuj, 26, avgusta 1987
Predsednik upravnega odbora
festivala DZG:
Franc TOMANIČ, dipl, oec., s, r.
8 - FESTIVALSKA PRILOGA
3. september 1987- TEDNIK
TEDNIK - 3. september 1987
FESTIVALSKA PRILOGA — 9
10 - FESTIVALSKA PRILOGA
3. september 1987 TEDNIK
TEDNIK - 3. september 1987
FESTIVALSKA PRILOGA — 1
12 — ZA RAZVEDRILO
3. september 1987 - TEDNIK
Dober den! Gnes sen čista festivalsko razpoloženi. Kak ve-
na že vete, bode toti petek, soboto no nedelo na Ptuji že osemnaj-
sti festival polk in valčkov. Moren se van pohvoliti, da sen Jaz hi-
ja na vseh totih prireditvah od začetka do kunca. Včosik sen tudi
kokšno pesmico fkuper zrima. Gnes nemo pesmice pisa. pač pa
vam bon tak v verzih nekaj poveda*
V petek, soboto, nedljo na Ptuji v^e bo veselo. Bo valček na
polki in Franček na Micki, trobenta ho jezdla klarinet, vsoki se
ho po svojen veselil. Keri bo dinara meja. bode še poleg haloža-
na pil. Če sreča ho mila, dežja ne ho. ho mesec obsija jasno ne-
bo. Vseeno pa jaz bom prinesel si s seboj svojo marelo, oblekel si
suknjo kosmato, debelo, da zeblo me ne bi in moker ne bi bil,
rajši za borbo proti suši en liter več ga born spil. Letos ga toča je
stukla, storega vinčeka bom dal na ranjeno dušo, iz srca pregnal
bom sušo. Juckal bom, pel in plesal, preveč se ga nemo nakresal,
saj moja Mica je provi policaj: mene vleče k šanki, una pa me
vleče nazaj. Mica Lujza opozorja: >Več ne pij ga, ljubi ded. Cesta
je do duma duga, čoka te še jorkov pet.< Jaz pa Mice ne poslu-
šan, pijen, gutan ga za tri. križom gledam, vuhe špičim. svet na-
robe mi stoji. . .« Vidite, to je bila ena kitica z moje pesmi, ki je
pred leti na festivali prvo nagrodo dobila. Dovno je to že bilo,
zdaj pa mladost je vzela slovo. Pa saj smo lehko tudi ta stori v
duši mlodi no veseli, žalostni ali kak pač pride. Saj za dežjon
stalno posije sonce, če pa še Mica speče gibonce, postovi na mizo
kaj vinskega no svinjskega, je praznik pri hiši — je festival, ki si
si ga zasluža, če si celo življeje pošteno garal. . .
Tejko sen van gnes fkuper zrimal, vas povobil na jestival,
pridite vse dni, nede vam žal. Vaš festivalčkov Lujzek.
TEDNIK - 3. september 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA - 13
Simultanka Tatjane Vaupotič v Spuhlji
Šahisti šahovske sekcije Spuhlja so ponovno do-
kazali, da niso samo zagnani igralci igre na 64 po-
ljih, ampak tudi dobri organizatorji. Tako so v so-
boto, 22. avgusta 1987, izvedli veselico, katere iz-
kupiček namenjajo za ureditev klubskih prosto-
rov. Kot gostja je sodelovala letošnja republiška
prvakinja Tatjana Vaupotič-Košanski in odigrala
simultanko na 11 deskah. Rezultat je bil 7:4 za
Tatjano, kar kaže na to, da so se domačini dobro
upirali, saj so jo trije premagali, dva pa sta remizi-
rala. Povedati velja, da Tatjana na simultanko ni
bila pripravljena in se je šele ob prihodu na željo
organizatorja odločila za igro. To je vsekakor po-
pestrilo prireditev, ki je bila sicer vsa v znamenju
šaha, saj so obiskovalci lahko na vsakem koraku
srečali šahovsko dekoracijo, pa tudi vodstvo prire-
ditve in strežno osebjeje bilo opremljeno v tem
stilu.
Takšne in podobne prireditve šahovski sekciji
Spuhlja zagotavljajo nadaljnji razvoj, v Spuhlji pa
tudi ni bojazni za naraščaj. To so dokazali številni
mladi člani sekcije, ki so prikazali šah na računal-
nikih. Z računalniki so se pomerili številni obisko-
valci prireditve.	Silva Razlag
Prvo tekmovanje pionirjev
Gasilsko društvo Zabovci je v
soboto, 29. avgusta, organiziralo
gasilsko tekmovanje pionirjev A
za pokal Ivančka Horvata, po-
kojnega pionirja-gasilca. Ivanček
je bil priden učenec in aktiven
gasilec-pionir. Bil je zelo prilju-
bljen in dober fant. V njegovi
družini sta bila gasilca že stari
oče in oče, tako da je imel lep
vzor v obeh.
Na tekmovanje se je prijavilo
8 enot. Šest jih je tekmovalo za
pokal, dve pa zunaj konkurence.
Gasilsko društvo Zabovci je
tekmovanje dobro opravilo. Pod
vodstvom Ivana Vojska so stro-
kovno odlično sodili diplomirani
sodniki gasilskih disciplin. Poleg
vodje sodniškega zbora so sodili
še Borut Predan, Anica Vidovič
in Alojz Korošec. Vsi tekmovalci
so se izredno potrudili in bili na
tekmovanju zelo disciplinirani.
Tekmovali so v dveh tekmoval-
nih disciplinah, in sicer v vaji z
vedrovko in štafeti s prenaša-
njem vode.
Enote so dosegle naslednji vrstni
red:
1.	mesto: GD Bukovci I.
2.	mesto: GD Gorišnica
3.	mesto: GD Frvenci-Strelci
4.	mesto: GD Podvinci
5.	mesto: GD Nova vas pri Mar-
kovcih
6.	mesto: GD Prepolje
Zunaj konkurence:
GD Spuhlja '
GD Bukovci II.	^ ^
Začetek tekmovanja v MNZ Ptuj
Za tekmovanje v medobčin-
skih nogometnih ligah se je letos
prijavilo:
—	29 članskih ekip
—	10 mladinskih ekip
12 kadetskih ekip
16 pionirskih ekip.
Članske ekipe so razdeljene ta-
kole:
—	12 ekip tekmuje v I. razre-
du. Pogoj je, da imajo mladin-
sko, kadetsko in pionirsko ekipo
ter ustrezno število vaditeljev.
—	17 ekip tekmuje v II. razre-
du in so razdeljene v dve ligi:
vzhodno in zahodno. Vzhod šte-
je 9 ekip in zahod 8.
Mladinske ekipe tekmujejo v
enotni mladinski ligi, kadetske
pa v enotni kadetski.
Pionirske ekipe so razdeljene
na dve ligi, in sicer na vzhodno
in zahodno. Vzhodna liga je na
področju občin Ptuj in Ormož in
šteje 10 ekip, zahodna pa iz obči-
ne SI. Bistrica in šteje 6 ekip.
Rezultati: I. kolo — člani (I. razred)
Aluminij:Pragersko	3:2
Ger. vas:Skorba	2:3
Oplotnica:Slov. vas	0:3
Hajdina :Osankarica	6:2
Drava :Stojnci	5:1
Središče :Boč	1:0
Po prvem kolu vodijo Hajdi-
na, Drava, Slov. vas, Skorba in
Središče.
Kezuitati 1. Koio — miaamci
Oplotnica:Boč	3:2
Stojnci: Hajdina	1:9
Slov. vas: Ger. vas	9:0
Pragersko:Skorba	6:4
Središče:Drava	Ni rezultata
Rezultati I. kolo — kadeti
Ger. vas:Skorba	1:1
Oplotnica:Slov. vas	3:3
Hajdina :Osankarica	1:5
Drava :Stojnci	1:4
Središče :Boč	Ni odigrano
Aluminij :Pragersko	3:0
Pari 2. kola — 1. razreda — ne-
delja, 6. 9. 87
— člani: Ger. vas—Oplotnica,
Skorba —Osankarica, Prager-
sko —Hajdina, Stojnci —Središ-
če, Slov. vas —Drava, Boč—Alu-
minij (igra se v soboto, 5. 9. 87).
—	kadeti: Ger. vas—Oplotnica,
Skorba—Osankarica, Prager-
sko —Hajdina, Stojnci —Središ-
če, Slov. vas—Drava, Boč—Alu-
minij (igra se v soboto, 5. 9. 87).
—	mladinci: Boč—Drava, Skor-
ba—Središče, Ger. vas —Prager-
sko, Hajdina —Slovenja vas,
Oplotnica—Stojnci.
Pari 1. kola — II. razred (v so-
boto, 5. 9., in nedeljo, 6. 9. 87)
II. razred — vzhod:
Bukovci :Markovci, Gorišni-
ca :Rogoznica, Podvinci :Graje-
na, Kicar:Dornava, Sobetinci
prosti.
II. razred—zahod:
Hajdoše—Partizan, Zg. Polska-
va—Apače, Videm —Sp. Polska-
va. Tržeč—Mladinec.
•
V nedeljo, 23. 8. 87, je bilo I.
kolo YU — pokala za člane in
mladince.
Rezultati — člani:
Podvinci—Drava	2:1
Pragersko-JNA	3:0
(PFF)
Mladinec—Panizan	3:4
Osankarica—Sobetinci	9:1
Videm-Boč	3:7
Ger. vas—Oplotnica	0:3
(PFF)
Skorba—Tržeč	2:1
Stojnci—Gorišnica	4:0
Bukovci —Markovci	1:3
Slov. vas—Kicar	3:4
Rogoznica —Hajdina	5:3
Grajena—Hajdoše	2:5
Sp. Polskava-Središče	2:9
Zg. Polskava —Dornava	6:2
Rezultati — mladinci:
Drava :Oplotnica	8:0
Središče :Osankarica	1:2
Hajdina :Boč	5:8
Skorba :Ger. vas	4:6
Aluminij.Slov. vas	ni rezultata
Branko Kirbiš
Republiški
prvak v atletiki
Kristjan Kovač je pred kratkim v
Ljubljani osvojil naslov članskega re-
publiškega pnaka v skoku v višino.
Preskočil je 209 cm, to je centimeter
manj od njegovega osebnega rekorda.
Tega je dosegel v Postojni na mladin-
skem republiškem prvenstvu.
Svojo športno pot je začel že v os-
novni šoli, kjer se je seznanil s sko-
kom v višino. Navdušil se je, saj se
mu zdi skok v višino najatraktivnejši
med vsemi atletskimi disciplinami. Ze
takrat je postal pionirski pr\ ak Slove-
nije.
Bil je na mladinski balkaniadi v
Romuniji in osvojil odlično 5. mesto.
Pravi, da izstopajo predvsem Romuni
in Bolgari, drugače pa med mladimi
atleti ni prave razlike. Na mednarod-
nem mitingu v Linzu v Avstriji je os-
vojil 3. mesto, saj konkurenca ni bila
velika.
Kristjan je končal srednjo šolo in
sedaj gre služit vojaški rok. Upa, da
bo imel zagotovljene vsaj minimalne
možnosti za trening in bo lahko nada-
ljeval svojo do sedaj uspešno športno
pot-	V. K.
Foto Ozmec
Kegljači pričeli priprave
Ob koncu septembra se bo pričel
jesenski del kegljaškega regijskega pr-
venstva v skupini A, kjer uspešno na-
stopa tudi ekipa Drave. Še preden so
pričeli običajno »potakanje«, so se
nekateri člani ekipe udeležili temelji-
tega čiščenja in pleskanja kegljišča.
Prostovoljno delo je vredno pohvale,
vendar se pri takem delu najdejo ved-
no isti.
Ob koncu sezone si ptujski kegljači
obetajo visoko uvrstitev predvsem iz
dveh razlogov: prvi je ta, da je K K
Drava po dolgih letih dobil nove ke-
glje, ki ustrezajo mednarodnim nor-
mam in ki jih imajo kegljišča, na kate-
rih tekmujejo; drugi razlog je prav ta-
ko pomemben, saj se je po daljšem
premoru v ekipo vrnil Colnarič, ki že
na treningih dokazuje svojo odlično
formo. Tudi ostali napovedujejo trd
boj za prostor v ekipi. s. VICAR
7. slovenski revijalni pokal
v malem nogometu
v soboto, 22. 8., je bil 7. slovenski revijalni pokal v nogometu. V skupini A
je največ — 4 točke — dosegel NK Tarok iz Ptuja, DTV Borut (Gotovlje) 2 toč-
ki^n Vecchia (Koper) O točk. V skupini B je nastopil samo NK Remet iz G.
Radgone. V skupini C sta NK Garnizon Ptuj in Čevljarstvo Miloš (Ptuj) dose-
gla tri točke in Disco Lady O točk. V zadnji, skupini D je NK Cimos (Koper)
dosegel 3 točke, Vitomarci 2 točki in Camel (Koper) 1 točko. V polfinalu je NK
Garnizon Ptuj premagal NK Remet s 5:1 in NK Cimos NK Tarok s 4:3. V boju
za tretje mesto je NK Tarok premagal NK Remet s 6:2. Zmagal pa je NK Ci-
mos, ki je NK Garnizon Ptuj premagal z 1 :o. Najboljši strelec turnirja je bil Go-
ran Matic (Garnizon Ptuj), najboljši igralec Ivo Prašnikar (Cimos Koper) in
najboljši vratar Danilo Koštomaj.
In zdaj poglejmo, kakšno je stanje po sedmih turnirjih: vodi NK Radvanje
(Maribor) s 60 točkami, drugi je NK Kremenčkovi (S. Gradec) z 39,5 in tretji
NK Tarok (Ptuj) z 38,5 točkami. Ostali Ptujčani pa so uvrščeni takole: II. Ce-
vliarstvo Miloš, 12. Disco Lady, 26. Garnizon Ptuj.
V. K.
MOTOKROS
Gaiser ponovno drugi
v Žireh je bila v nedeljo, 30. avgusta, letošnja že četrta dirka za državno in
republiško prvenstvo. Pred 4000 gledalci je bil Ptujčan Gaiser zopet zelo dober.
V svojem razredu — do 125 ccm — ga je v obeh tekmah za slabo dolžino motor-
ja premagal domačin Andrej Gošnik. Bogomirju Gaiserju se pozna, da zelo do-
bro in dosti trenira, zato smo prepričani, da se bo z druge stopničke kmalu
povzpel na najvišjo. Mogoče že na prihodnji tekmi v Rogatici v Bosni in Herce-
govini. Tekmovanje bo to nedeljo.
Vrstni red najboljših je v razredu do 125 ccm po štirih motociklističnih
tekmovanjih enak, kot je bil v Žireh: prvi je Andrej Gošnik, Slovenijaavto, dru-
gi Bogomir Gaiser iz Avtomota Ptuj in tretji Boštjan Batič iz Nove Gorice.
V	razredu do 250 ccm ptujsko društvo letos nima tekmovalcev; je pa v ne-
deljo v Žireh zmagal bivši Rujčan Jože Krištof, sedaj tekmovalec Brežic. Kako
enostavneje izgubiti dobrega tekmovalca iz svojih vrst in kako težko gaje vzgo-
jiti!
V. Kozel
Šahisti ŠD MIP Ptuj
pred pričetkom sezone
v zadnjem času smo nekoliko manj poročali o aktivnostih v ŠD MIP Ptuj,
nekoliko več pa o uspehih posameznikov na različnih tekmovanjih. Tako sta
Anita Ličina in Rado Brglez zmagala na kvalifikacijskem turnirju za nastop na
republiškem prvenstvu, Tatjana Vaupotič-Košanski je že tretjič osvojila naslov
republiške prvakinje. Uspešno je na mednarodnem turnirju v Kranju nastopil
Rado Brglez, v Nemčiji Danilo Polajžer, v Pregradi pa Tomaž Žmavc. Danilo
trenutno igra na mednarodnem turnirju v Frankfurtu, od 30. avgusta do 15. sep-
tembra pa bosta z Radom Brglezom nastopila za ekipo Murke iz Lesc na tek-
movanju v 2. zvezni ligi. To je za oba prav gotovo priznanje, saj je Murka eden
najmočnejših klubov v Sloveniji in računa na solidno uvrstitev tudi v zveznem
merilu. Oba pa bosta sodelovala še na republiškem članskem prvenstvu posa-
meznikov od 15. oktobra dalje.
Redno vadijo tudi perspektivni mladi člani društva pod strokovnim vod-
stvom MM Danila Polajžerja, po I. septembru pa se bo ponovno pričela šahov-
ska šola mlajših pionirjev ob četrtkih ob 17. uri v prostorih društva.
Tudi člani bodo pričeli redno igralne dneve ob torkih in petkih od 19. ure
dalje, v petek, i-}.septembra 1987, pa bo redni mesečni hitropotezni turnir. Vse
aktivnosti bodo- v društvu podredili pripravam za nastop na republiškem ekip-
nem prvenstvu konec novembra, kjer pričakujejo visoko uvrstitev (morda vrni-
tev med zvezne drugoligaše). V ta namen bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih
srečanj z močnejšimi klubi iz bližnje okolice.
V	polnem teku so tudi priprave za 1. mednarodni turnir, ki bo od 11. do 20.
decembra 1987.
Vse člane in ljubitelje šaha vabijo, da se jim pridružijo ob igralnih dnevih,
pa tudi na hitropoteznih turnirjih.
Silva Razlag
1 — ZA RAZVEDRILO
3. september 1987 - TEDNIK
TEDNIK ~ september 1987
OGLASI IN OBJAVE — 15
Strelci za pokal
maršala TITA '87
Minulo nedeljo je bilo občin-
sko ekipno prvenstvo za pokal
maršala TITA '87. Tekmovanje
poteka že vrsto let. Začenja se s
tekmovanji v občinah, sledi re-
publiško in nazadnje zvezno sre-
čanje. Prehodni pokal prejme
zmagovalna ekipa sklepnega sre-
čanja. Strelci tekmujejo z malo-
kalibrsko puško iz ležečega polo-
žaja.
Ob zelo ugodnem vremenu se
je na občinskem prvenstvu na
ptujskem mk strelišču pomerilo
12 ekip, nekaj tudi nepopolnih.
Streljali so 40 strelov (400 kro-
gov za posameznika, za ekipo pa
1600). Rezultati:
1.	Kidričevo (1361 krogov)
2.	Turnišče II (1361)
3.	Turnišče I. (1316)
4.	Železničar I. (1286)
5.	Jože Lacko (1254)
6.	Agis I (1225)
7.	Agis II. (1224) itd.
Od posameznikov so bili naj-
boljši: 1. Andrej Pulko, Tur. (353
kr.), 2. Albert Frčeč, Kid. (350
kr.), in 3. Jurij Lamot, Kid. (346
kr.). Med ekipama Kidričevo in
Turnišče je zmago odločilo zad-
njih 10 strelov zadnjega strelca
ekip.
Zmagovalna ekipa se bo po-
merila z najboljšimi občinskimi
ekipami Slovenije v Ljubljani 12.
septembra. Želimo ji mnogo
uspeha.
K. A.
Turnir v malem nogometu
športno društvo Turnišče —Ptuj prireja turnir v malem nogome-
tu. Ta bo v nedeljo, 6. septembra, ob 9.00 uri na igrišču pri gradu Tur-
nišče. Za najboljše ekipe je organizator pripravil lepe pokale, ne bodo
pa pozabili na najboljšega strelca in vratarja turnirja.
Ljubitelji malega nogometa, ne pozabite priti to nedeljo v Turniš-
če ter se udeležiti turnirja.
ZB
Po prvem šolskem
dnevu
v torek, 1. septembra, so se znova odprla šolska vrata za najmlaj-
še: cicibane, pionirje in mladince. Ceste, prehodi, avtobusi in vlaki so
se napolnili z veselimi in brezskrbnimi učenci in dijaki.
Otroštvo in mladost sta vselej in za vsakogar najlepši čas. Zato ni
naključje, da prav najmlajši v svoji sreči največkrat pozabljajo na šte-
vilne nevarnosti, ki jim pretijo ob pričetku šolskega leta; zaradi vse
hitrejšega in povečanega prometa na cestah vedno bolj. Kolikor bolj
se promet stopnjuje, toliko večja postaja odgovoiYiost vseh voznikov
osebnih, potniških, tovornih in delovnih vozil.
Na cestah nismo nikoli sami. Toda s prvim šolskim dnem, s prvim
septembrom nas je na cestah še veliko več. Tako bo tudi v naslednjih
dneh in mesecih, vse do ponovnih počitnic.
Na cestah bodimo strpnejši, skrbimo za pravočasen odhod od do-
ma, da nam ne bo treba na cesti pretiravati. Za volanom bodimo vse-
lej pozorni, da bo naš in vaš otrok, učenec in dijak varen, da bo preži-
vel to in naslednja šolska leta srečen in brez nezgod.
Srečno vožnjo — varno pot!
Združenje šoferjev
in avtomehanikov
Ormož
Predstavnik OŽVZ Jože Ceh (levo) in predstavnik KK Marjan Brglez z
zlatima medaljama pred razstavnim prostorom KK Ptuj na radgonskem
sejmu, (foto: M. Ozmec)
Med gosti so bili ta dan še posebej veseli poveljnika LAO Svetozarja
Višnjiča. (foto: M. Ozmec)

V okviru jubilejnega 25. kmetijskega sejma
v Gornji Radgoni so kolegi iz Zavoda za ča-
sopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
pripravili osmi dan sejmarjenja, v petek, 28.
avgusta, srečanje predstavnikov pokrajinskih
sredstev javnega obveščanja. Direktor sejma
Ivan Kovač nas je seznanil z vsemi podrob-
nostmi in zanimivostmi letošnjega sejma, na
katerem je razstavljalo prek 1.200 razstavljal-
cev iz domovine in okoli 50 iz tujine, največ
iz Avstrije in Italije.
Sicer je ta dan minil v znamenju živinorej-
cev, ABC Pomurka in Madžarskih razsta-
vljalcev. Na sejmu pa so sodelovali tudi
predstavniki iz ptujske občine, in sicer iz
Kmetijskega kombinata. Obdravskega zavo-
da za veterinarstvo in živinorejo ter Perutni-
ne. Kombinatovci so bili še posebej zadovolj-
ni, saj so prejeli prav ta dan zlato plaketo za
razstavljene rejne prašiče. Nič manj pa ni bi-
lo veselo ob stojnici OŽVZ, kjer so prejeli
zlato plaketo za dve kolekciji razstavljenih
plemenskih telic ene svojih enot.
Prav v petek pa so bili na sejmu še posebej
veseli poveljnika ljubljanskega armadnega
območja general-podpolkovnika Svetozarja
Višnjiča, saj je ponudil sodelovanje JLA
predvsem na področju konjereje, ter obiska
podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije
Borisa Ferleca.
-OM
Na Hajdini gradijo trgovino
Delavci KGP Ptuj so prve temelje za novo trgovino v Hajdini že naredili. (Foto: M. Ozmec)
Delavci Komunale, gradbeni-
štva in prometa iz Ptuja so sredi
avgusta pričeli v Hajdini zemelj-
ska dela in pripravo temeljev za
nov trgovski lokal, ki ga bo v ce-
loti financiral ptujski MI P. Zem-
ljišče v neposredni bližini farne
cerkve je z zbranimi sredstvi iz
krajevnega samoprispevka kupi-
la KS Hajdina, sicer pa so pri-
prave za gradnjo nove trgovine v
tem kraju potekale že več let.
Kot je povedala tajnica KS Jo-
žica Šijanec, so dogovori o grad-
nji trgovine potekali že v minu-
lem srednjeročnem obdobju, saj
je sedanja trgovina že zdavnaj
postala premajhna za potrebe
krajanov iz okoliških vasi. Ker
pa je prihajalo do sporov glede
lokacije nove trgovine, so se do-
govorili, da bodo poiskali ustrez-
nejši prostor. Po večkratnih raz-
pravah na zborih krajanov (ti so
bili slabo obiskani) so se končno
dogovorili za prostor pod cerkvi-
jo, saj drugje enostavno niso do-
bili zemljišča. Sedaj nekateri si-
cer negodujejo, vendar bo treba
potrpeti, kajti temelji so že nare-
jeni in sedaj res nima smisla raz-
pravljati o kakšni drugi varianti.
-O M
Aforizmi
Ko je umrl kardiolog, so vsi govorili o njegovem dobrem srcu;
le kaj bodo dejali o ginekologu ?
• • •
Rekli so mi, da me bodo plačali po delu. Ja. tovariši, kako
bom pa živel?
• • •
V gnilem kapitalizmu se ve dvoje: delavec dela. kapitalist mu
jemlje. Pri nas pa se ve eno: delavec dela.
Gramozna jama v Tržcu
postaja smetišče
Kljub vsakodnevnim obvestilom o ekoloških katastrofah človeški
uničevalni stroj neutrudno uničuje svoje okolje. K množičnemu indu-
strijskemu uničevanju pripomore še človek kot posameznik. Tudi kra-
jani ptujske občine niso izjema.
Kot vemo, je na območju občine, skozi katero teče Drava, še veliko
potokov in ribnikov. Večina le-teh so regulirani, nekateri pa popolno-
ma uničeni, kot na primer Studenčnica. Regulirani pritoki so prava
reklama, kako je potrebno uničevati še preostali del ribjega življa. Ri-
biška družina s svojimi ribogojnicami skrbi, da imamo še nekaj rib še
v ribnikih, kajti ptujsko akumulacijsko jezero ob nizki gladini že prav
zaudarja. Ptujski ribiči so si enotni, da je edino čista voda, kjer ribe še
nimajo vonja, v gramozni jami v Tržcu. Ker izvira podtalnica, je po-
gled na zeleno-modro gladino prav prijeten. Kako dolgo še? Obrežje
gramozne jame v Tržcu dobiva sliko nekdanjih Birov. Koliko odpada
je morala voda že skriti? Nekateri pripeljejo kar cele traktorske priko-
lice vsemogočih odpadkov, kljub temu da so seznanjeni s prepovedjo
takega početja. Kasneje se v vasi hvalijo, kako so imeli »krompir«, da
jih ni nihče videl. Ce ustrezni organi vode ne bodo zavarovali, bo
kmalu tudi tam smrdeča mlaka. Do sedaj je bilo vedno tako.
S. viCar
Jurovoi — prašna vas
Dimljenje, zapraševanje, megla?
Ne, to je cesta skozi Jurovce!	JB
Srečanje maturantov
i: leta 1937
Prejšnji petek so se v restavraciji
Ribič v Ptuju srečali nekdanji dijaki
državne meščanske šole Maksa Ple-
teršnika. Šolske klopi so glodali v le-
tih 1933-1937. Ob petdesetletnici
male mature se jih je zbralo 32, toliko
kot ob 48-letnici pred dvema letoma.
Srečanje je bilo nadvse prisrčno in
ganljivo. Življenjska pot jih je zanesla
na različne konce v domovini in tuji-
no. Po dolgih urah obujanja spomi-
nov na nekdanje šolske dni, so se do-
govorili, da se bodo poslej srečevali
vsako leto.
MG
V minulem tednu (od 25. avgusta do vključno 1. septembra) so mili-
čniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovati v osmih prometnih ne-
srečah in pri tem zabeležili eno hujšo in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki
nesreč so bili neprevidna vožnja, neprilagojena hitrost in izsiljevanje
vre(tfiosti. V sedmih prometnih nesrečah ni hilo telesnih poškodb, le ma-
terialna škoda, ki je bila tokrat ocenjena na okoli 950 tisočakov.
TRCIL V AVTOMOBIL
V četrtek, 27. avgusta, ob 17.10
je prišlo do nezgode na magi-
stralni cesti, ki pelje čez dravski
most v Ptuju. Voznik kolesa z
motorjem Jurij Pal iz Ptuja je pe-
ljal v smeri proti mestu iz mari-
borske smeri. Na mostu je zaradi
prekratke varnostne razdalje (?)
trčil v zadnji del osebnega avto-
mobila pred seboj, ki ga je upra-
vljal Marijan Melinovič iz Kidri-
čevega. Pal je pri tem padel po
cestišču in se hudo telesno po-
škodoval.
-OM
V Ptuju imamo trenutno dve večji gradbišči — grad in minoritski
samostan. Slednji je vezan na daljša obnovitvena dela, ki bodo pote-
kala vse do leta 1989, do njegove 750-letnice.
Spreminja pa se tudi del starega mestnega jedra — Hrvatski trg.
Njegova zunanja podoba je lepša iz dneva v dan, stare oguljene fasa-
de se umikajo novim, dobivajo tisto barvo, ki sojo imele nekoč. Med
njimi je tudi stavba glasbene šole Karola Pahorja, ki jo pravkar ureja-
jo. Samoupravna stanovanjska skupnost, izobraževalna skupnost in
šola so prispevali 12 milijonov dinarjev. Sicer pa obljubljajo, da bo
Hrvatski trg v celoti urejen do konca letošnjega leta.
mš
Hrvatski trg v Ptuju in zidarski odri ob zgradbi glasbene šole. Foto: mš
V Hajdošah nov gasHski avtomobil
in prizidek k domu
v Hajdošah je bilo minulo nedeljo, 30. avgusta, veliko gasilsko
slavje,, na katerem so predali namenu prizidek k domu gasilcev in
kombinirano gasilsko vozilo TAM 130. Kot je v slavnostnem govoru
povedal predsednik GD Hajdoše Ivan Brodnjak, sta obe pridobitvi
plod tesnega sodelovanja gasilcev s krajani Hajdoš in Skorbe. Poleg
tega da so skupaj prispevali denarna sredstva za nakup gradbenega
materiala, so s prostovoljnim delom gradnjo sami tudi končali. Tudi
za novo kombinirano vozilo so prispevali polovico sredstev, drugo
polovico pa je primaknila požarna skupnost prek Zveze gasilskih dru-
štev. Nov avtomobil je krstilo 12 botrov ter predstavnika pokrovitelja-
vaške skupnosti Hajdoše in krajevne konference SZDL.
Hajdoškim gasilcem so se na slovesnosti pridružili še člani enaj-
stih okoliških gasilskih društev. Čestitkam ob pridobitvah se je pri-
družil predsednik Zveze gasilskih društev občine Ptuj Franc Simeo-
nov.
-OM
Rodile so:
Anica Topolovec, Njiverce-
vas 28 — Matjaža; Jožefa Bel-
šak, Korenjak 5 — dečka; Dragi-
ca Florjanič, Lasigo,vci 11 — Kri-
stijana; Cecilija Seruga, Stojnci
65 — deklico; Ana Majhen, Do-
lane 21/a — dečka; Marija Ze-
bec, Volkmerjeva 21 — dečka;
Sonja Krajnc, Grajena 16/a —
deklico; Vera Sok, Borovci 21 —
deklico; Marjana Meško, Mi-
hovci 20 — Danijela; Anica Bra-
nilovič, Ivanjkovci 4/a — dečka;
Jožefa Bromše, Gajevci 8 — de-
klico; Ana Arnuš, Podlehnik
80/a — deklico; Simona Štebih,
Polenšak 25 — Liljano; Marija
Šnajder, Vinski Vrh 54 — Boja-
na; Jelka Murko, Dolič 14 — de-
klico; Alenka Janžekovič, Stojn-
ci 101 — Evo; Liljana Mileč,
Nova vas 110 — Kristino; Maj-
da Muršec, Sobetinci 36/a —
Damjana; Danica Cvetko, Gra-
jenščak 22 — deklico; Božena.
Bedenik, Ptujska Gora 56 — de-
klico; Jolanda Potočnik, Med-
vedce 21 — Vladimira; Marjana
Bukvič, Potrčeva 59 — deklico;
Darinka Filipič, Mali Babrovnik
7 — Simona; Antonija Arnuš,
Novinci 3 — dečka; Ida Jerič,
Prešernova 17 — Aleksandro;
Olga Toplak, Lešnica 40 — De-
jana; Elizabeta Roškar, Strmec
13 — dečka; Darinka Mlakar,
Apače 180 — deklico; Terezija
Veršič, Trnovska vas 55/a —
Edito; Nada Kšela, Godemarci 3
— Gabrijelo; Ljubica Paska, Trg
svobode 3 — deklico; Danica
Koser, Janežovski Vrh 21/a —
deklico; Sonja Tomašič, Potrče-
va 17 — Aleksa; Marjeta Ketiš,
Spuhlja 107/c — Saro; Emica
Jerebič, Ivanjkovci 4/a — Deja-
na;.
Poroke:
Željko Pivac, Orahovlje bb, in
Justina Mothe, Kicar 45; Ivan
Grmeč, Cestica, M. Tita 56, in
Sanja Knapič, Koprivnica Trg L
L. Ribara 3; Matija Plajnšek, Ro-
gatec 20, in Magda Korez, Roga-
tec 20; Silvo Muzga, Podhom 2,
in Graciela Rajhart, Log 4/a;
Igor Vinkler, Stanečka vas 11, in
Nadica Lampret, Stanečka vas
II.
Umrli so:
Franc Filipič, Vinski Vrh 25,
roj. 1940, umrl 8. avgusta 1987;
Vera Pihler, CM D 17, roj. 1906,
umrla 21. avgusta 1987; Marija
Rudolf, Sp. Hajdina 41, roj.
1924, umrla 24. avgusta 1987;
Viktor Vodušek, Vel. Okič 18,
roj. 1929, umrl 24. avgusta 1987;
Antonija Vesenjak, Bresnica 66,
roj. 1920, umrla 28. avgusta
1987; Pavel Roškar, Mezgovci
ob Pesnici 37, roj. 1909, umrl 28.
avgusta 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADiO-
TEDNIK 62250 PTUJ, VoSnja-
kova 5, postni predal 09. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan PuSnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Marjan
šneberger in novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo.
letna naročnina znaSa 7500
dinarjev, za tujino 0500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrSčen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.