OFFICIAL ORGAN Največji slovenski tednik v Združenih državah 1 shaja mko sredo. NASLOV uredništva in uprav-nišva: 1951 W. 22nd Plača Chicago, 111. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION * Entered as Seeond-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. I»«ued every Wadoaaday OFFICE: 1951 W. 22nd Chicago, 1IL No. 51. Štev. 51. Ameriške vesti. Chicago, III., 26. decembra (December) 1917. Leto in. Volume in. Roparji ustrelili dva Slovenca. l)ne 18. decembra zvečer ob tri četrt na 11. uro sta bila v Cleve-landu, Ohio, ustreljena od roparjev v neki gostilni dva Slovenca, 26-letni rojak Frank Juh, samec in gostilničar John Telban. Slednji zapušča ženo in šest nedorast-lili otrok. O tem groznem umoru poro-ča "C. A." sledeče: Eden izmed najsilnejših "hold-upov", kar jih pomni zgodovina slovenske naselbine v Clevelandu se je pripetil v torek dne 18. dee. ob tii četrt na enajst v gostilni rojaka John Telbana na 990 E. 61st j St. Dva maskirana roparja sta pri-j šla od tem času v omenjeno gostil-i no in meni nič tebi nič sta dva-1 krat ustrelila na Franka Juh, ki je stal pred baro. Frank Juh se je nemudoma zvrnil mrtev na tla. j Star je 26 let in je stanoval na i 1002 E. (i 1st St. V .kratkem bi bil poklican v vojaščino. Pri mizi so sedeli trije uslužbenci The East Ohio Gas. Co., pri svoji pijači E-den roparjev je obrnil revolver na nje, da so bili pri miru. Ko je gostilničar Telban, videl, da je Juh padel, je segel pod baro, da zgrabi močan kozarec ter udari druze-ga roparja po glavi toda ropar je Pogled na zavzeto mesto Jeruzalem. m*f«f5 se branili zapustiti svojo rodno grudo, ker so vedeli, da jih čaka v tujini glad, kužne bolezni in smrt, in ki so se zatekli v cerkev, da bi tam našli varno zavetišče pred pre ganjalci, je dala vlada postreljati •in poklati kot živino. Smrt jih je čakala v tujini, smrt jih je dohitela doma, ker ©dreka Avstrija svojim slovanskim podanikom pravico do življenja. Ali doletelo bo tudi njo maščevanje, kajti take okrutnosti morajo biti prej ali slej maščevane. Mirovna konferenca peterih narodov. Amsterdam, Holandska, 23. dec. — Minulo soboto ob 4. uri se je otvorilo v Brest-Litovsk mirovni že skoro vsaka država, ali vsaka oseba na svetu..Ker je točka glede sklepanja miru tako važnega pomena, je potrebno, da bi bile pri tem zainteresirane vse svetovne države. Božično voščilo Anglije. London, Anglija, 24. decembra, -r- Velika Britanija bo poslala tudi letos Združenim državam posebno božično brzojavno čestitko. Tako poročajo danes vsi londonski časopisi. O vsebini te čestitke vendar dosedaj še ni javnosti ničesar znanega. Avstrija bo dobivala živila iz Rusije. Amsterdam, Holandska, 23. dee. — Avstrijski minister javnih potrebščin poroča, da se bo pričelo posvetovanje peterih narodov, ki jkma,u dovažati živila iz Rusije. V zastopajo centralne zaveznike. Na 10 sv|,bo je avstrijska-*4ada že u- krenila potrebne korake s tem, da le poslala preko meje večje število železniških vagonov, ki bodo Dosti to zborovanje so poslale države svoje zastopnike: Nemčija: Dr. Richard Kuchl-man-a, zunanjega ministra; dalje dovažali živila iz Rusije ven Rosenberga, barona von Hock, generala Hoffmanna in majorja Brinskmanna. Ves krščanski svet se raduje nepričakovane vesti, da so angleške čete dne 10. decembra t. 1. zavzele streljal v istem trenutku, ko je sveto mesto Jeruzalem. Nad tem Telban zagnal .težek, kozarec nje- zgodovinskim mestom vihra danes mu v glavo. Zadet od petih stre- zopet namesto turškega polumese- lov se je gostilničar Telban mrtev & zastava z znamenjem sv. kriza. /gHidit na t ta: Policija je bila ne- Vojna poročila naznanjajo, da so tik pred Božičem, ali dne 23. decembra t. 1. Angleži zavzeli tudi zgodovinsko mestece Betlehem, Gornja slika predočuje južni del mesteca Jeruzalem z znano 0-marjovo turško mošejo,kjer je stal pred tisočletji nazaj znani judovs- provijanta se bo poslalo iz Rusije v Avstrijo tudi začetkom marca po Donavi, ko ne bo več zamrzje-na. Avstrija: Cirofa Czernina, zuna-j Angleške čete so zavzele Betlehem.. London, Anglija, 23. decembra. njega ministra; von Meiyerja. ba iona v on Wisserja; grofa Coller da, grofa Osaky, feldmaršala voni-.(.ieneral Alenbyeve čete so vče-Chisceriesa, poročnika Polarny in i raJ in danes zavzele šest nadaljnih ___:__■ ____/TI • input 111 L*]*a 10\T na i ulwani mest in krajev na severni strani Jaffe v Palest ini. Tako poroča da- zibeljko krščanstva, kjer je bil ro- ki tempelj, katerega je zgradil jen naš Izveličar. j kralj Salomon. mudoma obveščena in na lice me sta je prihitel policist Wilsox, detektiv Some rs, Page, Sager, Smetana, saržent Prosser kapitan May Farr in pomožni načelnik detekti-Thomas Mahoney. Roparja nista ničesar odnesla, in policija pravi, da roparja nista hotela krasti ampak njih namen je bil maščevanje napram Telbanu. Na E. (>1. cesti se je pripetilo zadnje čase več roparskih napadov, in šele pred kratkim je bil izropan tam splošno znani rojak Anton Bra-liiscl za $230. Več drugih rojakov j<< bilo napadenih na tej ulici, in preteklo soboto je bil ustreljen rojak »Josip Žele, ki se sedaj bori v bolnišnici se smrtjo. Policija je mnenja, da so se roparji hoteli maščevati nad^ Telbanom, ker je policiji povedal več imen znanih roparjev. Telban je povedal policiji več važnih stvari o streljanju na mladeniča Želeta, in uekaterej ^ prihodnjih 7 let> če bode za neznane osebe so ga svarile naj ni- glasovalo tri četrtine ali 36 iz-kar nc govori. Raditega so detek^^ (.elokupnih držav Dosedaj je tivi mnenja; da se je umor izvršil. domovini 23 držav suhih in »»____1___-..i: T... nohivlian oP . , sicer: Maine, Kans. Georgia. Miš- ki so še nedržavljani in doma iz Avstro-Ogrske, naj so bili že vplo-klicani v ameriško armado, ali če se za to prostovoljno prijavili. Ko se bo to važno predlogo do cela rešilo, bo imel predsednik Združenih držav pravico podeliti ameriško državljanstvo vsem takim vojakom. o ^ Za splošno prohibicijo. Washington, D. C., 17. dec. — V kongresni zbornici je bila danes sprejeta predloga za uvedbo splošne prohibieije v Zdr. državah z 282 proti 128 glasovi. Za to točko je glasovalo 8 kongresnikov več kot je potrebno; predloga glede splošne prohibieije je bila tudi sprejeta v senatski zbornici. Kongresna zbornica je odobrila znano Webbovo resolucijo z dostavkom, da naj se uvede splo-j sno sušo v Združenih državah te- Nova vplačilna lestvica. Tukaj navajam plačilno lestvico, ki »topi t veljavo 1. jan. 1918; radi tega priporočam, da s« to blagovoli vpoitevati: iz maščevalnosti. Tri uslužbence East Ohio Gas. Co. so detektivi odpeljali na glavno policijsko postajo, kjer so jim pokazali slike raznih zločincev, če bi mogoče katerega spoznali. Telban^ zapušča ženo in šest malih otrok. Šele pred krat.kiin je kupil gostilno od Mr. Jos. Ogrina. Na lice mesta je Tel-banova hčerka takoj po streljanju poklicala pogrebnika Jos. Zeleta, ki je prvi dospel tja. Trupla se se- ^ ^ ^ daj nahajajo v mrtvašnici. Te nova žena in otroci so ze spali \ gorenjih prostorih, ko se je streljanje pričelo. Pritekli so navzdol, in videli so ljubega očeta mrtveca! Morilcev seveda niso še dobili, toda vsa mestna policija je na no-uah da jih ujame." sissippi, North Carolina, North Dakota, Oklahoma, Tenn, West Virginia, Virginia, Colorado, Arizona, Washington, Oregon Alabama, Idaho, South Carolina, South Dakota, Florida, New Hampshire, Nebraska, Utah in Iowa. Prihodnje leto bodo postale suhe še sledeče države: dne 1. aprila Indiana, dne 30. aprila Michigan in dne 31. decembra 1918. država Starostni $1,000 Starostni $500 1! Razred Asesment Razred ABesmentll 16...... ____$1.07 16..... .....0$.66 |j 17...... ____ 1.09 17..... ......67 18..... .. . . 1.11 18..... ......68 19. . . . . 1.13 19..... ......69 20...... ____ 1.15 | 20..... ......70 21...... . . . . 1.18 21..... ......72 22...... . . . . 1.21 . 22..... ......73 || 23...... . . . . 1.23 f 23..... ......74 24...... ____ 1.26 ! 24..... ......76 | 25...... ____ 1.29 I 25..... ......77 i 26...... . . . . 1.32 26..... ......79 27...... . . . . 1.36 27..... ......81 I 28...... . . . . 1.39 28..... ......82 t 29...... . . . . 1.43 29..... ......84 30..... . . . . 1.47 30..... ......80 31...... ____ 1.51 ( 31..... ......88 32. . . . . . 1.56 32..... ......9* 33...... ____ 1.60 33..... ......93 34...... ____ 1.65 34..... ......95 35...... . . . . 1.70 j 35..... ......98 36...... ____ 1.76 36..... ..... 1.01 37...... . . . . 1.82 37..... ..... 1.04 38...... .... 1.88 38..... ..... 1.07 39...... ____ 1.94 39..... ..... 1.10 40...... ____2.01 41...... ____ 2.08 41..... ..... 1.17 42...... . . . . 2.16 42..... ..... 1.2 L. 43...... ____ 2.24 43..... ..... 1.25 44...... . .. . 2.32 44..... ..... 1.29 . . 2.41 ..... ..... 1.33 Starostni $250 Razred Asesment 1,6...... ____$0.46 17...... .....46 18...... .....47 19...... .....47 20...... .....48 21...... ____ '.49 23...... .....50 24...... ____ .51 25...... .....51 26...... .....52 27...... ____ .53 28...... .....54 29...... .....55 30...... .....56 31...... .....57 32...... .....58 33...... .....59 34...... .....60 35...... .....62 36...... .....63 37...... .....65 38...... .....66 39...... .....68 40-i..... .....69 41...... .....71 42...... .....73 43...... .....75 44...... .....77 45...... .....79 46...... .....82 47...... .....84 48...... .....87 49...... .....90 50...... .....93 majorja von Gluise , Bulgarija: Minister Popova, zu-i , . , nanjega ministra Kaševa, Gen. glavni vojn. urad štarja Ktoj.novtfa, polkovnika' ,K" ""f.eske ce,e P" lIaJ'r Kontjeva in Dr. Anastasovega. el AuJ,a' i ™,lj<> s*1vern0 ,Ki -luf <' ..TurčIjafBivšega ministra ,.una. pog»aU Turk* s0 -j™ e njih zadev Hesaimy Bej-a, posU-1^'»^.V nika Hukli, podnnnistrskega taj-j^ "T* ? nikaHekmit Bej-a in general Nakhra\I " ^^S^0 Zekki paša zem v e turških vojakov, « .. ' .. „ . 11 častnikov in 10 strojnih pušk. Rusija: Joffe Kommev-a Bisen-j Druge angleSke tVte so zavzele ko Pokrusija; Karaghan Lubins- Ras ez Zandy> 2 mi]je kija; W. Pavloviča, admirala Alt-vater; gen. Tumorija, stotnika Roki, Kepleta in Lipskija. Pri tem je že vštetih 15c za upravne stroske in 10c sa poikodnine in operacije. POLEG ZGORAJ NAVEDENIH SVOT PLAČA VSAK ČLAN IN ČLANICA 10c MESEČNO V PATRIJOTIČEN SKLAD. Društvenim tajnikom in tajnicam proporočam, da si to lestvico shranijo in po isti uredijo pobiralne knjige mesečnih prispevkov za bodoče poslovanje. Joliet, 111., 21. dec. 1917.' JOS. ZALAR, fl. tajnik. Važna predloga za avstrijske podanike. Washington,. D. C., 19. dec. — Včeraj se je kongresni pododsek za zuuanje zadeve bavil z važno predlogo in vprašanjem, da naj bi se dovolilo in podelilo vsem av-stro-ogrskim podanikom v ameriški armadi popolne državljanske pravice, neoziraje se na čes njihovega bivanja v Ameriki. Na ta način se namerava doseči ameriško državljanstvo za vse one vojake, Grobnica havajskega kralja oropana. Iz mesta Honolulu na havajskem otočju se poroča, da so te dni neznani tatovi vlomili in oropali grobnico bivšega havajskega kralja Lunalilo, ter so odnesli dragoceno srebrno krono in insigni-je; pustili so pa kraljevi plašč tega kralja, koji plašč je bil narejen iz neprecenljivega ptičjega perja. Drag poljub. V BloomingtOn, III. je tožila mlada in lepa Miss. Alta Grewell 65. letnega premožnega zasebnika A. F. Smitha za $5000. — odškod-ne ker jo je navedenec pred letom dni s silo objel in poljubil. V svoji tožbi je Miss Grewell navajala, da se je tedaj tako prestrašila, da čuti še danes posledice tega strahu na svojem zdravju. Za prestani strah, ozir. ta ukradeni poljub je prisodila porota gdč. Grewell petsto dolarjev odškodnine, katere je moral obtoženec namali odšteti. Inozemske vesti. C. kr. Avstroogrska surovost. Pod tem naslovom poroča Slovenski Jug v Odesi: Pred avstrijskim umikanjem na goriški fronti je avstrijska vlada dala ukaz, da se evakuira slovenska vas Rihemberk na Goriškem in prevede prebivalstvo v Lipnico (Leibnitz) na Štajerskem. Ker pa je splošno znano, da vladajo v Upniških zgradbah za vaščane narav- nost škandalozne razmere, tako da so že vsi otroci in slabotnejši ljudje deloma vsled gladu, deloma vsled kužnih bolezni pomrli, se je prebivalstvo ukazu uprlo z rihem-berškim kaplanom vred in se zaprlo v cerkev. Ker je bila žandar-merija brez moči, je bil poslan nad uboge slovenske begunce neki madžarski polk, ki je naskočil cerkev, udri v njo in poklal vse ljudi, ki so iskali tam zavetja. — Čuditi se je le, da se med Slovenci še vedno najdejo ljudje, ki se obešajo Avstriji za frak! S tem svojim barbarskim činom je postavila avstrijska vlada krono svojim grozovitostim, katere je počenjala in počenja tekom sedanje vojne nad svojimi lastnimi podaniki, slovanske narodnosti. Uboge prebivalce slovenske vasi, ki #o severoiz- točno od Bethany, kjer so se vršili hudi spopadi s Turki. Prvo bolj podrobno poročilo o Boii v Flandri zavzetju Betlehema, rojstnem kra- ■ ^ " ju našega Izveličarja je došlo da- London, Anglija, 23. decemb. — nes semkaj kot veselo božično iz-Kakor se poroča iz glavnega voj- nenadenje za ves krščanski svet. nega stana, so napadli včeraj O tem se poroča sledeče: Nemci čete feldmaršala Haiga Izmed vojnjh operacij, katere pri Ypres-fctaden železniški posta- j izvršujejo Angleži v Palestini je ji. Pri tem so imeli Nemci toliko IlajboIj pomembno zavzetje Jeru-uspeha, da so se morale angleške za)ema ju Betlehema. Dasiravno čete umakniti nazaj za 700 yar- s0 Turki Betlehem utrdili in za-dov. Nemci so napadli naše čete z varovali s številnimi topovi, se ni-groznim bombardiranjem, kijeo-,so zam0gii ubraniti premoči so-pustošilo skoro vse vasi in našel- vražnika. Danes zjutraj, ko :>e je bine. Bombardiranje je trajalo vso delal dan, so angleške čete zavze- le tudi mesto Betlehem. Iz BOrlina se dalje poroča, da Odkar vodi generel Allenbv so dosegli Nemci uspeh v spopa- vojno v Palestini je zaplenil že 9!) du z Angleži pri Queant in Moeu-[turških topov, 400 vozov, 118 res, nedaleč od Chambraija. Pri i strojnih pušk, nad 7000 pušk, 10 tem spopadu so odvedli Nemci v in pol milijona patron (nabojev) ujetništvo večje število angleških ter veliko drugega vojnega mate- vojakov. Obstreljevanje nizozemskega mesta. Amsterdam, Holandsko, 23. dec. — Nad mestecem Goes, na Nizozemskem se je včeraj pojavilo več nemških letalcev, ki so spuščali bombe na tla. Pri tem je bilo u-bitih številno civilistov in upepeljenih več hiš. Nemški cesar za svetovni mir. London, Anglija, 23. decembra. —Iz Kodanja na Danskem prihaja semkaj sledeče zanimivo poročilo: Kakor piše "Berliner Zeitung" se bo podal te dni nemški cesar Viljem v Brest - Litovsk v svrho pogajanja za svetovni mir, če bo mogoče doseči tozadevne diplomati-čne korake. V tem slučaju bo skušal nemški cesar zbrati skupaj vse evropske vladarje k mirovni konferenci. Ta mirovna konferenca naj bi se vršila po izgledu in načinu mirovne konference,vršeče se svoječasno izza dobe, Napoleonovih vojn. . Nemški cesar se je baje izrazil, da zahteva premirje dandanes rijala. Vsa turška posadka, ki je hotela ubežati proti severni strani Jeruzalema, je bila ujeta od Angležev. Ko so dospeli Angleži na Oljsko goro, so spoznali, da je ta hrib zanje velevažnega pomena iz stra-tegičnega stališča, ker se od tukaj lahko opazuje daleč na okoli vse vojno gibanje in se lahko strelja od tukaj v daljavo 6000 jardov. Z Oljske gore je celo mogoče opazovati kretanje parnikov na Mrtvem morju, tako se vidi iz bližine tudi znamenito reko Jordan. Rusi koljejo jude. Paris, Francija, 23. decembra.— Dasiravno vlada sedaj v južnih delih Rusije velika revolucija, se je pričelo s preganjanjem in klanjem judov v večji meri. Kot za časa vladanja bivšega ruskega carja. V okraju Skirva so revolucionarji opustošili vse judovske naselbine in poklali na tisoče judov. O sličnih klanjih se poroča tudi iz Litvanije, kjer so prizadeli Rusi judom več gorja kot svoječasno Nemci. Mil BBCM FM t. NAZNANILO. Iz urada dr. Sv. Cirila in Metoda, štev. 8 K. S. K J. Joliet, 111. se naznanja, da smo imeli letno sejo dne 16. dee. t. 1. Na tej seji 6e je tudi volil odbor za leto 1918 in so bili izvoljeni sledeči sobrat-je: Predsednik Frank Terlep, podpredsednik Štefan- Štukelj st., tajnik Math. Buchar; zapisnikar John Valentinčič, blagajnik John Gregorič; zastopnik Martin Kam bich. Nadzorniki: John Barbich, Jernej Iljaš in Frank Zupančič. Bolniški odbor : John Kralj, Anton Planine m Lovrenc Roštan. Banderonoše: Ludvig Solnce, John Stukel in Ralph Stukel; zastavonoše: Leo Česnik in Štefan Stukel ml. Po končani seji smo se malo po-krepčali, in so nas tudi posetili sledeči gospodje: Rev. J. Plevnik naš župnik; gosp. Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.; gosp. Jos. Dun da, .predsednik nadzornega odbo ra K. S. K. J. in gosp. Jos. Stukel, prvi predsednik K. S. K. J. in u-stanovitelj našega društva štev. 8 K. S. K. J. Vsem tem gospodom se v imenu društva prav prisrčno zahvaljujemo ker so nas posetili in za njih prekrasne in ganljive govore, katere so držali kot v spomin 25. letnice obstanka našega društva. Vse se je vršilo v najlepši slogi in veselju; vladala je namreč prava bratska ljubezen med nami. Zatorej jaz prav iz srca želim, da bi vsi člani dočakali še let, da bi obhajali 50. letnico, in sicer še bolj veselo, kot je bila sedaj 25. letnica obstanka društva. Sobratski pozdrav vsem članom (icam) društva štev 8 kot tudi vsemu članstvu naše slavne K. S. K .Jednote. Voščim Vam k .sklepu še srečno in veselo Novo leto 1918. Math. Buchar, tajnik. držav in da se mora nikaj določiti, če se ga v slučaju bolezni podpira ali net Sobrat Josip Lokar predlaga, sobr. Frank Kopač podpira, da se dovoli članu vojaku $10. bolniške podpore na mesec. Predlog po kratki debati sprejet, da član-vojak našega društva dokler se nahaja v Združenih državah dobi $10.00 bolniške podpore na mesec. . ^ . (Na to se prične volitev odbora ze leto 1918. Izvoljeni so bili na-sledni člani: Predsednik John Jevnikar; podpreds. Josip Kos; I. tajnik John Boyanc; II. tajnik Josip Matičič; zastopnik Josip Lokar; blagajnik Domen Zaverš-nik. Nadzornrkj: Frank Kopaš, Fr. Miklauiči-č in Frank Miklav-čič; Josip Bašel j, preds. bolniškega odseka. Seja se je vršila v najlepšem redu. Srečno Novo leto vsemu članstvu K. S. K. J. Za odbor: John Boyanc, tajnik. 207—S7th St., Pittsburgh, Pa NAZNANILO. Iz urada društva sv. Petra št. 30 K. S. K. J., Calumet, Mich., se naznanja vsem članom, da se je pri zadnji redni seji dne 9. dec. 1917 sklenilo cd vseh navzočih članov, da vsi oni člani, kateri plačujejo na dva mesca, da naj najpozneje 10 dni po društveni seji plačajo društvene prispevke, ker ob gori-imenovanem času mora tudi društvo na glavni urad poslati Jedno-tine asesmente; zato društvo ne bo nikogar zalagalo, ampak ob tistem času suspendiralo. Vsak taki član naj bere pravila stran 47 člen XIV. točka 110, katera se glasijo: "Doneski, ali asesmenti se plačujejo za naprej vsak mesec. Član, ki je doneske Jednoti na dolgu, nima pravice voliti ,tako tudi ne opravljati kake uradne službe. Tudi ni opravičen do pedpore v slučaju smrti, poškodbe operacije onemoglosti in društvo lahko prvi mesec suspends takega člana." Z bratskim pozdravom vsemu članstvu Odbor društva. * NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Petra in Pavla št. 38 K. S. K. J., Kansas City, Kans. S tem se naznanja vsem članom tega društva, da smo imeli glavno sejo in volitev uradnikov za bodoče leto 1918 kakor sledi: Predsednik Peter Ma jerle; podpredsednik Peter Kobe; tajnik Peter Majerle ml.; zapisnikar Jožef Šnelar; blagajnik Peter Šnelar; zastopnik John Bižal; nadzorni odbor: I. Josip Russ, II. Peter Šajnič, III. Anton Martin-čič. Bolniški predsednik Juri Špienagel. Obiskovalci: Peter Majerle, Jakob Ferlič, zastavonoša Jakob Roje. Vratar Ivan Jakob-čič. Z bratskim pozdravom želim vsem članom in članicam K. S. K. J. veselo in srečno novo leto. Peter Majerle ml., I. tajnik. ' ZAPISNIK seje društva sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa. vršeče se dne 9. decembra 1917. Predsednik J. Jevnikar otvori sejo z molitvijo točno ob 9. uri dopoldne. John Bojane, I. tajnik prebere imenik vseh članov društva, ker bodo morali nenavzoči člani plačti 50c kazni v društveno blagajno. Prečita se celoletni račun in odobri. Tajnik poroča, da ima naše društvo člana Josip Krive, bi je v vojaški službi Zdr. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. Vit. sv. Florijana štev. 44 v South Chicago, 111. Cenjeni sobratje! Naznanjam vam, da ne bomo priredili bala, ali plesne veselice na Silvestrov večer t. 1. ker ne moremo dobiti za to dvorane Vsled tega, ali vseeno bo plačal vsak član našega društva en dol v blagajno za pokritje rednih stroškov. Gotovo ve vsak član, da imamo pri društvu velike stroške; samo tekoče leto smo imeli pet mrliče v, vsled česar smo morali plačati za pogrebne stroške $500 —; bolniške podpore je bilo pa to leto tudi zelo veliko izplačane. Na zadnji naši letni seji je bilo enoglasno sklenjeno, da plača vsak član 50c v dr. blagajno kadar bo kak mrlič od našega društva; to bo v pokritje izplačila $100. ki se plačajo za pogrebne stroške in sicer $85. — za pogreb in $15. — za rože in venec pokoj nemu članu. Kdor ne bo hotel plačati tega pogrebnega asesinenta ne bo opravičen do omenjene po grebne podpore za slučaj smrti. Ob enem s tem naznanjam, da so bili izvoljeni na zadnji seji sledeči uradniki za leto 1918: - Predsednik Martin Golobič; podpredsednik Lovrenc Podlipec ; I. tajnik Jakob Smrekar; blagajnik John Kučič; zastopnik R. F. Kompare; nadzorniki: Joe Benko-vič, Martin Šifrer, in Joe Franko; zapisnikar Frank Raušell; preds. bolniškega odbora: Jakob Stajdo-har; zastavonoša Anton Anžur in John Fugina; vodja Frank Go-renc; vratar Frank Videč. Predsednik bolniškega odbora Jakob Štajdohar naznanja vsem članom, da bo pri svojem poslovanju strogo postopal. Vsak član, ki bo dobil karto za bolnika obiskat, pa da ne bo tega izvršil — bo plačal 50c kazni. S sobr. pozdravom in srečno Novo leto želim vsem čitateljem tega lista Jakob Smrekar, tajnik. ; Anton Pavli _____Nadiorniki: John Derčar, Majk Pimat in Pavel Ogrinc. Zastavonoše : Martin Žolnir in Jernej Habjan; vodja Jfike Košak, vratar Andrej Pirnat. Na maršala smo pa pozabili,, ker ga ni bilo pri tfej seji, zato pa ostane kot maršal nač čvrsti sobrat Frank Giovanelli, kakor je bil dosedaj. Kar se tiče društva vam ne bom bolj podrobno poročal, ker društvo je v tem letu lepo napredovalo s člani, kakor tudi s svojo blagajno. Le žalibog bolniške podpore smo v tem letu že veliko izplačali, pa temu, nihče ne oporeka. Ker mora vsakdo boln. podporo dobiti tudi rad vsakdo boln.' ase-sment plačuje. Naša blagajna se vsled tega ni nič znižala Čeravno smo v tem letu izplačali že nad $200. — podpore. Kot tajnik društva si štejem v čast in dolžnost, da se vsem na šim vrlim članom lepo zahvaljujem, ker so nam tekom leta toliko pripomogli na naših veselicah in piknikih. Dalje poročam vsem članom na šega društva da se vrši naša let na zaključna seja v soboto dne 12. jan. 1918. Zatorej so vsi novo izvoljeni uradniki naprošeni, da se te seje zagotovo udeleže; kdor iz med teh ne bo navzoč na prihodnji seji, se bo namesto njega izvolilo drugega uradnika. Pri tej priliki naznanjam tudi, da se vrši dne 19. jan. 1918. 21 letna veselica v D. A. Sokolovni na 525 E. 72 St. New York. V imenu našega društva najuljudne-je vabim vse člane in članice društev iz Great. New Yorka, kakor tudi vse posamezne rojake, da bi nas pri tej veselici v obilnem številu posetiti blagovolili. Predno končam ta dopis, naj še sporočim redek slučaj fcakoršen je pri našem društvu in sicer, da so kar trije brat je uradniki pri dr. sv. Franč. Seraf. namreč Majk, John in Andrej Pirnat. To je pa zato, ker so vneti člani in radi delajo za korist društva. Želel bi, da bi cenj sobr. urednik enkrat priobčili sliko teh treh bratov. (Pošljite jo! Op. ured.) Tudi opozarjam in prosim vse člane našega društva, da naj si dobro zapomne naslov našega novo izvoljenega tajnika in sicer: John Jurkas ml. 460 Warren St. Brooklyn, N. Y. Vsemu članstvu K. S. K. J. želim srečno Novo leto 1918 in o-stajem s pozdravom A. Pavli, dosedanji tajnik. Društvo "Jezus, Dobri Pastir" štev. 49 v Pittsburgh, Pa. je ime-lo svojo glavno letno sejo dne 1 decembra, ki se je vršila v najlepšem redu in zaključila v korist društva. V odbor za leto 1918 so bili izvoljeni sledeči: Mihael Marko-vich predsednik; Anton Sršič podpredsednik; Josip L. Bahori^h tajnik; Nick Požek zapisnikar; Josip Radovich blagajnik; George Weselich zast.; nadzorni odbor: Josip Vidina, Anton Kasunich in Frank Radovich; maršal Matija Miketich; banderonoše Mark Ko-lič ir> Stefan Mihelich; reditelj Marko Kroteč. Želim, da bi zanaprej odbor deloval v slogi za korist društva ter voščim vsem članom in članicam K.J3. K. J. veselo in srečno Novo leto! S pozdravom Josip L. Bahorich, dr. tajnik. NAZNANILO. i Iz urada dr. sv. Frančiška Seraf. štev. 46 v New Yorku se naznanja, da je imelo naše društvo svojo letno sejo dne 8. dec. t. 1. in tudi volitev, odbora za leto 1918. Ali žalibog prestrašili smo se, ko nas je bilo polnoštevilno članov pri seji in ko nam je naš tako priljubljeni predsednik sporočil po telefonu, da se zaradi boleh-nosti ne more seje vdeležiti. Vsled obilnega števila navzočih članov se je s sejo vseeno nadaljevalo. Prvim preds. kandidatom je bil predlagan sobr. Jernej Habjan, ki pa ni hotel tega urada sprejeti. Nato je bilo enoglasno sklenjeno, da naj ostane še naš stari Jože predsednik in sicer že 21 leto, keV nam vodi vedno v lepem redu seje. Vprašali smo torej sobr. Josip Rcmsa če prevzame predsedniško mesto še za prihodnje leto, nakar smo dobili povoljen odgovor v naše veliko veselje in zadovoljnost. Naš starosta sobr. Rems je bil torej enoglasno izvoljen ^e 21-krat predsednikom " našega društva. Drugi uradniki za 1, 1918 so sledeči: John Habjan podpredsednik; John JUrkas ml. I. tajnik; Frank Vavpotič II. tajnik; John NAZNANILO. Društvo sv. Alojzija štev. 47 K. S. K. J. Chicago, 111. je imelo svojo letno sejo dne 9. dec. Pri tej seji so bili izvoljeni sledeči odborniki za leto 1918: Predsednik Frank Ity>zjek; podpredsednik Math. Cesar; I. tajnik John Wukshinich; zapisnikar John Kramarich; blagajnik Anton Petric; zastopnik Martin Ne-manich; nadzorniki: Martin Petric, Anton Malesic.h in Josip Kre-mesec; reditelj Anton Smid. Pri tej seji nas je tudi obiskal naš spoštovani sobrat Ivan Zupan, urednik "Glasila K. S. K. Jednote" ter je pri tej priliki članom priporočal in razložil pomen bolniške centralizacije, da bi bila ista v korist društvu in Jednoti. O tej točki se je kasneje debatiralo in z večino glasov določilo, da oskrbuje naše društvo še zanaprej samo svoje bolne člane ter se jim plačuje $6. — tedenske | podpore kot doslej. Cenjeni rojaki iz.Chicaga, ki še niste pri nobenem društvu! Sedaj imate lepo priliko pristopiti v naše društvo, ker je pristop še prost. 6 dol. tedenske podpore pa bolniku že nekaj zaleže. Nadalje priporočam vsem onim elanom, ki še niste plačali svojih prispevkov na zadnji seii, da to zanesljivo poravnate do konca decembra tega leta, to je do 30. Kdor tega ne stori, bo suspendiran za prihodnji mesec. % Tudi opominjam naše člane na potnem Jistu, katerim bodo listi potekli dne 30. dec. 1917., da jih takoj obnovite in pošljete zanje denar. K sklepu še prosim vse one člane, ki ne dobivate redno "Glasila "da mi naznanite svoj pravi naslov (stari in novi). — Dolžnost veže tudi vsakega člana, da se U-deleži prihodnje seje dne 13. januarja 1918, ko se bo prečital celoletni društveni račun. S sobr. pozdravom John Wukshinich, tajnik 2432 So. Hamlin Ave, NAZNANILO. Iz i^ada društva sv. Petra in , Pavla št. 51 v Iron Mountain, Mich., se naznanja vsem članom ,tega društva, da so bili na naši letni seji dne 2. decembra t. 1. izvoljeni sledeči odborniki za leto 1918: IPredsednik fVank Staniša; podpredsednik Valent. Petschar; I. tajnik Anton Pod gornik; II. tajnik John Kovačič; blagajnik Luois Berce ml.; zastopnik Louis Berce. Nadzorni odbor: Josip Kotnik, John Schwei in Emil Kral. Bolniški odborniki: Math. Gregorič, Anton Kassin in Josip ,Grailer. Zastavonoše: Peter Mer-zlak, Jewip Kassin; vratar John Pipp. % Obilo uspeha voščim novemu odboru v prihodnjem letu, vsemu članstvu K. S. K. J. pa prav srečno in veselo Novo leto 1918. Nikolaj Paljuk, dosedanji I. tajnik. Nadalje Opozarjam in opominjam vse Člane našega idruštva, da •e pohioštevttno udeležijo prihodnje mesečne seje dne 13. januarja 1918 pri kateri bo prebran celoletni ra&in, in je za rešiti nekaj zelo važliih reči. Pri zadnji dr. se ji je dobil vsak član dva tiketa (vstopnice) k društveni veseliriin predstavi, katera se bo vršila dne 27! januarja 1918. Ta dva tiketa naj vsak član skuša prodati svojim prijateljem, kajti čim večja bo agitacija, tem boljši uspeh bo imela veselica. Naj za danes povem samo toy da se bo omenjeni dan predstavljala d vode jan ka "Tri Vile," in vsakemu priporočam, da si pravočasno preskrbi vstopnico, in da naj se dobro preveže čez pas, da ne bo počil od smeha. V slučaju, da kateri član proda tikete, (in to bo gotovo vsakdo storil,) naj si nadalje tikete preskrbi pri dr. tajniku. Vsem onim starišem kateri imajo svoje otroke zavarovane v o-troškem oddelku, in -so že prestopili 16 leto naznanjam in jih prosim, da svoje otroke prej ko mogoče vpišejo med redne člane društva in Jednote. Vsem onim pa, ki še nimate svojih otrok zavarovanih v otroškem ^oddelku naše slav ne K. S. K. Jednote, pa kličem, da jih čim prej mogoče upišete v o troški oddelek. Kakor ste sami zavarovani,'zavarujte tudi svoje o-troke, in nikdar vam ne bo žal. Prosim g. društvene nadzornike, blagajnike, predsednika in zastopnika, da se zberejo v nede ljo dne 6/januarja 1918 ob 9. uri zjutraj v stanovanju dr. tajnika k pregledovanju računov. S sobratskim pozdravom; želim vsem članom in članicam naše K. S. K. Jednote veselo in srečno Novo leto. Matija Ivanetič, tajnik. NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 52 Indianapolis, Ind. se naznanja, da se je pri redni seji dne 2. dec 1917 izvolilo sledeči odbor za prihodnje leto: , Predsednik Frank Žontar; podpredsednik Mihael" Pavel; I. taj nik John Matelič; II. tajnik John Radež; zapisnikar Anton Debevc; blagajnik Alojz Strgar; zastopnik Alojz Fon; nadzorniki: Steve Skart, Frank Gazboda, Josip U-rajnar; poslanec Josip Urajnar; vratar Martin Urajnar; zastavo inoše Anton Medvešček in Josip Framte. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v g. Josip Gačnikovi dvorani. Naznanjam tudi članom našega društva, ki so na potnik listih, da centralizacija glede bolniške podpore ostane pri društvu. Podporo se je zvišalo od $5. — na $7.00 tedensko, zatorej se bo zvišalo tudi bolniški asesment, ali sklad. Vsled tega naj člani na potnih li>tih nekoliko potrpe, da jim novi tajnik pošlje račune za leto 1918. Vsa pisma, tikajoča se društva sv. Alojzija štev., 52 naj se pošiljajo na I. tajnika brata John Matelič, 2826 N. Calvelage St. Indianapolis, Ind. H koncu pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. in vam želim veselo Novo leto. Frank Sobotin, dosedanji tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. v Waukegan, 111. Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 9. decembra, iu ob enem tudi volitev odbora za leto 1918. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Frank Jerina; podpredsednik Frank Furlan; tajnik Matija IvanetiČ; zapisnikar John Umek; blagajnik Jurij KržiČ; zastopnik Frank O-peka; nadzorniki Frank Gostiša za tri leta; Frank Svete za dve leti ; Frank Ogrin za eno leto; bolniški odbor: Frank Petkovšek za Market St. in okolico; Jožef Draš-ier za 10-to cesto in okolico; zastavonoše j John Mrlak ml. in Jožef Herauer; reditelj John Mrlak (Greg.); maršal Frank GostiŠa; poslanec John Mrlak (Greg.); vratar John Bogataj; društveni zdravnik Dr. L. B. Jolley; k zdravniku mora kandidate voditi sobr. Frank Opeka; društvo zboruje še nadalje v letu 1918 vsako drugo nedeljo v mesecu, ob polu-d^eh popoldne v Matt Slano vi dvorani. K sklepu voščim vsem članom srečno in uspešno Novo leto 1918 ter želim novim uradnikom veliko uspeha ter složnosti pri njihovem delu, da bi se vsi držali pravil društva in Jednote. S sobratskim pozdravom John Mihelčič, tajnik. 2842 So. 7. St. St. Louis, Mo. NAZNANILO. Iz urada dr. Marije Pomagaj' št. 79. K. S. K. J. v Waukegan, 111., se naznanja, da se je vršila dne 15. dec. glavna ali letna seja, pri kateri je bil izvoljen za prihodnje leto sledeči odbor. Grom Frank predsednik; Grčar John podpredsednik; Zalar John tajnik; Varšek John zapisnikar; Tr-ček Peter blagajniky ^Marinčič Anton zastopnik; Nadzorniki: Zalar Joe, Petrovič John in Rep John (starejši); bolniški odbor: Osenek Frank in Cankar John; zastavonoše Leben John in Osenek Frank; maršal Zakrajšek Andrej; dr. zdravnik dr. Jolley; vratar Govekar Frank. ; Sobratski pozdrav ter zdravo lin srečno novo leto, želim vsem članom in članicam K. S. K. J. .John Zalar, tajnik. 1021 Sheridan Rd. North Chicago, 111. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn., se naznanja, da so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1918: Preds. Anton Fritz; podpreds. Ivan Kotnik; tajnik Frank Petcrlin; pod-tajnik Anton Laurič; zapisnikar Ivan Lokar; zastopnik Martin ;Shukle; blagajnik Jakob Petrič. Nadzorniki: Rudolf Hrvat, Ivan Debevc, Alois Govže. Bolniški nadzorniki za mesto: Anton Ohlin in Joseph Intihar; za Fayal Location Ivan Kuzma; za Spruce Loc. Ant. Pene. Maršali: Ivan Maček in Jak. Lušin; Zastavonoše za amerikan-sko zastavo: Jos. Kovač, za društveno Jakob Petrič, Ivan Nosan, Primož Petrič; vratar Anton Stcr-lekar. Ob enem opozarjam vse člane na sklep zadnje konvencije, da se poviša s prvim jan. 1918 asesment za vsakega člana in članico za 20c, to je 5c za poškodninski, 5c za upravni sklad in 10c za pa-trijotični sklad. Veselo in srečno Novo leto Vam želi Frank Peterlin, tajnik. Iz urada tajnika dr. sv. Petra in Pavla štev. 91 v Rankin, Pa. S tem naznanjam vsem članom našegs* društva, da so bili izvoljeni na glavni seji dne 9. decembra t. 1. sledeči dr. uradniki za leto 1918: Predsednik Math Kozan; podpredsednik George Simčič; I. tajnik George Kroteč; II. tajnik Peter Vrtina; zastopnik James Halo-vanic; blagajnik Josip Novosel; nadzorniki: Marko Gojtan, Josip Car in Miho Maričič; maršal Fr. Ilabich; zastavonoše Peter Majhen in Josip Curak; bolniška obiskovalca: Nick Likovič in Nick Kozan; vratar Josip Curak. — Vsi novoizvoljeni uradniki nastopijo svoj urad na seji dne 13. januarja 1918. S sobr. pozdravom George Kroteč, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Lovrenca št 63 K. S. K. Jednote v Cleveland, Ohio. fNaše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 9. dec. t. 1. in ob enem tudi letno sejo in volitev odbora za leto 1918. Izvoljeni so bili sledeči: Anton Globokar, predsednik; Andrej Slak podpredsednik; Anton Kordan I. tajnik; Jakob Res-nik II. tajnik; Frank Gliha pomožni tajnik; Joseph Telatko zapisnikar; Tomaž Mervar, blagajnik; Frank Jerncjčič zastopnik; nadzorniki: Domen Globokar, Joseph Trček in Frank Petrič. Zastavonoša Frank Žnidaršič (st.) Banderonoša Fortunad Rus; spremljevalca Peter Hren in Tom Mervar. Vratar Mihael Žnidaršič. Obilo uspeha voščim novemu odboru, ter srečno Novo leto, vsem članom in članicam KSKJ. John Šuštaršič, bivši I. tajnik. NAZNANILO. Is urada društva sv. Srca Jezusa št. 70 v St. Louis, Mo. Dne 16. decembra 1917 je imelo zgoraj omenjeno društvo letno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1918. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Josip Simo-nich; podpredsednik Malth. O-imterzu; prvi tajnik John Mihelčič; drugi tajnik Adolf Ce.rnko-vič; zastopnik in blagajnik Anton Bukovitz; nadzorniki: Jakob Bukovitz ml., Josip Tratnik in Anton Simonich; bolniški odbornik Nikolaj Cernich; vratar John Desina. VABILO ua plesno veselico, ki jo priredi dr. sv. Treh Kraljev štev. <98 K. S. K. J. Rockdale, 111. dne 5. januarja 1918 v Ane Mavričevi dvorani v Rockdale, 111. Začetek plesne in zabavne veselice bo ob 7. uri zve- t v cer. Zatorej uljudno vabim v imenu našega društva vsa podporna bratska društva iz Rockdale in Jo-lieta. Vstopnina za to veselico je za vse prosta. Osobito pa prosim in vabim vse člane našega društva, da se za gotovo udeleže prihodnje naše veselice, ker drugače zapadejo določeni kazni $1. — (en dol.) Na veselo svidenje torej dne 5. januarja v Mavričevi dvorani! Za Veselični odbor; Josip Snedic, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Jožefa št 110 K. S. K. Jednote v Bar-berton, tJhio. Teni potoni naznanjam vsem članom našega društva, da so bili izvoljeni na redni seji dne 16. decembra t. 1. sledeči uradniki za le-i to 1918: Predsednik Jakob Caserman; podpredsednik John Uičič; 1. taj-»nik Josef Lekšan; zapisnikar Anton Okolish; blagajnik Franc Bertonccl, zastopnik Matija Mihelčič; zastavonoša Josef Traven, društveni zdravnik dr. Sohniers; (Nadzorni odbor: Franc Rebernik, Alois Pire, Alois Arko. Bolniški nadzornik Matija Mihelčič. V letu 1918 bode imelo društvo svoja mesečna zborovanja vsako .tietjo nedeljo v mesecu kakor dosedaj na 312 vzhodni Tuscaraws Ave., ali nasproti gostilne Mr. Josef Troha in ste naprošeni vsi člani, ko se v letu 1918 bolj pogosto vdeležujete društvenih sej ka-,kor v minulem letu. S bratskim pozdravom Z bratskim pozdravom NAZNANILO, Društvo sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa., je na svoji glavni seji dne 16. dec. t. 1. izvolilo za le-«to 1918 sledeči odbor: Predsednica gdč. Marija Sever; ^podpredsednica ga. Marija Tel-ban; I. tajnica ga. Pavlina Osolin; II. tajnica ga. Mary Spec; zastopnica ga. Fannie Susman; blagaj-(Nadaljevanje na 4. strani.) svoje »reče kovači Naoki za vsakdaije življenje. - Spisal Rev. Jurij Truk. -1 (Nadaljevanje.) Kaj misliš o tem? Tvoja čutnost bo seve naredila kisel obraz in tvoj želodec bo stokal. Ali misli na razloček ob zadnji uri, če imaš nekaj stotakov, ali celo tj-sočakov tako naloženih pri revežih, torej izposojenih pri Očetu ubogih, ali si jih po malem znosil v gostilno in izlil v telo, katero mora izginiti. Premisli in stori, kakor meniš, da boš nazadnje najbolje izhajal. Bog ima hranilnico ; kar deneš v njo v življenju, to dobiš po smrti izplačano tisočkrat, in prostor, kamor položiš denar in podpis, to ie roka reve-žev. — Kdor ubogim daruje, Bogu posojuje." Lepa, za čas ter večnost koristna čednost je tudi radodarnost. Že večna Resnica pravi: "Dajte, in se vam bode dalo!" Kdor nima, ne more dati, kdor pa ne hrani, nima ničesar. Tudi veliko premoženje se porabi brez varčnosti; mnogo je ljudi, ki so bili bogati, a umrli so kot berači, ker niso •bili varčni. Torej je res: "Kdor ne hrani, nima ničesar!" Kdor pa hrani, si kaj prihrani, in četudi ne velikega premoženja, vendar toliko, da se pošteno preživi; da, njemu bo tudi še nekaj ostalo za iriboge in reveže. Kdo je najbolj radodaren? Nihče ne more tajiti, (la največ denarja zložijo za dobre namene ravno — ubogi in revni ljudje. Ravno tako je tudi res, da so siromašni ljudje, ki morajo vsak »belic dvakrat obrniti, preden ga izdajo, najpreje pripravljeni pripomoči h kaki dobri reči! V nekem kraju je bilo treba zidati novo cerkev. Župnik prosi ljudi, naj podpirajo po zmožnosti z radodarnimi doneski potrebno podjetje. Kdo je bil prvi, ki je prinesel župniku prostovoljen dar? Nek hlapec je prinesel 150 ikron ter pristavil: "To je od tobaka; prihranil sem si, ko sem se odpovedal pipi!" Za cerkveno opravo je prinesla neka dekla 100 kron ter dejala: "Mislila sem si napraviti novo obleko, ali tako se denar bolje porabi, in stara obleka bo tudi še dobra." Nek hlapec izroči na smrtni postelji duhovniku hranilne bukvice za 12.000 kron za dobro namene. "To sem prihranil," je rekel, "in hočem obrniti v korist moje duše!" — Kjer je krščanski duh, poznajo tudi v višjih stanovih radodarnost. Škof Dupanlu (Du-panloup) pripoveduje: "Nekega dne »eni prejel pismo in 1000 pnenda rekel, da noče mirovati, frankov od neke gospe, ki piše: " PreviHu^st mi je dala to svoto, da bi jo potelbila za dragocen šal. Izračunala sem pa, da se da kupiti za to svoto 2000 kil kruha in to težo bi morala nositi na sebi. To me je prestrašilo. Zato vam pošiljam to svoto za uiboge." Kdor hrani, ima in more dati ubogaime; ni mu treba skopušiti; skopuh ne da nič. Varčnost se pač razločuje od skopustva. Skopuh visi na denarju in premoženju; denarju daruje svoje misli in srce, denar mu je Bog, katerega moli, po denarju hrepeni noč in dan, za njega dela, živi in umrje; kdor hrani, si nabira premoženje le, da mu služi višjim namenom, svojega srca ne naveže nanj. Skopuh ne da nič, ne pomaga nikoli ali le v svoj dobiček, skopuh ne da ubogim, ali le, da se jih znefbi. Kdor je varčen, rad da od prihranjenega, je usmiljen z bližnjima in sam si marsikaj odreče, da more več dobrot deliti; varčnost mu ni v to, da bi le zbiral, on hrani, da se more pošteno preživeti. Ako mii je Bog več da, porabi tudi več v dobre namene. Kakor je daleč nebo od zemlje, tako tudi varčnost od skopustva; varčnost je krščanska čednost, skopuštvo strast in greh. "Kdor se usmili reveža, posodi Gospodu na obresti: on mu bo povrnil." (Preg. 19, 17.) Krasen, vzgled prave krščanske varčnosti je bila cesarica Karoli-na Avgusta, ki je umrla 1. 1873. Sicer pravijo, kdor ima več kaj, lahko kaj da. Res je to, a tudi premožnejši more na poseben način biti radodaren, in tako je bila cesarica Karolina. Beseda zatajevanje samega sebe ni posebno prijetna našim ušesom, ali ona daje našim delom pravo vrednost. Kdor le uživa, ne bo imel nič ea uboge, še zase mu bo premalo, čeravno ima veliko. Sv. Pavel jo pa znal tudi od malega zaslužka svojih rok nekoliko prihraniti in je pora/bil drugim v podporo, ker se je zatajeval. Tako junaško zatajevala se je tudi blaga cesarica. Zase ni potrebovala nič rn si je odrekla, da je le bcngla tisočerim ubožcem poteušiti solze ter jiih rešiti revščine. Njena obleka je bila skrpana, obrabljena, pripro-sta, kakršne bi ne nosila vsaka: detkla. Leta in leta je imela isti klobuk in iste rokavice. Ker je res bilo treba novega klobuka, so cesarici preskrbeli nov klobuk za 15 gld.; za injenitno gospo gotovo nofbena potrata. A spomnila se je, da jo je neka družina prosila ravno za 15 gld., torej proč s klobukom in denar je šel v hišo uboge družine. "Veličanstvo," je rekla nekega dne njena družabnica, "ofbleka je že zopet strgana in ne drži več niti." — "Le popraviti," odgovori blaga gospa, "jaz potrebujem denarja za uboge." Marsikaj §si je pritrgala o* ust, da bi dala drugim. Čisto pripro-sto je živela. Zdravnik ji je priporočal neko vodo, ki ji je prav dobro hasnila. A komaj se je čutila boljšo, vodo opusti, da je več mogla dati revežem. V izbi sta goreli dve sveči, in ni se dala pregovoriti, napraviti si boljšo razsvetljavo. "Hraniti moram," je rekla navadno, "drugače nimam za u-boge!" Blaga cesarica je znala hraniti in se je tudi držala pravega pota. Na sebi je hranila, ne na drugih. Tisočake je razdelila med reveže in sama si je dolgo odrekla marsikaj, kar bi 'bila rada imela. In kako je znala hraniti! Če je prejela kak zavitek, vezi ni nikoli prerezala, temveč raizvozljala i:i zopet porabila. Tudi pri pismih je odrezala nepopisano stran ter jo porabila. "Stane sicer nekoliko truda, ali moji reveži malo več dobijo." To je vzgled junaške krščanske varčnosti, ki si sebi odreče, da bi dala drugim. Dajaj miloščiho od svojega premoženja in ne obračaj svojega olbraza od nobenega siromaka ; tako namreč se bo zgodilo, da tudi Gospod od tebe ne bo obrnil svojega obličja" (Tob. 4, 7) in modri Sirah (20, 5, 6) opominja: "Zapiraj miloščino revežu v srce in »prosila ti bo, da se ti nič hudega ne bo zgodilo; zoper tvojega sovražnika se bo bolj vojskovala, kakor junakov škit in sulica." Francoski kralj Henrik IV. je preden ne bo imel vsak kmet ob nedeljah piščeta na mizi. Ne pripovedujejo nam, ali se mu je posrečilo, a želeti bi bilo, naj bi bil vsak revež in bogatin, kmet in delavec prav varčen. Marsikatera reva bi izginila, in če bi tudi ne imeli Vsi v obilnosti, pa vsaj toliko, da bi pošteno sebe in svoje preredili. S tem že bi bilo veliko pomagano. A prava varčnost prinese se večjo korist: ona utrjuje naš značaj, ker nas stori neodvisne, ona nam prinese zadovoljnost, poštenost in delavnost, ona nas stori trezne in radodarne. Kdor je varčen, obogati na časnem in večnem. Varčnost je temelj in podlaga človeške sreče, je čednost sama na sebi in mati drugih ced-nostij. Dandanes .posebno je vsem potrebna, ko je huda borba za vsakdanji kruh. Bedarije socijal-nih demokratov in prekucije ' a-narhistov ljudi ne bod(\ zveličale. Pomagano bode nam le, ako bomo pametno in varčno ravnali ter se držali vere na Boga, Gospoda vladarjev in narodov, "kateri \z-preminja čase, odstranjuje države in druge ustanavlja"! B) KAKO MORAŠ HRANITI Kakršna setev, taka žetev. Ciceron. Kdor ve in pozna Vse vrline, katere nudi vsakemu prava varčnost, bo čutil v selbi nagib, da si pridobi to lepo, koristno čednost. Komur manjka dobre volje, temu seve ne pomaga niti najlepše priporočilo. Gluhemu pridigaš zaman. A mnogi bo tudi ljudi, kateri so vneti za reč, pa ne vedo, kako se je poprijete. Zdrava pamet sicer že uči vsakega, kako naj bi foil varčen; vendar pa hočemo podati nekoliko migljajev o onih neštevilnih pripomočkih, o katerih se je prepričalo, da so vsega priporočila vredni. Hrani torej, a ne odrekaj si potrebnega, to bi bilo skapufitvo; hrani, Obiraj, pa ne kopiči premo ženja in denarja brez viljega namena, to bo bila grda lakomnost; hrani, zbiraj, množi krščansko, to ti bo doneslo obilne koristi. Bistvo in vsa spretnost varčnosti pa obstoji v tem, da poralbiš pametno vsako prijpžnoist, ki se ti pOnuja, da deneš za prihodnje čase pomanjkanja in potrebe nekoliko na stran; manj moraš izdati, kakor pa zaslužiš, in prav si jo pogodil. Vresni&Io se bo potem: "Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!" I. ZAČNI ZGODAJ HRANITI. O tebi govori mi, oj mladina! Da tebe -ni ofkuiil smrtni strup, Obupaiti ne sme še domovina, •Ti cvet si njen, ti sladki njen si up; Za vse, kar lepo, blago je in sveto, Za dragi dom srce je tvoje Vneto! Joe. Stritar. Kakršna mladost, takšna starost. Modri pravi: "Mladenič vajen svoje porti, tudi v starosti ž nje ne stopi." , (Preg. 22, 6.) "Za rana začne žgati. komur je kopriva mati", veleva pregovor; in v dobrem pomenu naj bi te besede veljale in se uresničevale posebno nad mladino. Mladež je na-da starišev, družine in narodov. V mladosti se mora človeško srce privaditi dobremu, «ker izprijena mladost ne ozdravi zlaihka. "Navada je železna srajca," velja o slabi, a tudi o dobri navadi. Omenili smo že nekoliko dolžnosti naših šol v tem ozifu; pa tudi najboljša šola ne more vsega storiti. Vsi naj bi pomagali, da bi se mladina zgodaj privadila vračnosti; za to tako važno sknb pa ima le malo starišev in odgojiteljev pravo smisel. In vendar poudarja naš slavni vzgojitelj, škof Slomšek: "Ako otroci prve šole doma ne najdejo, ostanejo vse svoje žive dni likav sad. Svet se po samih šolah ne poboljša, ako stariši doma pravega dna ne noložijo. Prvo poučenje starišev najglobje pade, najdalje ostane in najlepši sad obrodi." Razumni stariši, katerim je časni in večni blagor drage dece res na srcu ,kupijo svojim otrokom hranilne puščice. Če so otroci pridni, jim dajo tu in tam za plačilo kak belic'; večkrat si otrok kaj prisluži ali dobi kak dar. Vse gre v puščico, katera ne da nič nazaj, kar je požrla. In ključ imajo stariši. Če otroci kaj potrebujejo, so primorani vprašati stari-še in s tem se zabrani vsaka nepotrebna potrata. Otroci sami pa imajo neznansko veselje, ker so si svesti dobrega dela. Pa le malo je takih starišev. Tu naj bi pri-pomaigala vsaj nekoliko šola. Nekatere države vpeljale za šolarje tako imenovane "šolske hranilnice" (kase) in povsod so se obnesle vrlo dobro, posebno na Francoskem in Angleškem. Vodja šole "Le Mans"'govori o njih tako-le: "Izmed vseh pripomočkov, katere smo poizk nam izročeno deco nravno povzdignili in vzgojili, je eden, kateri se je najbolj obnesel, namreč nabiranje malih doneskov šolarjev v šolski hranilnici." Sloviti francoski narodni ekonom in rodoljub M. de Malarce je priredil novo izdajo svoje "Ročne knjige o šolskih hranilnicah na Francoskem". Iz tega zanimivega in poučnega dela, kjer popisuje pisatelj ustanovi te v, notranjo uredbo in uspešni razvoj šolskih hranilnic, hočemo povzeti nekatere posameznosti. Vodi nas pri tem zlasti namen, da bi se tudi pri nas udomačili ti koristni zavodi. Leta 1874 se je Malarce iz lastnega nagiba lotil težavne nalogo, da vpelje hranilnice, osnovane po njegovih) načelih, v francoske šole. Brez zapovedi, le vsled prostovoljnega prizadevanja učiteljst-va, šolskih nadzornikov, županstev in drugih oblasti, so se začele šolske hranilnice ustanavljati. In kako veselo so se zavodi razvijali, nam izpričujejo statistični podatki. *Leta 1877 je bilo na Francoskem 8033 hranilnic, v katere je vlagalo 176.640 otrok svoje doneske. Prihranjenega denarja je bilo tedaj 2,984.352 frankov. Leta 1886 pa so šteli že 23.980 šolskih hranilnic, 491.160 učen-cev-ihranilcev, in 11,934.268 frankov vloženenega denarja. Gotovo lep uspeh! (Dalje prihodnjih) lllllllllIPt g Protestantizem in katoličanstvo. Spisal! t Rev. I. L. Rurgar. | MtitifliiimiiiHiMmitiiiititmsiiHitiiiifttiiitiiiiiiifaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiH Iz Južne Afrike se je 1. 1916 izvozilo 779,492 funtov surovega masla. (Dalje.) Priznati nam je, da ta opis nikakor ni popolen. Saj pa tudi moj namen ni bil takega podati čitateljem. Vendar upam, da sem vsa^ za silo označil in osvetli] stališče poglavitnejših sekt protes-tantizma, njih beraško zgodovino, smešno doslednost v nauku in trhlo upravo posameznih organizacij. Videli smo, kako se vse odtujujejo pravi luči izveličavne vere, opazili, kitko se več ali manj majejo tla na videz celo najmočnejšim, ip se prepričali, kako hvaležni moramo biti, da nas je milost božja sprejela v varno zavetje edinopra-ve Kristove cerkve. Da pa še temeljitejše izprevide ino gnjilobo in ničnost protestan-tizma napram večno trdnemu stališču sv. katoliške cerkve, povabim Čitatelje, da si malo natanč nejše ogledajo jalovi sestav raz-kolatva na primer v episkopalski in aTtglikanski cerkvi, ki je videti še najbolj dosledna in podobna katolicizmu. Kaj pa pravzaprav uči episko-palska cerkev? Vse in nič! Loči se v visoko, nizko in široko cerkev pa v Ritualiste. In vsi ti uče celo krščanskih resnic, ravno toliko jih pa zopet zametajo.-Nekateri verujejo v sedmere zakramente, nekateri celo samo v dva, drugi v nobenega. Eni verujejo v pravo pričujočnost Kristovo, drugi v pravo odsotnost njegovo v sv. obhajilo. Eni so za sv. izpoved, drugi se jim zato posmehu je jo. Eni smatrajo sv. mašo kot središče krščanskega bogoslužja, drugi — po besedah v 39. členih" — jo imajo le za "bogoskrunsko basen in nevarno prevaro". Eni verujejo v sv. redove, drugi jih taje. In to so vsi enako dobri Episkopalei, eden kakor drugi. Ali ob takih dejstvih smeš pričakovati, da je v tej cerkvi kaj ce-otnega v naukih! Dasi ima svojih "39 členov" kot nekako formula-rije, a kaj pomaga, če se jih pa ne drži! Drži se jih pač, a le v nevarnem smislu — po svoje, torej v nobenem smislu. Tudi ima svojo vero, a še to sme svobodno tajiti, v kolikor členih hoče, dočim jo izpoveda v celoti. Da se pa ti podatki ne bi zdeli "predebeli", naj jih osvetlim z nekoliko dejstvi. _ V londonskem tedniku 'Tablet' od 2. maja 1896. piše episkopalski svečenik (pod šifrom "Duhovnik angleške cerkve") z nekakim o-gorčenjem nastopno: "Nekaj bi rad vprašal, namreč katerega dela — če sploh dela — krščanske vere ne sme tajiti anglikanski duhov- mo za "člene", rubrike ali formu-larije, razen če se ujemajo z našimi lastnimi zasebnimi naziranji. Pa da smo dosledno nedosledni, mi radi priznavamo strpnost z drugimi, ker je sami potrebujemo Z eno besedo, mi smo člani anglikanske cerkve ne zato, ker sprejmemo in zagovarjamo njene nauke, naj so isti že kakoršnikoli, ampak zato, ker smo Angleži — torej iz geografičnih ozirov. In če bi celo imeli kako avtoritativno ob last, ki bi odločevala v verskih in disciplinarnih vprašanjih, bi ji že iz osebnega spoštovanja kot Prote-stantje nikdar ne smeli ukloniti vratu. "Tablet" z dne 3. aprila 1897. je pisal neslednje: "Ali se sme v anglikanski cerkvi po božje častiti Najsv. zakrament? Ali ga moremo nazivati "pravi večni Bog" po nauku anglikanske cerkve?" V naslednji številki z dne 10. aprila je odgovoril na stavljeni vprašanji anglikanski duhovnik to-le: "Ja-z brez odlašanja odgovarjam: Da." Dva tedna kasneje po je pisal njegov stanovski tovariš: "Kakor vidim, je neki duhovnik naše cerkve v naših predalih izrazil mnenje, da se pri nas sme po božje častiti oltarni zakrament. Upam, da prijazno dovolite drugemu duhovniku izraziti njegovo mnenje, da se ne sme po božje častiti; in dalje, da pri nas ne pripoznavamo maše-vajoče duhovščine in tudi nrkakih oltarjev. To pa je seveda moje lastno prepričanje,' cerkev sama nas pušča v temi". Oba ta duhovnika sta v čislih pri Angtikancih, in vendar imata dijametriško nasprotne pojme o naukih, ki za življenje ne morejo biti bolj važni! Podobno stanje je tudi v epis-kopatu. Nedavno je rimska Stolica po najskrbnejšem presojevanju proglasila episkopalske mašniške redove za popolnoma neveljavne, presodek, bi lahko rekel, ki je ob enem veljaven tudi za Staroverce, Orijantalce in Grke, ki vsi žive v razkolu s papežem in rimsko cerkvijo. Napram tej papeževi štva štii 78. Ravnajmo se po teh še ostale sestre K. S. K. Jednote. in pošljimo takoj na glavni urad K„ S. K. J. slične resolucije! K r.klepu Vas prosim cenj. so-sestre dr. sv. Ane št. 120, da pridete dne 20 jan. 1918 vse k seji. — Na zadnji seji smo tudi sklenile, da ne bomo obhajale 10. letnice obstanka društva;«zaradi vojne birne bilo lepo veseliti se, ko ves svet žaluje. Vsled tega odpade vsaka društvena slavnost, imele bamo pač dne 17. maja 1918. sv. mašo za vse žive in pokojne člani-cc našega društva. K sklepu še pozdravljam vse članice in člane K. S. K. J., in vse prijateljice ter prijatelje sirom Amerike želeča vsem zdravo in veselo Novo leto! Mary Spec, bivša I. tajnica. VABILO plesno veselico ki jo priredi Žensko podp. društvo "Marije Pomagaj" štev. il9 K. S. K. J. v Rockdale, 111. dne 29. decembra 1917. Ker je ravno na ta dan deset let, odkar je bilo naše društvo u; r.tanovljeno, smo v ta namen določile to veselico, da bomo skupno lic 10-letnico obstanka dru- bolj vesela vabimo uljudno vse rojake in rojakinje iz Rockdale in Jolieta, tako tudi vsa cenjena društva, da nas posetijo ta dan v o-bilnem številu. Da ne bo treba kakemu gostu trpeti žeje, bo skrbel za to izvoljeni odbor. Zatorej pridite vsi brez izjeme v soboto zvečer v Mrs. Mavriče-vo dvorano kjer bo igrala izvrstna godba. S pozdravom Lucija Ribnikar, tajnica društva NAZNANILO. Iz urada društva sv. Družine št. 136, Willard, Wis., se naznanja članom, da se nameravana veselica dne 31. decembra, to. je na staVega leta dan ne bo vršila zaradi gotovih vzrokov. .Nadalje se prosi člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne mesečne seje dne 6. januarja ob 1. uri popoldne, ker ta dan bo prečitan celoletni račun,finančnega in premičnega društvenega premoženja. Pridite na to sejo v obilnem številu, da se tako lahko vsakdo prepriča na kakšni podlagi obstoji naše društvo. Sobratski pozdrav Frank Perovsek, tajnik, NAZNANILO. . Društvo sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. v Willard, Wis. Je ime lo letno sejo dne 2. decembra t. L Na tej seji se je sklenilo, da se pristopnina k društvu zniža za en dolar. Ker je še tukaj več rojakov, ki ne spadajo k nobenem društvu, imajo sedaj lepo priložnost za pristop v naše društvo. Torej rojaki na noge in ne odlašajte pristo piti v najmočnejše tukajšno društvo, kajti človek ne ve ne ure ne dneva kje ga nesreča zadene. Nadalje se naznanja članom, da se v bodoče vršijo redne mesečne seje vsako prtfo nedeljo ob eni uri popoldne. Društvo je izvolilo sledeči' odbor za leto 1918: Predsednik John Bajuk: podpredsednik Jos. Češ-nik; tajnik Frank Perovšek; za pisnikar Matt Kašič; blagajnik Anton Trankel; zastopnik Josip Pekolj. Nadzorniki: Anton Tole-ni, Mike Artač in Anton &ain; zastavonoša in ravnatelj Math Zupančič. Želeč vsem članom (icam) srečno in zdravo Novo leto, osta-jem s pozdravom Prank Perovšek, tajnik. tem večja in NAZNANILO. Iz urada dr. "Marije Čisteg Spočetja" št. 160 v Kansas City, Kans. se naznanja vsem članicam, da smo imele v nedeljo, dne 2. decembra glavno zborovanje, ali volitev* uri.dnic za leto 1918 m so bile izvoljene sledeče: Predsednica Terezija Cvitko-vič; podpreds. Katarina Švab; prva in druga tajnica Pavlina Dcrganz; zast. Kvaternik; nadzornice: Alojzija Novosel, Milka Turk in Josipina Toplikar; zabavni odbor: Marija Jelenz in E-va Eržen; preds. boln. od boni Marija Silich. Vse gori omenjene odbomice nastopijo svoje urade pri društveni seji dne 6. januarja 1918 (glasom pravil K. S. K. J.); vsled tega so naprošene, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ki se prične ob pol 3. uri popoldne v dvorani na 515 Ohio Ave. K sklepu želim vsemu članstvu K. S. K. J. srečno, zdravo in ve-r.elp Novo leto in ostajem, s sosestrskim pozdravom Pavlina Dergans, ujnica. , Hesperia, Mich. Cenjeni sobrat urednik: Prosim vas za malo prostora, da naznanim, kako se godi nam slovenskim farmarjem tukaj ob White River ju. (©eli reki.) Sneg smo letos že zgodaj dobili in sicer dne 8. dec. ko se jel>o-javila občutna zima trajajoča do do 15. decembra, potem se je pa zopet obrnila malo na boljše. Ravno danes dne 18. dec. ko to pišem; imamo ugodno južno vreme pome šano z dežjem. Če bo tako Se dva dni, pa bo ves sneg pobralo. Hvala Bogu, da nam ni treba tarnati glede mraza, in stradati glede hrane. Drv imamo tu dovplj hm* stovih in smrekovih iri se prav dobro počutimo pri gorki peči, ko opravimo svoja vsakdanja dela. Nato vzamemo v roke naše pri ljubljeno Glasilo, da se malo raz vedrimo. Prav ugaja nam g. urednik, da nam razlagate natančno verske skete, da se človek na ta način malo poduči o vsakovrstnih verskih običajih. Jaz vas še prosim, da bi nam začeli razlagati kaj trijotizem. V angleškem jeziku je razložil navsočim tujerodnim gostom, da je naša cerkev sv. Jožefa slovenska, 'ne pa 4 4 Austrian'\ Omenil je naše fante, ki so v velikem številu prostovoljno odšli pod zvezdnato zastavo, da jih Stric Sam popelje nad skupnega sovražnika. iNaši fantje služijo pod zvezdnato zastavo kot pešaki, konjeniki, topničarji, mornarji in zrakoplovci. Naša cerkev je še na dolgu, vendar je kupila Liberty deniČi, kar mi pa ni bilo mOgoČe dasiravnfo sem se prijavil za vo-^a^e. Jaz sem se namreč registrirat v Jolietu, pa žal nisem imel še odpustnice od tamošnje naborne komisije. Ker je bil termin za prostovoljno prijavo k vojakom samo do 15. dec. me niso hoteli kasneje vzeti, morda se mi bo pa še želja spolnila predno mine vojna. Pozabil sem pri opisu našega mesta že omeniti, da sem tukaj v San Bernardino jaz edini Slovenec. Sicer imam nekega znanega slovenskega prijatelja, ki me obišče redno po enkrat na teden in ta Je "Glasilo K. S. K. Jednote" kolega v resnici željno pričakujem vsak teden in ki mi lajša dolg eis.po Slovencih. Res moramo biti hvaležni in ponosni, ker imamo tak? izborep list pri K. S. K. J., kajti v njem se najde vedno kaj dobrega in podučljiVega. In kar tudi vsak naročnik lahko ve, se je nase Glasilo najbolj potegnilo in dfrlovalo za pridobivanje ameriških državlj. papirjev. Kaj več ni nikakor nihče mogel pričakovati le, da so naši Slovenci le bolj mlačni za to prepotrebno stvar. Marsikomu bo morda še žal zara di te malomarnosti. Eni so namreč preleni, drugi premalo korajžni itd. Tudi je še dosti naših slovenskih fantov, ki bi bili že lako državljani če bi se zvečer učili vprašanj in odgovorov namesto, da po gostilnah tratijo čas in denar. Se-dai v teh resnih časih moramo mi je spiritizem. Kako je isti nastal in se pričel širiti med ljudstvom Čul sem namreč, da delajo spirit tisti celo čudeže nad bolniki m t« 76.79 61,73 117.86 84.83 346.13 73.96 76.09 249.39 83.14 121.42 246.14 140.20 81.67 273.68 70.40 30.82 220.26 136.89 168.72 66.33 14.17 29.2d Ustanovljen« ▼ Jolietu, DL, da* 2. aprila 1894. Inkor*orirana v JoHeto, državi IUinok, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URADi JOLIET, ILL. ,, ,v ^ Telefon 1048 ~ > . ? , ' i ■ r ■ od ustanovitve do 1. decembra 1917 skupna izplačana podpora llftMfSSSJI GLAVNI UKADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 806 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Crdina, 6127 St. Clair Ate., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chioago St., Joliet, Itt. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, m. Duhovni vodja: Rev. Jak. čem«, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 637, Forest City, Pa. Vrhovni sd**vnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 10. . NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. / Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 811 — 8, Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkoviek, 720 Market St.. Waukegan. 111. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 8. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 28. St, Chicago, 111. . PRAVNI ODBOR: Joeeph Rubs, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE"? Ivan Zupan, 1961 W. 22nd Place, Chicago, 111. , . Telefon pisarne: Canal 2487, Telefon stanovanja: Canal 6806. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1961 W. 22nd PI., Chicago, m. ' ' uradno naznanilo. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. URADNIKOM IN URADNICAM KRAJEVNIH DRUŠTEV V UVA-ŽEVANJE IN RAVNANJE. Potrebno je, da se uradniki in uradnice društev že vnaprej seznanijo * gotovimi novimi točkami, ki bodo stopila v veljavo začetkom prihodnjega poslovnega leta, t. j. 1. jan. 1918. Kadi tega si štejem v dolžnost, da cenjene uradnike (ice) opozorim na premembO v poslovanju za bodoče leto. _ ' •• , ,,.- '.j. ». — V prvi vrsti moram omeniti, da s pričetkom prihodnjega lota, kakor je bilo določeno pri zadnji konvenciji, plača vsak član(ica) 10c več stalnega asesmenta kakor je bilo do sedaj v veljavi. Od teh 10c pripada 5c k stroškinem in So k poškodninakem in operacijskemu skladu. Do sedaj je plačeval vsak član (ica) V stroikin sklad 10c in v poškodninski in operac. sklad 5c mesečno. 8 prvim jan. prihodnjega leta pa pride na vsakega člana (ica) 15c za upravne stroške in 10c za poškodnine in operacije. Poleg tega po viška, pripade na vsakega člana in članico tudi 10c mesečno za patrijotičen sklad. Iz tega sklada se bode plačevalo smrtninsko zavarovalnino, dedičem v vojni padlih članov. ' Pomniti je torej treba, da plača s 1. jan. prihodnjega leta vsak član ia članica 20c več na mesec, kakor je plačeval (a) do sedaj. To je zelo važno in potrebno, da cenjeni uradniki (ice) krajevnih društev vpoštevajo, da ne bo nepotrebnih pisarenj in povpraševanj, zakaj je asesment povišan itd. Priporočam tudi, da uradniki (ioe) društev, članom in članicam to pojasnijo in raztolmačijo. Pri zadnji konvenciji je bilc^ tudi določeno, da se članstvo Jednote s 1. jan. 1918 razdeli v dva oddelka in sicer v oddelek A. in B. Ta ra?poredba naj začasno ne moti uradnike in uradnice društev. Imenik članstva naj se vodi kakor do sedaj, neoziraje se na zgoraj omenjeno določbo. Kar se tiče prispevkov enega ali drugega oddelka ali razreda, se bode ista razdelilo v glavnem uradu. Če se bo pa pozneje uvidelo in od države zahtevalo, da se mora poslovanje krajevnih društev voditi po določeni razdelitvi, se bo to potem napravilo; toda dokler se ne bo o tem uradno, potom Glasila zahtevalo in na to društva opozorilo, naj se vodi imenik članstva, kakor do sedaj. S poslovanjem bolniške centralizacije se prične istotako s 1. jan. prihodnjega leta. Pristopnina v ta sklad znaša za vsakega člana in članico $2.00 (dva ). Mesečni asesment pa 75c. Vsa ona društva, ki so se prijavila za pristop v bolniški central, oddelek, bodo asesana prihodnji mesec za vsakega člana in članico za pristopnino in mesečni asesment skupaj $2.75. Pravila in določbe za centr. bolniški oddelek, so bile priobčene v Jednotinem Glasilu štev. 48. Umestno je, da se člani in članice društev, ki so se prijavila za vstop v ta oddelek, s temi točkami že sedaj seznanijo in jih pazno prečitajo, tako, da bo vsakteremu znano koliko ima* plačati; zakaj bode plačeval (a), kakor tudi kedaj in do kolike svote (bolniške podpore) je opravičen (a) v slučaju bolezni itd. K sklepu želim vsem članom in članicam najveselejše božične praznike ,ter ostajam Vam udani sobrat > k JOS. ZALAR, . < . < gl tajnik Vsa krajevna društva se tem potom prosi, da pošljejo denar v pokritje asesmentov za mesec december 1917 kakor hitro mogoče na glavni urad Jednote, ter naj ne čakajo do zadnjega dne v mesecu ali pa se delj, kakor je to pri nekaterih društvih, navada. Kakor vsakteremu znano, se zaključi fiskalno leto poslovanja K. S. K. J. zadnjega dne tega meseca. Radi tega prosim, vsa krajevna društva, da plačajo in poravnajo asesmente v najkrajšem času ko mogoče, da mi bo dana prilika pravočasno izdelati in pripraviti račune in poročila za predložitev bratom nadzornikom. Vsak najmanjši zadržek od strani društev, zadržuje delo v glavnem uradu. Vsled tega upam, da bodo cenjena društva to prošnjo vpoštevala in pravočasno oziroma kakor hitro mogoče poslala denarne svote v poravnavo asesmentov. » Ravno tako tudi pnosim cenjene tajnike in tajnice, da bi bili z mesečnimi poročili za mesec december 1917 nekoliko bolj točni i* hitri kakor navadno druge mesece. Za prihodnji mesec imam na rokah jako veliko dela ; zaradi tega je potrebno, da se mi mesečna poročila pošlje v kratkem, če »e fet>& in želi imeti razpis asesmenta za mesec jantlar 1918 pravočasno izdelan in odposlan društvom. ■ Se enkrat prosim, da društva predstoječe naznanilo vpoštevajo, kajti s tem ne bode lemeni pomagano, temveč tudi vsakemu posameznemu društvu, ker le s pomočjo krajevnih društev mi bode mogoče pravočasno izdelati razpis mesečnih asesmenjtov za prihodnji mesec ali tako, da ga bode društva ob pravem času prejela. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat. J08IP ZALAR, * gl. tajnik. u*mk. s. k. It. S 83.. 84.. $*.. 8«.. 87«. 88. . 89. . 00.. »1.. 92. . 93.. 94. . 9.5.. 97.. 98. . 100.. 101.. 103.. 104.. 106. . 108. . 109. . 110.. 111.. 112.. 113. . 114.. 115.. 118.. 119.. 120.. 121. . 122. . 123. . 124. . 126.. 127.. 128. . 129. . 130.. 131.. 182.. 133. . 134.. 135.. 136. . 139.. 140.. 143. . 144. . 145.. 146.. 147.. 148.. 150.. 151.. 152. . 153.. 154.. 156.. 157.. 158.. 159.. 160.. 161.. 162. . 163. . 164. Skupaj............... ---- Izplačali S m rtu in a % 1,506.00 1,000.00 i,ooo.oo 642.85 225.00 900.00 385.68 1,476.00 1,200.00 675.00 Poikod. $150.00 • • • • •!« .. . t. < 50.00 60.00 60.00 250.00 50.00 1,000.00 1,000.00 50.00 t sir •»,■» $650.00 Boh. pod p. $ 35.00 $ 35.00 Preostanek 1. noY«mbr» 1*17.............. ............ a < V Pr«j«mkiUkow m*»«ca mmmb*4 lilt. Plačanega od društev . .....................$15,540.04 Obresti .................................... 1,972.29 Najemnina ................................. 80.50 . Isdaftkit Plačana posmrtnina ...... f..................|10'Ž?S£i! Plačana poškodnina ............J...,......... 650:00 Plačana bolniška pWpora ........... 36.00 Razni upravni strbttn ........................ 1,216.23 $$18,818.02 $ 17,592.83 $633,410.86 $ 12,809.76 Preostanek 80. novembra 1917............... $810,601.0« JOSEPH ZALAR, «1. Opomba: Z tvetdico ratnamovana a»es. sta ases. 10-17 in 11-17, vplačana novembra meseca. B USPEHDOV ANI ČLANI. Od dr. Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. Cert. štev. 12255 Mehlin Josip; r. 19, $1000. Cert. št. 8456 Corn Frank; r. 24, $1000. Cert. štev. 12515 Makovec Prank; r. 25, $1000. Cert. štev. 8093 Pire Anton; r. 33, $1000. Cert. štev. 10076 Turk Anton; r. 22, $1000. Cert. štev.Cert. štev. 47 Jereb Matija; r. 22, $1000. Suspendovani 10. dec. 1917. Društvo šteje 91 članov(ic). suspendovane članice. Od dr. Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. Cert. štev. 5094 Slabe Franca; r. 21, $1000. Cert. štev. 1568 Jereb Franca; r. 19, $1000. 'Suspendirane 10. dec. 1917. Društvo šteje 91 Članov(ie). SUSPENDOVANE DRUŠTVO ZOPET SPREJETO. , Društvo Marije Pomagaj št. 79, Waukegan, 111., zopet sprejeto 12. dec. 1917. Društvo šteje 91 Članov (ic). Josip Zalar, gl. tajnik. Glavni urad Jednote 21. dec. 1917. Slovensko časopisje v stari domovini o Dr. J. Kreku. (Povodom smrti prvega borite-lja za svobodo Jugoslovanov so bili vsi slovanski listi polni lepih in dolgih člankov o življenju in delovanju dr. Janeza Evangelista Kreka, tei* porabili to priliko az manifestiranje narodnega edin stva in težen-j za svobodo jugoslovanskega naroda. Izmed številnih člankov prinašamo samo najvažnejše stvari. Vesti o smrti. i(Slo venec, 9. X.) 4'Težka, trpljenja in bolesti polna vest je do-spela danes iz St. Janža na Dolenjskem. Sinoči (v pondeljek) o-koli desetih je izdahnil največji Slovenec svojo veliko dušo, največji, kar jih rodi slovenska mati. Največji Jugoslovan, katerega je poznal nas slovanski jug, dr. Janez Evangelist Krek je mrtev. Prenehalo je biti srce, katero je našo slovensko domovino, našo jugoslovansko domovino ljubilo z največjim žarom. Sredi parlamentarnega delovanja, sredi borbe za obstanek našega jugoslovanskega naroda ga je dohitela smrt in ga iztrgala iz naše srede. Obrnil je plug, z ase j al seme v •brazdo razvil zastavo jugoslovanske države, zbral okoli sebe srca Jugoslovanov — in ni ga več med nami! Vse njegovo življenje — eno samo veliko delo od zore do mraka.1 • - + ^ Umrl je največji genij, voditelj slovenskega naroda. Umrl je pd-. litik, pesnik, svciolog, učitelj, izobraževalec in teolog. . Njegovi tovariši v parlamentu, katere je on povezal v močno falango Jugoslovanskega kluba, stoje na po-zorišču borbe, pripravljeni na vse. A njega, duševnega voditelja, največjega boritelja, ni več med njimi. Tam za gorami že sluti srce silno zarjo tako težko pričakovane svobode in zedinjenja Jugoslovanov. Dr. Krek, veliki apostol te naše lepše bodočnosti, je gledal pred seboj v daljavi nase vstajenje, katero mora priti. Ni mu pa bilo sojeno, doživeti to svobodo, njemu, največjemu sinu jugoslovanske domovine. Idejo neodvisne Poljske je zasadil v vsako poljsko srce genij Henrika Sienkiewicza, idejo svobodne in zedinjene Jugoslovanske države genij našega titana duše in srca, dr. Kreka. Obadva je pozval Bog k sebi pred uresničenjem njunega ideala. Dr. Kre-kpvo srce ne bije vec. Našlo je mir. Žalost in bolest se je naselila danes v slovenskih srcih. Ali brezsmrtni genij dr. Krek bo večno živel med nami in ojačeval odporno silo njegovih parlamentarnih tovarišev, celega naroda v borbi za našo pravdo. Dr. Krek je umrl, ali jugoslovanske ideje ne bo nihče Več zadušil. '(Slovenski Narod, 9. X.) "Iz-nenada je ugrabila smrt iz naših narodnih vrst odličnega človeka. Umrl je dr. Krek, prvi borec naše jugoslovanske politike, eden najpomembnejših oseb med Jugoslovani, človek globokega znanja iskrenega narodnega karakterja, neumornega dela — človek velikih idej. Mnoge zasluge si je stekel dr. Krek za svojo stranko in za svoj narod v okvirju strankinega delovanja, ali od trenutka, ko je s svojo lastno inicijativo, premi-šljenostjo, globokim poznavanjem ''asa stopil na čelo onega gibanja, ki je tudi pri nas vedno bolj priganjal vse narodne sile k zedinjenju v borbi za obstanek in bodočnost našega naroda, izstopa njegova oseba in okvira stranke in dr. Krek postane prvi narodni boritelj v najlepšem smdsli te besede. Z njegovim imenom bo vedno spojeno veliko delo našega narodnega zedinjenja, prvi realni priČetki našega smotrenega stremljenja po narodni samostojnosti in neodvisnosti. S polno inicijativo in odločnostjo je deloval dr. Krek za zedjnjenje naših poslancev v parlamentu, magna charta naše nove narodne politike, jugoslovanska deklaracija, je v mnogem oziru njegovo delo. Dr. Krek je bil duša Jugoslovanskega kluba. Globoka vera v bodočnost našega homogenega naroda je prevevala dušo tega človeka . . . naša velika narodna misel je imela v njem pravega apostola. Časa bo dovolj, da se razpravlja o tem, koliko je izgubila njegova stranka z dr. Krekom, ali da nes najhujše boli rana, katero jo zadala usoda Jugoslavij. Kot sveto oporoko je zapustil dr. Krek vsem našim ljudem, ki so dobre volje, zapoved: Bodite složni v delovanju za narodno bodočnost, bodite neomahljivi v veri, da bo prišel dan osvobojenja in svobode. Jugoslavija opisuje s tugo in bolestjo ime enega svojih najboljših sinov v knjigo zgodovine. Spominjala se bo njega, ko bo prišel dan sreče, kajti bil je med onimi, ki so v času polnem obupa zažgali narodu narodu svetlost velike nade in nove vere v življenje. Slava njegovemu spominu! (Edinost, 11. X.) "Tragika te smrti je neizmerna, ne samo zaradi tega, ker nam je iztrgan človek v najlepših moških letih, temveč predvsem zaradi tega, ker je z njim ugasnilo življenje, ki je obetalo še toliko dobrega in velikega, ker je umrla krepka volja spojena z neobično energinjo; ker je legla v večni grob glava, ki je toliko mislila in stvarjala toliko lepih načrtov; ker je z dr. Krekom izginila najmarkantnejša osebnost z našega ozkega političnega pozo-rišča: človek velikega uma in nezlomljive volje. Smrt Kreka je udarec za slovenski narod; odprta nam je rana, katere ne bomo lahko ozdravili. Odprla se je praznina, in s skrbjo gledamo okoli sebe: ali bo mogoče izpolniti to praznino? . . . Tudi on je bil partizan in poleg tega oster boritelj. Toda v tem velikem času, ki odločnie usodo narodov, se je oprostil vsake strankarske ozkosrčnosti in se v smelem poletu vzdignil v jasne višine, kjer se mu je odprl pogled za potrebo narodne skupnosti, za zahtevo sedanjega časa. Videl je zahteve, katere zahteva zgodovinsko znameniti čas tudi od našega naroda: združite svoje sile, sedi-ni te se, kajti samo zedinjeni, z združenimi močmi, morete dovesti narodno ladjo v varno pristanišče — za vse čase! . . Življenje dr. Kreka. Janez Ev, Krek se je rodil 25. decembra 1865. leta pri sv. Gregorju nad Scdražco na Kranjskem,, kjer je bil njegov oče učitelj. Ljudsko šolo je izvršil pri svojem očetu, dalje v Komendi in nato v Škofji Loki. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kakor tudi bogoslovje. Doktorat teologije ;»e položil na Dunaju. Nato se je vrnil v domovino. Bil je za kaplana v Ribnici, stolni vikar v Ljubljani, konečno pa postal profesor bogoslovja v ljubljanskem semenišču. Šestnajst let je bil deželni posla, nec kot zastopnik kmetskih občin. Prvikrat je bil izvoljen v postonj-skem in logaškem okraju leta 1901., 1. 1908. pa je v kamniškem okraju. Poslanec dunajskega parlamenta je bil od leta 1897. do 1900. kot zastopnik kranjske splošne kurije, od leta 1907. dalje pa kot zastopnik kamniškega okraja. Dr. Krek je bil zadnja leta bolan za arterijo sklerozo ^ . . Napori dolgih potovanj so pospešili njegovo smrt. Poleg tega se je zjm __ sedel je poleg pisalne mize in trpel. Šele sad nje dni je mogel sedeti v postelji. Imel je močan pljučni katar, razširjenje area in zlatenco. Zadnje dni mu je bilo nekoliko bolje. Nekega večera pa so ga našli okoli desetih zvečer mrtvega. Ležal je na tleh polefe sofe z odprtimi očmi. Presojanje njegovega delovanja. ' (Slovenec, 10. X.> "Ob odprti krsti duševnega vodje Jugoslovanov tuguje ves narod brez razlike strank . . . Kot z jednim glasom se vprašujejo sedaj vsi: Kaj bo sedaj, ko ni več dr. Kreka? . . . Zdi se nam, in ne samo ,_3n goni ztira» samostojen slovenski narod, s^ njen s svojimi bra skemu narodu^' 1 vbr g. župnika je na,,-- ^ ni, od tuge skruSeni narod tolik utis, da je vse plakalo in prisegalo, da ne bo omahoval fcikdo na potu, katero je pofcaaal pokoj nikl" Prvemu boritelju za svobodo Jugoslovanov. "Ljubljanski Slovenec" je pri nesel 13. oktobra na uvodnem mestu sliko dr. Kreka in v črnem okviru pod gornjim naslovom članek, v ^a te rem se glasi: Poslednjikrat se poslavljamo v prestolnici Slovenije s prvim bor- yA\ tlmvpp icem ® svobodo Jugoslovanov, dr. zui, lemvei ______.__. ..v smo tudi trdno prepričani, da je sele smrt velikega človeka blagoslovila in dala tisočero silo njegovim idejam in njegovemu neobič-nemu delovanju v prid celega našega plemena na jugu . . . Kaj naj v resnici mislimo, da je prišel sedaj konec za' nas vse, ko smo izgubili — pastirja? Ali morejo naši sovražniki v resnici že sedaj slaviti zmago? Sedaj, ko se ,;že pri pravljajo na zmagoslavno pirova-nje, ko že sekajo dele naše domovine s posmehom zmagovalca, jim kličemo tisočera srca po celi zemlji naše Jugoslavije: "Smrt je samo zapečatila, potrdila in spra-. vila do zavesti vse veliko, vse lepo, 8rril1 £ro,) J. Ev. Krekom. Na tisoče in tisoče naroda polni pota m ulice, da se poslove na grobu od propovednika velike svobodne Jugoslavije. Sto-tisoči, milijoni Slovencev, Hrvatov in Srbov gleda iz daljave, daleč v troedini kraljevini, v Sloveniji z bolestjo na sveži grob, v ka-teraga bodo položili telo onega, ki je prižgal v srcu vseh novo silno vero in ki je vsejal blagovest med zatiranim narodom. Na stotisoČe jugoslovanskih junakov je klonilo glave v strelnih jarkih, na tisoče na bojnih ladijah našega jugoslovanskega morja, našega Jadrana. Zemeljsko telo dr. Kreka je za- vse resnično dobro, vse plodno in Jugoslavija! Kot mravlja je zmagovito, kar j. klalo v velik™ ^ti^E umu in širokom srcu našega največjega človeka — edinstvo v srcu In v umu vse!" Šele s smrtjo zrna- ske domovine, kot bučela je zbiral vse ono, kar je najboljšega v bratskih jugoslovanskih srcih. Ka- ni v umu »oc. wtic o o«.! ijv/ . . . . . li r> : gujejo velike ideje velikega sina i <• « PreJ . majhnega, Za bodočnost ustvarje- sel je dr. K«t>k in mejmke 6 \ „ na Sotli. Kri nt voda. Bratje smo nega naroda. , , . , , . ^ ■— .^m.. (Naprej, 10. X.) "Z d, Krekom ZtTtZZJZ^ZZ' si - obrni, do najrevnejšega med ^^revangeiwtom, Ki mu . obudil v najtežjih Časih ponižanj tako veselim prepričanjem upanje v novo življenje . . . Na poslednji poti bodo spremljali dr. Kreka izbrani odposlanci Srbov in Hrvatov. Tako postaje sprevod dr. Kreka prava manifestacija^ za o^o veliko idejo, za kj*. tero |e pokojnik živel, za idejo jugoslovanskega zedinjenja . (Slovenski Narod, 15. X,) " Jugoslavija je šla za Krekovim mrtvaškim sprevodom. Tuga je ujedinila Srbe, Slovence in Hrvate, stanove in stranke, tuga za človekom, ki je bil vodja na poti do srečnejše bodočnosti. Krekov pogreb je postal spontana, toda toli fco. značilnejša manifestacija za našo jugoslovansko stvar. Sprevod je bil ogromen. Pogreba so se udeležili: ljubljanski knezoškof Jeglič, deputacija Češke Zveze (Stanek in Navratil), Jugoslovanskega kluba (Korošec, Demšar, Dulibič, Gostinčar, Hlad-nik, Jarc, dr. Pogačnik, Ravnihar, Smodlaka, Spinčič in Vukotič). Zastopan je bil kranjski deželni odbor, tržaški Sloven-ci, 1st rani, Korošci, goriški Slovenci (begunci) ; Jugoslovansko socijalno demokracijo je zastopal Anton Kristan, itd. itd. Govor Dr. Korošca ob odprtem grobu. Predsednik Jugoslovanskega kluba, dr. Anton Korošec, se je, kakor poročata Slovenec in Slovenski Narod 15. oktobra, poslovil od prijatelja ob njegovem odprtem grobu z naslednjim govorom: Predragi prijatelj! V tej svoji veliki ljubezni izginja iz slovenskega političnega življenja ena oseb, katere smo desetletja. Njegovo delovanje, zla. sti na ekonomskem polju, je uvedlo v slovensko domovino nove pravce. On je bil eden prvih za- hrvatsko-srbsko-slovenske doma. Ne smemo ostali razdeljeni, . , • v• i | Vine. lic niiiciuu ua najmarkantnejsih, kosan. Zedjnimo nerazdrui. ~ imeli zadnja L.. . .. ~ .. 'ljiva vez nas mora spajati. Prijateljski stik je temelj idejnega zedinjenja skupnega delovanja. Iskal je ljudi, zbiral jih je, pozival na delo. Prepotoval je kot velik družnih organizatorjev m je nje- jugoslovanske ideje celo gov vzgled prebudil mnogo navdu-l^ lovansko domovino. Ko-semh zedrugarjev, kakor kale ^^ med ^ lepo razvito zadružmsko gibanje igenc0 >Uoliko med delavci in na Slovenskem. Vse njegovo živ"|kmeti| Ijenje je bilo posvečeno delu, in ' . zato se ga bo tudi stranka sloven- i Gradil je zgradbo velike Jugo-skega socialističnega delavstva Zavije! Pričel je spodaj. V zavedno spominjala z lepim spomi nom. (Slovenec, 11. X.) "Narod moli za mrtvega. Ljudje so odšli zgodaj zjutraj, ali vendar so doŠli se enkrat, da se poslove od njega . .. Narod prihaja v cerkev k črni maši . . . Solnce je sijalo v cerkev, polno narofla, dece in žensk. Moških je samo malo, ker so vsi v vojni; orgije pa so žalostno pele — mrtvemu največjemu borite-Ijn . . . Okoli cerkve se je zbrala ogromna masa naroda. Bol, za katero ni izraza, je vladala na licih. Potem, ko so duhovni opravili obred, se je razvrstil spreved proti kolodvoru. Sprevod je bil neobič-no dolg. Tu se je domači župnik poslovil pred celim narodom od pokojnika s sledečimi besedami: "Smrt je prekinila tvoje dobre namere. Ni ti bilo dano, da vidiš uresničenje tvoje velike jugoslovanske ideje, za katero si se toliko mučil in toliko žrtvoval. Umrl si kat narodni mučenik, toda tvoja misel ni umrla. Ona bo živela. Oni, katere si zbiral okoli sebe, katere si ljubil, kakor ljubi oče svoje otroke, bodo sledili tvojim stopinjam in izvršili — ttga se vsaj nadejam — tvoje velike ideje. Ljubezen, katera je potekla iz tvojega srca, jih bo združevala in ze-dinila ves jugoslovanski narod; tako se bo izpolnila tvoja prisrčna želja: Jugoslovan mora biti svo-bodan gospodar svoje lepe zemlje. Trdno sem prepričan* da bodo vsi prišli do spoznanja, da smo danes izgubili v tebi najboljšega človeka, katerega je rodila jugoslovanska mati Dragi moj Janez, ne morem te oživeti, ne morem ti pomagati, toda zagotavljam te, .da bo ves jugoslovanski narod, Za katerega si živel, molil za tvojo dušo. Ti pa, ki gledaš danes na nas, na eelo Jugoslavijo, prosi Vsemogočnega, da se v "najkrajšem času uresničijo vsi tvoji cilji, vse tvoje prisrčne želje za naš jugoslovanski narod, za katerega si 52 let živel, trideset let neumorno deloval, trpel in zanj umrl." Zateni se je rai&l in voz je krenil proti .Ljubljani. < J » , , ■ Slovenski Narod piše (11. X.), j* rekel |upntk Jfcgee še to: družni organizaciji je položil temelj ekonomske okove. Nekoliko dnij pred svojo smrtjo je šel, da se poslovi od svoje drage Hrvatske, da opozori brate, da naj bedo budni neomahlivi in edini v borbi za veliko svobodno jugoslovansko državo. Poslednji politični govor, labodovo pesem, je govoril v gledališču v Splitu na občnem zboru dalmatinske Zadružne Zveze. Suženjstvo je veleizdaja — in ne svoboda — veleizdajalec je oni, ki je proti osvobotvi svojega naroda!" tako je zaklical kraj morja našega morja, bratom Hrvatom kot v slovo in v večni spomin. In poslovil se je, odšel iskat miru in umret v slovenski zemlji. * Največji naš človek odhaja danes na poslednjo pot. Zagrnila ga boiiladna zemlja. Njegovega ideala, ideje svobodne zedinjene jugoslovanske "domovine pa smrt ne more zatreti. Duh Krekov živi, bdi in nam kot sihen plamen kaže popolnoma jasno začrtano pot. Tudi hladila srca se grejejo poleg ognja tega velikega duha. Pšenično zrno mora pasti v zemljo in umreti, da vzklije plod. Iz groba, kjer je našlo počitek telo nesmrtnega boritelja za svobodo Jugoslovanov, bo vzniklo močno drevo velike naše bc^ločnosti. Ideja svobode bo odmevala stotero, tisočero z vso silo v vsakem srcu. Dr. Krek ni umrl, samo njegovo telo je propadlo. Dr. Krek živi v najmanjšem in v največjem, v strelnih jarkih in doma. Mi pa hočemo, ko ga bo ^Zagrnila črna zemlja, priseči, da se bodemo borili za ideal jugoslovanske svobode do poslednjega diha, složni in je-dini v delu za naš narod, dokler se ne bo dvignila ponosna zgradba naše jugoslovanske svobode. Slava dr. Krekovemu spominu! Slava prvemu boritelju za zedinjenje Jugoslovanov. (Slovenski Narod, 13. X.) "Kot ljubljeni sin celega našega naroda slovenskega, hrvatskega in srbskega imena odhaja dr. Krek cd nas. Njegova smrt je težka izguba za nas vse, težka izguba za ono veliko delo, ki izpolnjuje dušo vsakega poštenega Slovenca, Hrvata in Srba, delovaqje za narodno edin- revnimi, do svojega milega, dragega slovenskega naroddT Videl si, kako ta naš narod trpi, čutil si z njim in zato si ga še bolj ljubil. Videl si njegovo siromaštvo, zato si se prizadeval za njegov kruh; videl si njegovo zanemarjenost, žato si skrbel za njegovo izobrazbo in prosveto. Še več! Videl si, da je tvoj narod okovan v okove, da je tlačen, da ni svoboden med drugimi svobodnimi narodi. Zlasti si __ ® ., , j . .i x . smrti in za katero je on to videl v nedavno preteklem času. r tr . , , . | ^ , l stfton . Večna slava Jugoslovan r oporoko sprejema-m narodom. i Mwi1 iz Jugoslovan ttba, zastaviti vse svoje sile, da se uresniči tvoja ideja jugoslovanske države, irbi, Hrvati in Slovenci se bodemo borili skupno za to veliko misel.'' Z ozirom na ta govor pristavlja Slovenski Narod: "Ostal bo nepozaben onim tisočem, .ki so spremili pokojnika do groba. Masa je plakala, ali vendar so se oči, polne sols, zasvetile, sklonjene glave se dvignile, ko nam je vodja naših narodnih poslancov zaklical: "Dvignite glave, ker se približuje Vaša rešitev! Napravilo je globok utis, ko je podal knezoškof Jeglič na tem govoru roko govorniku, ki je napovedal neomahljivo borbo za našo jugoslovansko stvar." Ostali govorniki. Za dr. Korošcem je govoril predsednik Češke Zveze, P. Stanek, ki je povdaril solidarnost Cehov in Jugoslovanov v borbi za svobodo. "Z jugoslovanskim narodom tugujemo tudi mi Čehi na tem preranem grobu. Ali omahovali ne bomo. Mirno more spavati z zavestjo, da bomo nadaljevali bomo, da smo zreli za dosego teh ciljev, za katerimi je težil njegov duh." Kot poslednji je govoril dalmatinski poslanec dr. Dulibič. Slovenec je objavil obširen popis pogreba im zaključil z besedami : " V grob so položili dr. Kreka, a z groba jc ponesel narod s seboj trdno vero v našo jugoslovansko bodočnost. Odprite srca vsem onim tisočem, vi* ki še nočete verovati, da stopamo v novo dobo, in v vseh teh srcih bodete našli samo eno misel, samo ono zahtevo — Jugoslovanstvo. V istem smislu in istotako toplo^ to priliko, da svečano manifestu-jejo jugoslovansko edinstvo. Pisanje hrvatskih listov. Hrvatska Riječ. — "Z dr. Krekom je izginila iz pozorišča jugoslovanske politike močna oseba, ki jugoslovanski časniki so porabili je verovala v skorejšnjo uresničitev velike ideje narodovega zedinjenja, ki živi tudi po njegovi smrti in za katero je on mnogo dramrn HiiahMim. Prvi ln ne|s<*rei$a domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago 111. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. <; .WWV V\\\WX\\\\XWW\XVV\\XX\\\V\^ V\\\\\\\V\\V\\i\V Telefon: Canal 80 IVI ar t In Nemanich m •i* . SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA i 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. a \ Rojaki Slovenei vedno dobro došli! TELEFON CANAL 603T Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaška IVI LEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim ire hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlefrar Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova druitveaa pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake droge tiskovine, ebraite se na največjo slovansko nnljsko tiskano v Ameriki, aa NARODNO TISKARNO. 2111-50 Rine Island Ave., Chicago, 10. Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno aadovoljnoet (lede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo selo pripravne Vplačilne knjižice na člane in članice, izdelane v malem iepaem formata in trdo vesane. Dalje imamo v zalogi selo prikladne Nakanice ca blagajnike ca isplačevanje bolniške podpore in drugik iedatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške Ust« liste, večje in manjfte in peeebae pole ca vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakke vedae natančen pregled Itevila članov po ekladik, ali racredih. tr Na sahtevo polijemo vsakemu droitvu vsoree godnave4eelk tiskovin na ogled bresplačno! OPOMBA: V naii tiskarni se tiska "Glasile K. 8. K. Jodaete". ko se je vrgel ves svet na nas, ko so nas z bajoneti gonili skozi podivjano tolpo, ki je pljuvala na nas, nas psovala in nas bila, ko so naši najboljfti l/udje propadali v ječah. Tedaj si spoznal trpljenje pod tujim jarmom. In v teh težkih Ni časih se je porodila v tebi misel za osvobojenje našega bednega naroda. Jasna in lepa je bila tvoja misel. Videl si, da je postal naš Jugoslovanski narod zrel v tem splošnem velikem krvolitju, da se osvobodi, da osnuje svojo lastno, neodvisno državo, da vrže s sebe tuji jarem. In ko si to uvidel, si odvrgel od sebe vse strankarske okove in poiskal si vezi, ki vežejo celokupni jugoslovanski narod. Hitro si začel delati, hitro, da u-resničiš svojo veliko idejo. Mi, ki smo.bili s teboj, vemo, kako si gorel za uresničenje te misli, kako si neumorno pridobival 'prijatelje, kako si neprestano razširjal nas krog in kako si znal razganjati vse predsodke. Tvoja ideja je rasla in se širila med nami. Polni zaupanja smo gledali v bodočnost in verovali, da se bo naše osvobojen je uresničilo. Toda, kaj si nam storil? Tedaj, ko smo te najbolj potrebovali, ko so se nam stavljale največje zapreke na pot, ravno sedaj, ko se tujci pripravljajo, da nam nalo-že novo trpljenje, ravno sedaj greš in nas ostavljaš. Tvoja smrt nam bo rodila nove sovražnike, ki odprto rovarijo proti nam in nam delajo ovire, bi se ne uresničila tvoja velika ideja. Vsled tega vzdihujemo na tvojem grobu, ker si nas ravno sedaj, ko te najbolj potrebujemo, zapustil baš ti, v katerega smo najbolj zaupali. Ali, bratje in sestre, na grobu dr. Kreka ne smemo vzdihovati. Iz groba čujem glas: l^evate capita, quoniam appropinquat redemptio vostra — dvignite glave,kajti bliža se vaše rešenje —. Roko v roki hočemo iti naprej po naši poti, da dosežemo zedinjenje jugoslovanskega naroda. Bodite složni, odločni, dosledni, da uresničite veliko misel svojega naroda. To velja za nas vse, to velja zlasti'za nas, ki smo odgovorni narodu za svoje delo. Mi flliaimo tvoj glas iz groba, ki skemu boritelju in narodnemu; delavcu, kateremu je Hrvatska dolžna veliko hvaležnost, ker se. je on zavzemal za njo v težkih naših političnih razmerah." Novosti. — "V dr. Kreku so izgubili ne samo Slovenci, temveč mi vsi Jugoslovani enega najboljših boriteljev, najagilnejših delavcev in največjih propagator je v jugoslovanske ideje ..." Hrvatska Država (v članku poslanca Spinčiča.) . . . Ideja zedinjenja in samostojnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov je zedinila vse slovenske, hrvatske in srbske poslance v klub, v katerem je igral dr. Krek znatno ulogo, ter je našla v njem enega najagilnejših agitatorjev. Z njegovo smrtjo izgubi jugoslovanska ideja velikega boritelja in zagovornika, osebno poznanega po vseh naših deželah. Samo ideja ostane nedotaknje-na . . . Primorske Novine. — 11. . . Zato bo ostalo ime dr. Kreka zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslovanov . . . Njegova misel ne bo in ne more umreti. Na njegovem svežem grobu se zaklinjamo, da bomo to veliko misel oživotvorili, ker je to odvisno od nas samih . v V istem smislu so pisali tudi ostali listi, Novine, Agramer Tag-blatt, Juta^nji List in Obzor. Vsi jugoslovanski listi so porabili to priliko, da svečano manifestirajo jugoslovansko edinstvo. Izjave sožalja. Izjave sožalja so dospele z vseh stranij. Najvažnejše so: ona dalmatinskih poslancov, koroških Slovencev, •zagrebškega nadškofa Bauerja* srbskega poslanca Dimo-viča, uredništva Hrvatske Riječi, škofa Štadlerja, itd. Slovenski minister Žolger je poslal dr. Korošcu pismo, v katerem med drugim prav]: "Naj bi plevel duh nesebično in idealne delavnosti, ki je bila lastna pokojniku, ves naš narod in ga do vedel do zaslužene sreče in znamenitosti.'' - Dr. Krekova oporoka. Edinost je prinesla 14. oktobra članek nekega "Krekovega učenca" o razgovor ju s pokojnikom..... "Meseca julija sem se sestal po S. R. Kirby, predsednik Frank Gouze, blagajnik i MINERS STATE BANK Chisholm, Minn. se vam uljudno priporoča za vse bančne posle, kakor: čekovni promet, hranilne uloge in zavarovalnino. Banka je pod strogim državnim nad-zoretvom in vaše uloge so pri nas absolutno varne« Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog 9 nam nalaga slogo, ljubezen in ne-,pdolgem času z dr. Krekom na Du-umorno delovanje za na&o sveto' (Nadaljevanje na 7. strani.) Ne strašite se? Vaš denar je varen! ' ' če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvien »en*, se pripišejo h glavnici in »e tako z*)pet obrestujejo Pri nas bodete v«««lno <1« bro in uljudno po*trei*ni p«» svojem rojaku Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj »am sedaj ne svetujemo pobijati, tu«!, ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za el»rj»njeni# vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno preti ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naie ,banka j« depozitni urad xa mino postno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois -in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,00«. 3n ne bodo od roda in roda, od kolena do kolena nikdar ve« vedeti in] znali kaj je vojna vsled bridke iz-kušnje njih prednikov. (Cast in slava lahko kličemo vsem onim, ki padajo za svetovno svobodo hi trajen mir; med temi so tudi naii sorodniki, prijatelji in znanci v stari domovini. Čast in slava tudi vsem vrlim sinovim in posinovljencem naže mogočne Kolumbije, ali Združenih držav. V stari domovini so bili v to borbo prisiljeni vsi nepričakovano in nehote; sinovi nafce mogočne svobodne Kolumbije so pa sli v to borbo prostovoljno. Na tisoče in tisoče našili slovenskih a-meri&kih fantov se je odzvalo klicu domovine. Ti vsi so odšli branit čast m pravico naše nove domovine ne vsled ukaza kake kronane osebe, temveč iz svoje lastne volje, da pripomorejo tem preje k dosegi osvobojenja in pravic vseh narodov na svetu. Čast in slava takim vojakom! Kaj naj pa ob sklepu leta misli-tao glede naže bodočnosti T—Pred vsem in najprvo naj nam bo pred očmi, da živimo v največji svetovni republiki, koje iskrena želja je, pripomoči tudi ostalim narodom do pravic, demokracije in blagostanja. Vsled tega se bodo hvaležno ozirali narodi iz vseh svetovnih delov na Ameriko, kot reSiteljico in njih zaščitnico. Čast in ugled Združenih držav se bo po končani vojni še za mnogo povečal in ohranil za vedno v svetovni zgodovini. Združene države se ne bojujejo za pridobitev kakega kosa zemlje, ali za kak last-hi dobiček, temveč edino le za dosego svetovne demokracije in za odpravo prusijanizma, ki je hotel ves svet spraviti v svoje železne kremplje. Čeravno živimo sedaj tudi mi Američani v bolj hudih časih in trpimo tudi mi posledice vojne, se nam bo- to trpljenje morda že v do-glednem času izpremenilo v veselje in zopetno blagostanje, ko bodo Združene države triumfira-le vsled zmage. Da bi nam to. srečno in veliko dobo prineslo Novo leto, to je nas vseh iskrena želja, to je gotovo tud želja vseh naredov na svetu! uuetg«, m >bpfao«« Camrf 478 kolena in s drla ni* dovoljenjem potrjena fABWA NAZNANILO ZA KOLEDARJE. Od vseh strani dobVam pisma, v katerih me rojaki povprašujejo, če bom izdal tudi letde velike stenske koledarje. \ [Vsem tem odgovarjam svtem in i naznanjam, da bom imel zofret posebno fine, velike in prikVadne stenske koledarje, katere Vom razpošiljal vsem, ki jih boste še pravočasno naročili. Te koledarje bom dobil koncem decembra ali prve dni januarja, kakor mi je obljubila neka velika tiskarna, ki jih dela. Naročila sprejemam že sedaj, da bo vse v redu, kadar dobim koledarje, da jih odpošljem prvi dan. (Vsak koledar stane s poštnino vred 20 centov. Lahko pošljete to ,svoto v poštnih znamkah. (Za obilna^ naročila se priporoča Anton Grdina, trgovec, 0127 St. Clair Ave., Cleveland, O. (Adv. No. 51,'52, 1.) Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi druitrenih zastav, bander, trakov, društvenih re-galij, kap, L t. d. Cene zmerne, postrežba točna in solidna. Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. Pišite po naš krasen ilustrorani cenik zastav in dragih društvenih po-trebščion; dopošljemo vam ga brezplačno. Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J. J SVOJI K SVOJIMI ; 2 Rojaki Slovenci is Chicaga in jjj M bližnje okolice! Kadar rabite av- g ■ tomobil pri raznih prilikah, na ■ Jj pr.: pri porokah, krstih, po gre- ■ _ bih i. t. d., obrnite se na podpi- Jj, ■ sanega, ki vaa bo točno in zado- ■ ■ voljno postregel. ■ ■ Jas stannjem sedaj v sredini ■ M naše slovenske naselbine, na: ■ ■ 2107 Coulter (med So. Bojne ■ m Ave. in 8o. Leavltt St.) K E Pokličite me po telefonu, bo - J Z disi po dnevu ali ponoči: Canal 5 ■ 688fl- i * Z velespoštovanjem * ■ ANDREJ GLAVAČ, g ■ 2107 Coulter St., Chicago, HL ■ ■ ■ iiiiiiiisiimiiuii EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441. Kozaška straža Samo se pet dni, in leto 1917 bo vtonilo v morje neskončne večnosti. Ob sklepu leta je dolžnost vsakega človeka, da se živo spominja svoje preteklosti, sedanjosti ki tudi prihodnosti. V našem vsakdanjem življenju nam prihaja v spomin največkrat srečna in zlata doba preteklosti, ki je polnila naša srca z radostjo, veseljem in zadovolnostjo, ko smo bili še mladi. Res čudno je, da se človek bas v mladosti čuti najbolj srečnega in da ga spremljajo kasneje spomini mladostnih dni leta in leta, do groba. Brezštevilno del in pesmi so umetniki in literati že posvetili baš mladosti. — Z vsakim sklepom leta se pa manjša in jenja za posameznike mladostna srečna doba, vsled tega je umestno, da zopet pokličemo v spomin nekdanje čase v dobi, ko se leto 1917 zavedno poslavlja od nas. ' Ob sklepu leta so pa spojeni spomini na prošlost tudi s spomini na našo sedanjost. Eazsojevati današnje svetovne razmere je vsakemu človeku, tako tudi časnikarjem nemogoče, ker živimo v tako resni dobi in v tako razburjenih in težkih časih, kakršnih še ne pomni svetovna zgodovina. Živimo namreč v dobi, ki bo morda le v kratkem odločila usodo, bodočnost in obstoj sedanjih narodov, ki bodo živeli Se za nami. Morda bo leto 1917—1918 zapisano v svetovni zgodovini z zlatimi črkami, ker bo prišlo v tem Časn ljudstvo do spoznanja, da je vojna najhujše zlo in gorje na svetu. Vlade, države, narodi in stranke se bodo po sedanji končani vojni zedinile ter morda sklenile stalno premirje, že danes lahko zavidamo naše potomce, la Hranite in posodite svoje prihranke e; vam KUPUJTE TOREJ Vojno Hranilne amcene i vladi ZDRUZENIH DRŽAV WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE united states government Donaiajo 4% obresti, ki se pripisuje četrtletno. Lahko pričnete že s pet in dvajsetimi centi — če kupite U. S. VOJNO HRANILNE ZNAMKE. ^^ Vaš poštar, bankir, vaš časnikarski ali kak > drug agent vam bo o tem vse bolje razložil. To je vaša dolžnost! To bo reševalo življenja! To bo pripomoglo do zmage vojne! I* * (Nadaljevanje.) "Tu imamo zopet klasičnega d'Hervillyja," ae je smejala kraljica. "Pa naj se tudi ta lepa koza imenuje Amaltbea, in dvomim, da bi bila ona mnogo opevana božanska žival, ki je med zvezde prenesena, lepša in večja nego je ta tukaj iz Švicarskih gora. Videli bomo tudi, kaj zdravniki po čejo k božanski pijači kozje/a mleka. Upajmo, da tudi dofer.u danes popoldne, ko/fle tako toplo pomladansko /vreme, skupaj z nami obiska^' to moje zavetno selo." / Mej tem je bil tu# kozel — še vedno v (Brunnerjevem varstvu — prišel bliže ko^i m mladičema. Tedaj mi je od/Ajegove kože mahoma udaril y nos poseben duh, in vprašal srni fanta, kaj da jc počel" z živ al i jo. "Eh," je rekel, "napudral seui ga malce in za pol reparja rožne vode sem poškropil nanj. Premočno je smrdel. In to sem si mislil, da bi fini nosovi na dvoru ubogemu vragu lahko zamerili. Zato sem ga pa malce pomadiziral." Keyserju je ušel glasen smeh. - Reding je bil v zadregi, in jaz bi se bil od sramu najrajši v zemljo pogreznil. Sicer ne verjamem, da je kraljica umela vsako besedo Brunnerjeve Švicarske nemščine; a toliko je pač razumela, da je fant kozla napudral in pomadi-ziral. Zelo mi je odleglo, ko je Marija Antoinetta to početje sma trala za pastirjevo otročarijo ter je poklicala bliže dame svojega spremstva, da jim razloži, kaj se je zgodilo. Nastal je velik smeh, in prepričan sem, da so se na dvoru še dolgo smejoli našemu "po-madiziranemu kozlu." Kraljica se je zdaj obrnila naravnost na Brunnarčka, ki je s svojo pastirsko torbo, široko raz-koračen, stal zraven kozla« in si je smeh visoke gospode štel v posebno čast. Vprašala ga je, ali bi znal zapeti lepo pastirsko peseiii. Ni mu-bilo treba dvakrat reči, ampak je koj začel s čistim grlom : Pridite, kožice — nimam palice, imam pa v rokah soli. Hali, holi, holi — ho! ho — ali — ho!" ence. Peljal nas je po drugem potu k mr Jnim vratom zraven, pfi-stave, kjer je Ivanka imela opraviti v /rtiču pred očetovo hišo. Zaklicd stm ji, ali nam ne bi hotela obdariti par cvetek z njenih leh /spomin na Trianon. bliskoma je urnih rok natrga-m par šopkov in nam jih razdeli-a. 4'Saj smem še priti, gospica Ivanka, in pogledati zavoljo koza t" sem vprašal. "Zavoljo koza? — O gotovo, kadar hočete, da: vam le stari Bercy odpre vrata v naš raj. A mislim, da bo držal lepo zaprta," je odgovorilo dekle in Izginilo v hišo. Mej tem je bil Bercy odprl vrata, in smo se poslovili od d'Hervillyja. Ko smo šli po krasnem dvojnatem drevoredu, ki vodi naravnost v Versailles, mi je nagajal Karel-Franc z gospodično I-vanko, »ker sem jo prosil cvetek. A. Reding je naju grajal, češ, da sva lahkomiselna veternjaka, da se šaliva po resnem razgovory s kraljico. "Jaz misKm, da je vse izgubljeno!" je rekel. "Kraljica ne bo dobila zapornega povelja. Bral sem ji z žalostnega obraza, ko sem ji govoril o nujnosti odločnih dejanj"' "Rudolf, ti pa res prečrno vidiš," je odgovoril Keyser. Jaz pa sem spomnil na rek Latinskega pesnika; carpe diem! (Uilvaj ta dan.) "Kaj uaui pomagajo žalostne misli?" sein modroval. "S tem nevihte vendar ne zagovori-Veselimo se torej ljubega Brunner je res pel čisto ko zvon, in zlasti jodler je donel tako veselo, kakor bi ga bil zakro-žil na sončni planini. Pa mu je kraljičino spremstvo res glasno zaploskalo. Kraljica ga je vprašala, ali ne bi hotel ostati v Tria-nonu pri kozah za pastirja. Odgovoril je, da če postati grenadir, zaenkrat pa bobnar. Prijazno mu je kraljica pokimala in mu po služabniku dala en louisdor (b. toudor) napitnine, kar je bilo fantu tako zelo po misli, da je zakro-žil še vesel ekstrajodler. Kraljica je zdaj naklonila glavo in se hotela umakniti. Tu mi je Reding zašepetal, da je skrajni čas, izročiti Keyserjevo spomenico. Resnično sem bil v razne t ost i nanjo pozabil! Tedaj sem stopil k njej in ji dovolj nerodno podai obširno pisanje, proseč jo polu-glasno po nemško, naj bi ga čim prej in brez prič prebrala, ker je njegova vsebina za kralja in Francijo največje važnosti. Zavzela se je in me osuplo pogledala; nato je pa pisanje vendar sprejela in ga zataknila za čipkasto ruto, ki je bila na prsih zvezana. Še je velela d'Hervillyju, naj nam razkaže lepote Trianano, ter se je oddaljila z otrokoma in nam mogla's čim veselje narediti. In ker smo skromno odgovorili, da nam je njena kraljevska milost najdražje plačilo, je zabeležila naša imena na pisalne ploščico ter nas odpustila, prijazno na-klonivši glavo. Le jaz sem bil toliko drzen, da sem prosil, če bi sniel kdaj risati njeno slikovito selo v Trianonu. Zdeai se mi je, je je bila prošnje vesela, ir: rada mi je dovolila za rane ure d<\ o-smih; ob tem času da bom čisto nemoten delal. Pri Amorjevem Templu smo našli d'Hervillyja, ki je nas ob-sub^ radovednimi vprašanji. Re ding je pa znal tako spretno odgovarjati, da maršal niti ni za-' BtO solnca, dokler nam ga Bog da. A glejte, podvizati moramo! Aprilov dan, ki je bil tako prijazno začel, se zdi, da bo končal z nalivom. Urno naprej, dn dež ne pokvari naših lepih uniform!" Toliko da smo še ušli nevihti. Doma smo našli majovja pl. Bash-ntanna, ki na je čakal. Ko je čul Redingovo poročilo, je uaui povedal, a polk Salia-Samaden je ne-nemir udušil. "Morda ta dogodek kralja pouči, kako nujno je potreba, vojvodo prijeti; zakaj o-čitno je on sodrgo najel." ^Naslednji dan je bil Karel-Franc obveščen, da njegov polk teaux-vieux (b. Šato-vic) pri-def\ v kratkem v Saint-Germain. Kakor druge Švicarske polke, so bili tudi tega poklicali v'bližini* Pariza. "Zdi se, da kralj vendar za vsak slučaj pripravlja krepak odpor," je govoril zadovoljen naš major. "Morebiti je bil tudi od druge strani že poučen o ro-vanju Orleanovem in njegovih bratov. NTo, tudi sam naš polk bi bil opravil znjimi. " A zaman smo čakali zapornega povelja. Tako je prišel 4. maj, in z njim otvoritev državnia stanov, e prej je moral odriniti poročnik Keyser k svojemu polku v Saint-Germain. Bil je od mojih -ovari-šev edini, s katerim sem res prijateljsko občeval; Reding mi je •bil le preresen, drugi m!?di gospodje pa so mi bili še preveč tuji. !Tako mi je bilo zelo žal, da je Karl-Franc odhajal. Vkijub silnemu nalivu ), neprebavo, napenjanju, glavobolu, migreno, nervoznostjo i. t. d. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.10. Da se boste .iznebili revmatizma, nevralgije, hrbtobola in drugih sličnih bolezni, morate rabiti zdravilo, ki dosega prav do korenine bolezni. Trinerjev Liniment deluje tako in je vsled tega najbolj zanesljivo zdravilo v takih slučajih. Izborno je tudi pri izpahkih, oteklinah, otiskih, utrujenih mišicah in nogah i. t. d. Cena 35 in 65cJ v lekarnah; po pošti 45c in 75e. Jos. Triner Co. izdelujoči kemiati, 1333—1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advert is.) Nekateri oženjeni moški so tako stanovitni in hrabri v borbi za življenje, da zaslužijo hrabrostno kolajno. • • • Lenuhi in postopači počivajo radi čeprav niso nič utrujeni. Prva ta edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicago, III Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. SU Chicago. Se topjo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! BOSTON ZOBOZDRAVNIKI PARLOR 3009 8. 92. St., vogal Commercial Ave. South Chicago, HL Sedaj imamo zaposlenega posebnega specialista za zobne ploite. Vsaka plošča (plate) garantirana. ZLATE KRONE PO $3.00 Nič ved — nič manj. Naravne sobne krone............$3.00 Nasada zobovja .................$3.00 Umetno podstavljeni sob.........$3.00 Polnitev zoba od.........50c do $2.00 Zamoritev živcev brez bolečine----75c NaS zobozdravniki parlor je vsled tefa tako na dobrem glasu, ker izvršujejo delo samo izkušeni zdravniki. Pismena garancija za 10 let.T Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2. Telefon številka: So. Chicago 1622. Za Novo leto si boste gotovo privoščili za žejo kaj boljšega. Pri meni dobite pristno, doma prešano belo in rdečo kapljico. Veselo Novo leto želi vsem cenj. gostom in prijateljem: JOSIT TE*RKO SLOVENSKA GOSTILNA Chicago, Illinois 2236 S. Wood Street Pravijo, da nova metla vedno dobro pometa. — Že po prvem pometanju pa ni ve? nova. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem tužrio vest, da mi je dne 30. oktobra po dologi in mučni bolezni v Gospodu zaspal moj ljubljeni mož John Tomac, v starosti 38 let. Rojen je bil v Businji vasi, fara Suhor na Dolenjskem, kjer zapušča dva brata, Frank-a in Jakob-a, tukaj v Ameriki pa mene in sedem nedoraslih otrok v starosti od 1 do 14. leta. V prvi vrsti se zahvaljujem cenj. društvu sv. Frančiška Sal. štev. 29 K. S. K. J. v Joliet, 111. za vso izkazano bratsko ljubezen, kakor tudi za bolniško podporo in pogrebne stroške, katere je to društvo v redu izplačalo. Hvala tudi slavni K. ,K. J. za točno izplačilo posmrtnine; tako tudi lepa hvala vsem, ki so ae udeležili pogreba. Bog vam to obilno poplačaj! Pokojnega in nepozabnega moža pa priporočam vsem v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Barba Tomac, soproga John, Josip, Ana, Marija, Terezija, Elizabeta, Katarina, otroci. Joliet, 111., dne 19. dee. 1917. mMMA w^mw«^ m t Hi ■ (b Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let »e Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjcmalccv. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjcvih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko inorniuo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino - torej ima tako zaupanje in vspeli med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče, iih ift riovAtrietet odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdraviino Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdraviino Grenko Vino očisti Želodee in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorsne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, aeprebavnoati, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih ne prilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo \H, vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste uašli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticj^a in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. > L NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—BAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS .....W^*' W^V'MI^'MI^I POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 ZE BO LEX je ts banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša - nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček snaia nad $550.000.00, kar se drži? posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. ~ ! • ' • * 9QL Nirastio obresti si polletno pripisujejo k glavnici, Oql O70 inpi izplačujejo ne hranilne uioge od $1.00 naprej. OvU FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joltet, Illinois* "LJUDSKA BANKA". £flaa£ua FT1I