rtitnlna pblua t gftertad JL.eto "V.. JŠt. 16 "V I4jublja.n1, dne 22 septembra 1&B& Iihaja vsak Četrtek Cena 1 i>in BO EVN K U F E RAŠTVO »Kufre gor, kufre dol«! Ta znana parola je bila omenjena na zborovanju slovenskega trgovstva, pa jo kot zelo aktualno ponavljamo. »Kufre dol, kufre gor!« Tako se komandira ob vsaki spremembi režima pri nas in morda tudi drugje..Kadar koli se izvrše v vladi važnejše spremembe, zadoni po vsej državi, najbolj pa menda v Sloveniji klic: »Kufre dol, kufre gor!« Na vseh važnejših mestih se menjajo funkcionarji, se izpreminjajo odbori in prilago-dujejo novo nastali situaciji. Zakaj tako? Kakšna je korist tega? Že v naprej moramo povdariti, da ne mislimo s temi vrsticami ravno na sedanje spreminjanje. Nimamo prav nobenega povoda, da bi te spremembe objokavali ali pa hvalili. Nam gre za ta kuferaški sistem, ki skoraj onemogoča vsako temeljito, sistematično in plodno delo. Če so na vodilnih mestih raznih uradov in ustanov strankarski eksponenti, je čisto naravno, da se morajo ob spremembi v vladi, ko pride do oblasti druga stranka, umakniti prejšnji, ki jih zamenjajo zaupniki nove stranke. To razumemo. Toda ne razumemo, kako naj potem uradi in ustanove dobro funkcionirajo, kako naj bo v poslovanju red , zakonitost, pravičnost in stalnost. Ne razumemo, kako naj bo koristno in uspešno delo takega funkcionarja, ki vsak dan lahko priča- kuje izmene, kako naj obrodi sad najboljši načrt, ki je komaj pričet, že zopet zavržen, če« leto znova oživljen in kmalu zopet odklonjen. Na ta način je vsako pomembnejše delo nemogoče, je vsako stvarno, resno in premišljeno delo izključeno. Zato smo mnenja, da je treba misliti na odpravo kuferaškega sistema. Treba je in sicer nujno potrebno, da se javna uprava depolitizira, da se uradništro depolitizira, da se pa tudi važna mesta v javnih ustanovah in zavodih nevtrali" zirajo. Uradništvo se mora zaščititi pred zloraWo oblasti po političnih strankah, pa če tudi bi se imelo v to svrho uradništvo odpovedati aktivni volilni pravici. Takoj bi izgubili vsi režimi interes na uradništvu, ki bi se lahko mirno posvetilo svojim službenim dolžnostim in otreslo nesnosnega pritiska in posiljevanja prepričanja. Mi preživljamo skoro leto za letom te kuferaške komedije, ki so pa pogosto, le prepogosto v jedru tragedije za priza dete. Mi vidimo, da je tudi to eden vzrok nezadovoljstva naroda, ki ne čaka na osebne izpremembe in reparacije, ampak, ki željno pričakuje povrat-ka svobode, državljanskih pravic, pred vsem pa pametnih gospodarskih in socialnih reform. Na mesto tega pa vidimo da se pri nas skoro vsak režim izrabi in oslabi s kuferaštvom, ker mo- ra vsak nov režim gledati pred vsem, da se obda z zanesljivim (strankarsko zanesljivim) aparatom -na vseh važnejših mestih. In pa seveda, da popravi krivice, ki so se zgodile njegovim pristašem pod prejšnjim režimom. In v borbah za mesta, v borbi za osebne spremembe ali reparacije mineva čas, gine dan in volja za resno ustvarjanje, mineva najdragocenejša doba vsakega režima, ko bi se lahko globoko zajelo v resno delo i reforme. Čas pa je dragocen pomočnik tudi nasprotnikom, ki med tem kuferaštvom pridejo zopet do sape, spletejo svoje intrige in tako onemogočijo sploh vsak poizkus resnega dela. Narod in država pa gospodarsko propadata, z gospodarskim propadanjem pada pa tudi državljanska zavest, pada državna misel, pada vera v bodočnost, volja do dela in borbe. Ustvarja se nezdravo ozračje splošnega nezadovoljstva, v katerem bujno uspevajo brezvestni špekulanti in temni kovarji. Stranke naj si pridobivajo somišljenikov s svojim stvarnim delom, ki se mora občutiti v javnem življenju poživljajoče, ne pa iskati glasov s pritiskom režima na uradništvo. Če se izloči možnost zlorabe oblasti s pritiskom na prepričanje uradnika, bo vsaka stranka in vsak režim moral iskati opore v svobodnih volilcih, ki bodo dali svoj glas pač tisti stranki, ki bo pokazala največ resnosti in delavnosti, največ poštenosti, doslednosti in načelosti. In če je ta kuferaški sistem škodljiv v splošni javni upravi, je pač dvojno škodljiv v ustanovah gospodarske narave, zlasti pa v zavodih, ki so velikega gospodarskega pomena. Gospodarstvo ne prenese brez velike škode prekucij in nestalnosti, gospodarske ustanove morejo uspevati le, če je vodstvo trdno, stalno, dosledno in smotreno. V takih ustanovah je kuferaški sistem rak-rana, ki je tem opasnejša, čim pogostejše se menja vodstvo in smer. Zato je pač že skrajni čas, da odpravimo kuferaški sistem vsepovsod in preidemo že enkrat v ustaljenost, red in mir, k stvarnem delu, k gospodarskim reformam in ukrepom, k resnim, odločnim in širokopoteznim gospodarskim načrtom, k resničnemu reševanju težkih socialnih problemov in ozdravljenju celega organizma. "Vlade imajo odgovorno nalogo urejati državno upravo in gospodarstvo po željah ljudstva, ni pa njih naloga ustvarjanje strank, organizacije strank itd. Siti smo kufe-raštva, lačni pa stvarnega dela in dokazov dobre in poštene volje delati nesebično za boljšo bodočnost naroda in države. ZNIŽAN JE PLAČ »Slovenec« je 4. avgusta t. 1. objavil na prvi naslovni strani: Neresnične vesli o znllanju uradnlSklh plač Belgrad, 3. avg. m. Nocojšnja »Pravda« objavlja z ozirom na vesti, ki krožijo glede znižanja plač državnim uradnikom, naslednje: Zadnje dni so se v javnosti razširjale vesti, da bo kraljevska vlada zaradi znižanja državnih izdatkov ter upoštevajoč težko gospodarsko stanje, znižala plače državnim uradnikom. V zvezi s tem so se pojavile vesti v nekaterih listih, zlasti v »Jutarnjem listu« iz Zagreba, ki je poročal med drugim, da bo finančni minister zahteval redukcijo uradniških prejemkov, in to tako , da bi se plače neporočenim znižale za 10%, poročenim brez otrok za 5%, poročenim z otroki pa za 3%. V zvezi s temi vestmi smo danes dobili pojasnilo iz finančnega ministrstva. Po tem pojasnilu so vse vesti o načinu proračunskih prihrankov do sedaj samo predpostavka, ki ne odgovarja stvarnosti. Iz uradnih krogov se demantirajo vse vesti o znižanju plač. Doznava se v zvezi s tem, da se namerava izvesti proračunsko varčevanje, toda potom drugih reform. »Slovenec« 18. sepetmbra t. 1. na drugi strani: Znižanje plač* državnih uradnikov In upokojencev Belgrad, 17. sept. AA. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes od 17 do 19, je bila sklenjena poleg resornih stvari uredba z zakonsko močjo o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev. Znano je, da so eene življenjskim potrebščinam in posebno kmetijskim pridelkom v zadnjih letih tako padle, da gotovo ne opravičujejo obstojanja poseb- nih draginjskih doklad. Imajoč v vidu te činjenice na eni strani in na drugi strani dejstvo, da so naši proračuni v zadnjih letih stalno zaključeni z večjim deficitom, je bilo neobhodno potrebno, izvesti nujne sklepe, namreč, da se mora radi tega pristopiti k zmanjšanju draginjskih doklad- Zato se je kr. vlada odločila, ker je prehodno izvršila tudi že znižanje materialnih izdatkov, ker radi gospodarske krize ni mogoče niti misliti v tem trenutku na povečanje davčnih bremen. Kr. vlada pričakuje, da bodo tudi sami uradniki in upokojenci razumeli te ukrepe kot nov korak za saniranje državnih financ, kajti samo pri urejenem finančnem stanju države lahko pričakujejo, da se bodo plače izplačevale pravočasno in v polni vrednosti narodnega denarja. Skupno zmanjšanje v primeri s sedanjim stanjem osebnih prejemkov bo zneslo okoli 400 milijonov dinarjev, kar pomeni povprečno 7 odstotkov zmanjšanja od skupnih prejemkov posameznih uradnikov in upokojencev. Zmanjšanje je bilo izvršeno začenši od ministrov preko banov do najnižjih državnih uradnikov. Izvzeti so samo aktivni podoficirji v vojski in stari upokojenci, ki so bili upokojeni po zakonih pred letom 1923. To uredbo bo objavilo finančno ministrstvo 19. t. m. ter bo stopila v veljavo 1. oktobra letos. Kal priznava sam finančni minister Podrobna določila o znižanju plač so objavili vsi naši dnevniki in jih ne bomo ponavljali. Za danes hočemo opozoriti le na tisti del izjave finančnega ministra Dušana Letice, kjer pravi do>-besedno: »Prepričan sem, da bo to znižanje, ki ga zahtevajo fiskalni razlogi, nekoliko znižalo kupno moč državnih uslužbencev.« (Po priznanju vlade same gre samo za okoli 400 milijonov Din, opomba ured.) In dalje: »Prepri- čan sem, da bo uradništvo te fiskalne ukrepe razumelo kot neobhodno potrebne v sedanjih razmerah in kot edino mogoče! Ti ukrepi so v neposredni zvezi z obnovo našega narodnega gospodarstva. « „Oanes se drugače dela'* Prejeli smo: Vsi se še prav dobro spominjamo generalne debate o državnem proračunu za 1. 1934/35. Takrat sa nekateri govorniki ugotovili, da je znašal deficit pri proračunu 1931/32 620 milijonov Din, 1. 1932/33 770 milijonov, za 1. 1933/34 pa še niso imeli računskega zaključka, da bi mogli ugotoviti deficit. Sicer pa par sto milijonov Din več ali manj deficita, to nič ne spremeni na stvari, da smo imeli pod prejšnjimi režimi leto za letom ogromne deficite! Takratni finančni minister Gjorgjevič je pokrival deficit s kovanjem srebrnega denarja, s posojili pri Drž. hipotekami banki in pri Poštni hranilnici. To je bila finančna politika, ki je vodila v propast našo industrijo, kmeta, delavca, obrtnika in vse naše gospodarstvo. Finančnemu ministru so takrat očitali, da je zastopnik bank in velekapitala, a ne malih ljudi, ki jih je v vsej državi 90%. Gjorgjevid se ni potrudil, da bi šel med ljudstvo, v mesta, in na deželo, med meščane in podeželane, da bi na terenu spoznal posledice svoje finančne politike in da bi zvedel, ka' mislijo o njem zdravi in patriotski Jugoslovani. G. bivši finančni minister je bil sicer »čestit čovek«, karakter, a ni imel korajže, da bi vsaj nekaj ukrenil proti bančnikom, proti kartelom, proti monopolom, proti rudarskim koncesijam, proti direktorjem in proti svojim ministrskim pomočnikom, ki so prejemali mesečno horendne plače 50 do 120.000 Din, medtem ko je on sam prejemal plačo finančnega ministra, medtem ko so reveži stradali. Bivši finančni minister ni ščitil našega kmeta, ne delavca, ne uradnika, ne brezposelnih. Tudi ni ničesar storil,, da bi zaščitil otroke in družine! Nasprotno, delal je celo proti sklepanju zakonov med državnimi uradniki in uradnicami, s tem pa proti rušenju države v njenem temelju, saj je šlo za de-popolacijo! S tem da ni zavaroval družin, je s svojim sistemom finančne politike uvajal v družine tuberkulozo in alkoholizem iz obupa! Zelo nesrečna poteza je bila, da ni bivši finančni minister ničesar podvzel proti akciomarskim društvom. Tako n. pr. ni pošiljal svojih uradnikov v vele-podjetja, da bi ugotovili, kako vodijo direktorji teh podjetij dvojna knjigovodstva. Videli smo, kako se krade državni denar na debelo, kako se vrše zlorabe z brisanjem dolžnih davkov in raznih obvez napram državi, kako je državni proračun mnogo večji nego obtok našega denarja, od katerega je bila ena petina poskrita v inozemstvu, dve tretjini v tresorih bank in kapitalistov, le dve petini pa sta bili v obtoku po vsej državi. Edino tedensko glasilo slovenske fronte Izvenparlamentarne opozicije ..BOJEVNIK" Ali ste se že naročili nanj? Stran 2 »Bojevnik, dne 22. septembra 1935. Štev. 16. Pod prejšnjimi režimi se ni vodila ljudska politika. Zato se tudi niso raz-gnali karteli in se tudi niso zabranile špekulacije, ki škodujejo našemu dinarju. Niso se preganjali krvosesi, niso se postavljali na odgovona mesta najboljši ljudje, pa naj bi bili Srbi, Hrvati, Slovenci ali pa muslimani, in niso se vodili računi o nezaslišani korupciji Nas Slovence n. pr. še danes zanima, zakaj je izgubila pri nas Jadranska banka težke milijone, .zakaj jih je tudi izgubila Slavenska banka (samo 200 miljonov), zakaj so rudarji izgubili toliko na svojem zaslužku, kdo je tudi kriv, da je bilo 1. junija 1925. ubitih v Trbovljah 6 delavcev itd. Danes pod dr. Stojadinovičevo vlado se drugače dela. Dr. Stojadinovič je takoj ob nastopu svoje vlade svečano izjavil, da je njegova vlada vlada po-mirjenja in da hoče voditi pravo ljudsko politiko. Omenjamo le zakon o korupciji, ki bo kmalu izdelan, saj je še iz prejšnjih let vse polno osnutkov zanj. Tako bomo vendarle doživeli, drakonske kazni za korupcioniste in se s tem približali tistemu idealu, ki so ga naglaševali tudi nekateri govorniki v prejšnjih proračunskih debatah: da se naj namreč vsak, kdor krade državni denar, obesi na Terazijah, na Zri-njevcu ali pa v Ljubljani pred glavno pošto, samo če je kriv. O čem govorilo na shodih Vse čaka na nove politične zakone in na razpis volitev Preteklo nedeljo se je vršilo več zborovanj, na katerih so govorniki iznašali svoja mnenja o sedanji politični situaciji. Vsi govorniki so povdarjali potrebo novih volitev. Minister dr. Krek je izjavil, da bodo volitve v kratkem razpisane. Izjavil se je za široke samouprave, a proti pretiranim reformam. Videti je, da se je s to izjavo min. dr. Krek zavaroval pred zahtevo o federativni preureditvi države. To je tem verjetneje, ker hoče vlada na temelju sedanje ustave izvršiti gotove reforme v notranje - političnem življenju. Kakšne bodo samouprave v okviru ustave iz 1. 1931, bomo videli, ko bodo začele delovati. V Belgradu se je vršil shod Jugoslo-venske narodne stranke, na katerem se je njen predsednik Svetislav Hodje-ra izjavil istotako proti federativni ureditvi države. No, tudi on je za parlament. - demokratski režim, ter zahteva nove politične zakone in razpis volitev. Hodjera je naglašal, da obstoji med dr. Mačkom in dr. Stojadinovičevo vlado sporazum vsaj v nekih političnih vprašanjih. To je seveda trditev, ki je ne more podkrepiti z nobenim dokazom. Videti je, da Hodjero zelo moti, ker more izvenparlamentarna opozicija prirejati sestanke in zborovanja, pa vidi on v tem priprave za upostavitev starih strank. Temu se seveda protivi, ker pomeni vpostavitev starih strank končno likvidacijo Jugoslovenske narodne •stranke. Za Hodjero ne obstoji hrvatsko vprašanje kot tako, temveč samo nezakonitost in neenakost med državljani brez ozira na narodno in versko pripadnost. S to izjavo je Hodjera potrdil, da je Jugoslovenska narodna stranka glede na hrvatsko vprašanje na liniji Pohorcev. Dočim sami zastopniki JRZ priznavajo obstoj hrvatskega vprašanja in neobhodno potrebo, da se ga čiinpreje reši, ker je to pogoj za normaliziranje političnih prilik, trdi Jugoslovenska narodna stranka, da ne obstoji hrvatsko vprašanje. Če se vpošte-va, da je Jugoslovenska narodna stranka obstojala za časa Jeftičevega in TJzunovičevega režima kot edino dovoljena pol. skupina poleg JNS, potem je razumljivo nastopanje Svet. Hodjere in tov. in ni treba nobenih komentarjev. Dr. Dragoljub Jankovič na Ubu in dr. Boža Markovič v Nišu so prav tako na-glasili potrebo rešitve hrvatskega vprašanja. V tem pravcu je bil posebno jasen dr. Dragoljub Jovanovič, ki je ugotovil zgodovinsko dejstvo, da so Hrvati proglasili za razveljavljene vse vezi, ki so jih do tedaj vezale z avstrijskim cesarjem, oz. madžarskim kraljem, še pred predorom solunske fronte. Te ugotovitve so potrebne pred srb- Shod v NiSu Minulo nedeljo se je vršil v Nišu shod izvenparlamentarne opozicije, na katerega je dopotoval iz Belgrada Dr. Boža Markovič. vseučiliški prof. in član glavnega odbora bivše demokratske stranke. Imel je obširen programati-«en govor, v katerem je dejal, da bo govoril v imenu cele združene opozicije in da bo pojasnil gotove zablode in govorice. Združena opozicija ni slučajna, ni momentana pojava, kakor govorijo to njeni nasprotniki. " Združena opozicija datira še iz ranije pro-šlosti. Cilj združene opozicije je čuvanje in obramba demokracije. Na tem se snuje skupna delavnost združene opozicije. Brez demokracije ne more biti nobenega napredka. Prehajajoč na hrvatsko vprašanje, je dr. Markovič izjavil, da je ljudstvo po-adravilo feedinjenje z velikim navdu- sko javnostjo, ki so jo gotovi ljudje leta in leta napačno poučevali o mnogih zelo važnih dejstvih, ki so se vršila pred proglasitvijo skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kajti trajni in stvarni sporazum se bo dosegel samo tedaj, če se bodo zgodovinski dogodki pravilno osvetlili in se bodo iskreno in po pravici ugotovile vloge in zasluge vseh. Dr. Boža Markovič je v svojem govoru iznesel mnoge momente pred zedi-njenjem ter je še enkrat naglasil, da je bila krfska deklaracija rezultat razgovorov med zastopniki Srbije in Jugoslovanskega odbora. Dr. Markovič je umestno naglasil, da je sedaj najnujnejša potreba, da se izdajo novi politični zakoni in razpišejo nove volitve. Ko bo izvoljena nova narodna skupščina, potem bodo po svobodni volji ljudstva izvoljeni poslanci pristopili k rešitvi hrvatskega vprašanja. To je popolnoma pravilno stališče, ki ga je treba povda-riti posebno danes, ko se v enem delu tiska sistematično intrigira proti izven-parlamentarni opoziciji in iznašajo izmišljotine o nekakšnih pozivih Ljube Davidoviča in Joče Jovanoviča dr. Mačku in se trdi, da zahtevata prva dva, da se izdela edinstven program, kar pomeni v praksi, da se osnuje edinstvena opozicijonalna stranka. V. Vil-der je v ostalem po konferenci z Da-vidovičem in Joco Jovartovičem še en-kraf naglasil, da je bilo njegovo potovanje v Beograd čisto informativnega značaja. Minister pošte in brzojava dr. Branko Kaludjerič je ob priliki svojega prihoda v Sarajevo rekel, da se JRZ ni osnovala zato, da se obkolijo Hrvati. Rekel je, da je potrebno, r)a «e ustvari sporazum s Hrvati, ter da bo v tem pravcu delala sedanja vlada. Obžaloval je, da se je 17 let porabilo za to, da so se razbijale narodne vrste in da se je poskušalo z raznimi improviziranimi kombinacijami reševati problem notranje državne ureditve. Izjava ministra Kaludjeriča pomeni vsekakor pra-vilnejše razumevanje hrvatskega vprašanja, kakor pa je stališče Jugoslovenske narodne stranke. Ker dr.* Kaludje-čič ni prvi in edini minister sedanje vlade, ki je izjavil, da je potrebno pristopiti k reševanju hrvatskega vprašanja bi se moglo zaključiti, da hoče dr. Stojadinovičeva vlada zares pripraviti teren za končni sporazum. Če bodo besedam sledila dejanja, potem se bomo mogli nadati, da se je zares končalo z eksperimentiranjem, o katerem je govoril dr. Kaludjerčič, ter da se bo vendar poskrbelo, da se zgradijo solidne baze za razvoj notranjega življenja. šenjem. Medtem se sedaj govori o nekem separatizmu in neznosljivosti. Čuje se, da Hrvati nočejo te države. Leta in leta se je govorilo, da 'e treba braniti narodno in državno edinstvo, kakor da mu preti neka opasnost. Namesto pa. da bi se o tem vprašanju razpravljalo, se je razširjala mržnja. Država ni v opasnosti, a to je najvažnejše. Posebno zadnjih sedem let se je mnogo storilo, da se zamešajo pojmi o narodnem edinstvu, bratstvu in jugoslovan-stvu. Mi Srbi smo s Hrvati in Slovenci en narod in je treba, da imamo eno državo. Čeprav pa smo brafe in en narod v širšem smislu, to bratstvo izmed nas Hrvatov in Slovencev ni isto, kot bratstvo med nami Srbi. Eno nam je poreklo, toda to pripada prošlosti in od tedaj so pretekla mnoga stoletja. Svetovna vojna je postavila mnoga vprašanja, pa tudi ustvarjenje naše skupne države. Mi Srbi smo se borili za zedinjenje z našimi rojaki in nismo postavili nobenih zahtev, ker smo vsi Srbi samo za tem koprneli. Ko pa je bilo postavljeno vprašan'e države s Hrvati, ni bila to nič več tako preprosta stvar. Srbija je imela dva programa: ožjega in širšega. Ožji je bil ustvarjen pio edinstveni volji, a za širšega je bilo treba sporazum. * Zato je bilo potrebno, razgovarjati se, ker so imeli Hrvati svoje upravičene želje in je bilo potrebno, da se odrečejo svojih ambicij. To se je posrečilo doseči in so se mogliHrvati prepričati, da ne obstoji za njihovo vero in kulturo nobena nevarnost v skupni državi. Dosegel se je sporazum, ki ga predstavlja krfska deklaracija. Sedaj je bilo treba na bazi demokracije izvesti nadaljno stapljanje v jugoslovanstvo, ki ga je treba ustvariti v daljnji bodočnosti. Na to pa se je preveč ozko gledalo. Enostavno in knjižno se je vse razumelo, kar je bilo najglavnejše. Dr. Markovič je nato kritiziral vidov-dansko ustavo in tisto, kar ji je sledilo, nato pa je prešel na današnjo situacijo. Dejal je, da je zasluga združene opozicije, da je prišlo do izpremembe vlade. Združena opozicija stoji na principu polne demokracije. Dr. Stojadinovičeva vlada more izpolniti svojo nalogo*. ako izda nove politične zakone. Ko se bo ljudstvo svobodno izjavilo, se bodo vsa vprašanja sporazumno rešila. Hrvati hočejo biti z nami. Narodno edinstvo se mora drugače razumevati, kakor ga tisti, ki bi se znova hoteli prikopati do oblasti. Ne sme se preko moči dekretirati jugoslovanstva, ker se s tem kompromitira narodno edinstvo in jugoslovanstvo. Za nas je glavno, da smo vsi za eno državo. To pa ne pomeni, da jo hočemo vsi po enem receptu. In na Ubu Dr. Dragoljub Jovanovič je imel na Ubu zborovanje izvenparlamentarne o-pozicije, na katerem je ostro kritiziral pretekle režime in naglašal, da so se vedno branili reševati hrvatsko vprašanje. Tako so delali i Kojič in Velja Popovič i Jeftič in tovariši. Hrvati so za to državo in ona je njim bolj potrebna kakor pa nam Srbom1. Jugoslavija je istotako potrebna Hrvatom kot Slovencem, ker so na meji, pa so zato tudi bolj izpostavljeni nevarnostim na zunaj. Med svetovno vojno so Hrvati pred predorom solunske fronte proglasili odcepitev Hrvatske od Avstro - Ogrske. Jasno je, da morajo imeti Hrvati v tej državi tudi iste pravice, kot jib imamo mi. Dr. Maček je izjavil, da želi hrvatsko vprašanje reševati z nami. Dr. Maček zahteva, da se vendar enkrat likvidira zapuščina Jeftiča, Kojiča in tovarišev in da pridejo na njihovo mesto pošteni srbski kmetje. Tedaj bodo Hrvati sklenili s Srbi ne samo sporazum, .temveč tudi bratstvo in edinstvo, pa tudi eno nacijo, ako hočete. Hrvati so 800 let branili pod Madžari svojo narodnost in svojo kulturo in so jo ohranili. Ko bomo rešili hrvatsko vprašanje, potem bomo prešli na reševanje socijalneega vprašanja. Več osebnih stikov! Večeslav Vilder se je sestal z zastopniki srbijanske izvenparlamentarne opozicije in je dal izjavo belgrajskim listom, v kateri je dejal: >Moje potovanje v Belgrad je imelo čisto informativen značaj.« Žal moram ugotoviti, da se večkrat in pogostokrat sestanejo razne države v Ženevi kakor pa politiki Zagreba in Belgrada. Moderna diplomacija posveča po vojni največ pažnje na osebni kontakt odgovornih državnikov. Zdi se mi, da sledimo mi še predvojni praksi. Ta novi kontakt je toliko potrebnejši, ker še nimamo novih obljubljenih zakonov in še ni omogočena vsestranska diskusija, ki je neobhodno potrebna za demokratsko življenje in za ustvarjanje javnega mnenja.'Ne pripisujte mojemu potovanju in bivanju v Belgradu značaja, ki bi imel takoj do-nesti neke konkretne zaključke. Kajti ne samo da nimam za to pooblastila od vodstva Kmečko - demokratske koalicije, t. j. od dr. Mačka, temveč se po dveh konferencah v najožjem krogu tudi ne morejo pričakovati takoj neka dalekosežna dejstva. Mi smo demokratične stranke, pa ne moremo ničesar dekretirati. Za nas je najvažnejši posel obveščanja na drugi strani in razis-kavanja terena naše sredine, ki jo predstavljamo. Posledice protiliudskih režimov Slovenski hmeljarji oškodovani za 20 milijonov Din Hmelj naš up in nada je že davno obran in spravljen pod streho. Večina pridelka je že romala za malo odškodnino, ki jo je prejel naš hmeljar za svoj celoletni trud, v roke nenasitnega zida prekupca. Vsakemu hmeljarju je nerazumljivo, kako je mogoče, da stane naš savinjski golding Din 25 za kg, medtem ko stane celo v barvi slabši žateški hmelj Din 65 za kg, razlike toraj celih 40 Din! Toda ta bi še bila gotovo za najmanj 10 Din večja, da niso naši zavedni hmeljarji energično nastopili proti zniževanju cen in da niso našli vnetega so-trudnika v našem tržnem nadzorniku, ki mu gre vsa pohvala. To pa seveda ni bilo po volji raznim gospodom, ker se jih ni vprašalo, če si smejo sami poiskati odpomoči. Posebno se je hudo-val neki gospod, ki je šele pred par leti spoznal, kaj je pravzaprav hmelj in ki hoče biti nekak zaščitnik in voditelj našega hmeljarja. Nasproti hmeljarjem se kaže v lepi luči, upamo pa, da bo tudi naš kmet enkrat spregledal in spoznal tega svojega >prijatelja slušna in pokorna, ki ne bo stavljala zahtev, da se menja tudi sistem, a ne samo ljudje na ministrskih stolčkih. To nalogo je imel opraviti Hodjera. No, opozicija, prava narodna opozicija se je pojavila. Tisti, ki so iskreno in pošteno mislili, ko so se pridružili Hodjeri, ki niso vedeli za prave na- mene »vodje«, so tedaj rekli: »Sedaj nimamo več kaj opraviti v posebni stranki! Mi smo svoje napravili, napadali smo zlo, ko ga drugi niso smeli. Mi smo svoje izvršili in pojdimo nazaj vrste pravih narodnih borcevj« Jevtičeva vlada ni odobrila Hodjeri-ne liste pri volitvah. Zakaj ne? Zato, ker je z nastopom prave opozicije Hodjera izvršil za režim nalogo, ki mu je bila namenjena. Sedaj ga režim ni več potreboval. Sedaj je režim v svoji veliki stiski, v borbi z opozicijo, potreboval Hodjerine pristaše, njihove glasove. Zatooi je bila Hodjerina lista za-branjena in v glavnem pridobljeni zlepa ali zgrda Hodjerini volivci. Ho-djerino vodstvo, prisiljeno po svojih poštenih pristaših, je sicer sklenilo, da imajoi pristaši glasovati za listo dr. Mačka, toda dejansko je imela opozicija od tega kaj malo koristi. No, naj bo že kakor hoče, da je Ho-djerino vodstvo resno in iskreno mislilo s svojim pozivom, da se glasuje za listo dr. Mačka, bi moralo po volitvah likvidirati svojo stranko in stopiti v združeno opozicijo. Da je to storilo, je samo tako moglo uspešno preklicati glasove, da je Hodjerina stranka naročena in nameščena opozicija. A kaj dela g. Hodjera? On ne samo, da povsod ob velikem smehu in krohotanju poslušavcev »dokazuje«, kako je prav on s svojimi 600.000 pristaši vrgel Jevtičev režim, temveč grmi proti federaciji, t. j. proti notranji preureditvi države, proti temeljiti reformi današnjega sistema. Kdlor pa vstaja proti temu, ta je za centralizem, ta je za obstoječe zlo! In še se je začel Hodjera s svojimi oblačiti v modre srajce po vzorcu fašistov, da se še bolj oddeli od ostale opozicije. Kdor je za fašizem, ta je za diktaturo. Zato je povsod ljudstvo instinktivno vstalo proti Hodjeri. On je namreč napačno kalkuliral. Dokler se ljudske stranke niso smele shajati z volivci, dotlej je ljudstvo prihajalo na Hodjerine shode in si dajalo duška glede na korupcijo v državni upravi. A Hodjera in njegovi gospodarji so računali, da so to vsi njihovi pristaši. Sedaj pa, ko je zapihal lahkejši vetrič in lahko tudi drugi zborujejo, je ta vetrič odpihal vse te umetne Hodjerine organizacije. Zastonj se Hodjera s preostalo pe ščico vernikov trka na prša, kakšen junak je bil. Sedaj piše: »Dočim so mnogi od sedanjih velikih opozicijo-nalcev sedeli v hladu kavarniških prostorov, so borbaši (Hodjerovei) dvigali odločen glas za svobodo tiska, za svobodo zborovanja in organiziranja, za svobodne volitve.« .. ¦ (Jedinstvo« 24. avg. t. 1.) Da, resnica je, da so medtem, ko so »borbaši« svobodno mogli sklicevati sestanke, sedeli mnogi opozicijonalci v hladu, toda v hladu — zapora ali internacije! Hodjerina stranka je otrok diktature. V njej se je rodila in v njej je vzgojena. Z diktaturo ima tudi poginiti. Ako Hodjera tega noče, potem to pomeni, da hoče nadaljevati svoje poslanstvo, ki mu je bilo dano, ko se je rodil — da služi nekomu in nečemu, za kar se ljudstvo ne more ogrevati. Zato pa je treba, da sedaj spregledajo vsi tisti pošteni pristaši, ki so vse doslej iskreno šli za njim. Kdor je proti diktaturi, ta mora obračunati z njenimi zakonitimi, toda tudi z nezakonitimi otroki! »Naše ljudstvo hoče ravne, jasne poti, ono hoče novih potov politike, novih ljudi, ki bodo brezkompromisno šli v boj za slovenski program! V rešitvi slovenskega in hrvatskega vprašanja je rešitev države in vseh težav in nadlog, zato pozivamo vse poštene in dobre Slovence, da se strnejo v enotno fronto, ki bo v skupnem nastopu z brati Hrvati in boljšim delom Srbov uredila in preuredila državo tako, kakor to diktirajo potrebe, želje in volja narodov.« Stane Vidmar: Na novo pot! Tovariši, naročajte in širite naš tednik! Kultura »Kar po domače« tako je naslov knjigi, ki jo je sestavil višji režiser prof. O. Šest. Na duhovit, njemu lasten način Vam pripoveduje o vseh mogočih nerodnostih, ki jih za-greše nekateri ljudje, ki se navzlic svojemu uglednemu položaju, dostikrat ne znajo prav vesti. Od srca se boste smejali sijajno opisanim komičnim zadregam teh ljudi. Sitno je za vsakogar, če se mu ljudje za njegovim hrbtom zaradi nerodnega vedenja posmehujejo. Čeprav nekateri ljudje na uglajene mani-re res nič ne dajo, pa jim le ni prijetno, če slišijo opazko, da so nerodni »kakor štor». Dandanes pa tisti kaj velja, ki ima prijeten in družaben nastop. Kdor hoče doseči v življenju uspehe, se mora naučiti predvsem uglajenega vedenja. Od nastopa je odvisen uspeh. O vsem tem govori Šestova knjiga »Kar po domače«. Naroča se pri upravi »Žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10. Gospo darsivo Kdo gospodari z našo zemljo? Iz statistik je razvidno, da imamo v naši državi 4,327.000 obvezancev zenr ljarini, katerih posest meri 23,847.000 hektarjev (površina vse države znaša 24,754.200 ha). Cisti katastrski dohodek teh zemljišč je ocenjen na 4.928 milijonov Din. Povprečno pride torej na enega posestnika 5.5 ha zemljišča in 1138 Din čistega katastrskega letnega dohodka. Podrobno sliko nam pa nudijo naslednji podatki: Okoli 401.000 zemljiških posetnikov (9.2% vseh) nima nobenega kataster-skega čistega dohodka, čeprav imajo 939.000 ha posesti (3.9%). Do 1000 Din čistega dohodka izkazuje 2 milijona 980.000 posestnikov . (68.9%), ki imajo 5,890.000 ha zemlje (24.7%). Njihov približni čisti dohodek znaša 807 milijonov Din (16.4% skupnega čistega dohodka). Od 1000 do 2000 Din dohodka izkazuje 441.000 posestnikov (10.2 %) s skupno zemljiško posestjo 2,547.000 ha (10.7%) in čistim dohodkom 629 milijonov Din (12.8%). Od 2000 do 4000 Din dohodka ima 280.000 posestnikov (6.48%) z 2,354.000 ha zemlje (9.9%) in 769 milijonov. Din čistega dohodka (15.6%). Iz tega sledi, da ima 95% posestnikov 49% vse zemlje v državi, njih čisti dohodek pa dosega le 45% vsega dohodka. Večja polovica zemlje in večji del dohodka pa pripada malemu številu 5% vseh posestnikov v državi. Večja posestva se v državi razdele takole: 9800 possetnikov ima več kot 100 ha zemlje, skupno 1,171.000. 6070 jih ima več kot 200 ha zemlje, skupno 1 milijon 133.000. 3290 jih ima več kot 500 ha, skupno 1 milijon 798.000. 2020 jih ima več kot 1500 ha, skupno 3 milijone 110.000 ha. Iz tega sledi, da ima 78% zemljiških posestnikov povprečno nekaj več kot 2 ha zemlje in da njih čisti dohodek ne znaša niti 240 Din letno. Nove jugoslovanske pokojnine. Da ne bodo več stari upokojenci godrnjali, da bodo šele pod zemljo dobili enake pokojnine kakor južni bratje istega položaja, se bodo vse jugoslovanske pokojnine regulisale. Datum še ni znan. Ima vremena ali figa . . . Novo društvo. V Ljubljani se je ustanovilo nova društvo »Baklaši«. Član tega društva postane lahko le tisti, ki dokaže, da je nosil baklo vsaj pri treh zaporednih bakljadah v čast vsakokratnega novega bana. Društvo šteje že sedaj več sto članov, največ iz državnouradniških krogov, ter ima tudi že več odsekov. Glavni odsek je metereološki. Temu je poverjena naloga, dognati pred vsako bakljado, kako veter piha. Ljubljanska bolnica. Kritike o ljubljanski bolnici so kakor bob ob steno. Pišemo in pišemo, pa nihče se ne zgane! Kaj je komu mar trpljenje bolnikov v bolnici, ko pa je sto in sto važnejših stvari. Treba je ustanavljati stranke in, ne vemo kaj se ,t Razmere pa so vsak dan hujše. Gorje, kar pa ne daj Bog, da bi se prjoetila kaka večja katastrofa, kjer bi bi" o več ponesrečencev! Ne vemo, kam bi jih dali. Same tolažbe ne bodo razmer izboljšale, treba je denarja, hočemo novo bolnico, pa če je sredstva izkopati iz tal. Gospod ban naj si ogleda sam razmere v bolnici. Pa zvečer naj pride, bo bolj nazorno videl vso bedo bolnikov! Razmere v bolnici so sramota za ves slovenski narod. Cesta Ljubljana - Šent Vid Od prvotno projektiranega modernega cestišča v širini 25 metrov so se zje-dinili na 8 metrov in 10 centimetrov. Država bo gradila 6 metrov, 2 metra in 10 centimetrov pa mora zgraditi mestna občina ljubljanska, zato ker po tej cesti teče njena prezadolžena cestna železnica. Tako je tudi prav, tisti naj da, kdor ima. Če nekdo hoče nagajati in šikanirati, kako lahko je to. Na drugi strani pa je znano, da država plačuje iz svojih letnih budžetnih sredstev celo dolgove mestnega tramvaja v Bel-gradu. Najbolje bi bilo seveda če bi ljubljanska občina mogla zgraditi novo cesto do Kranja iz svojih sredstev, ker bi le na ta način prišli do ceste. Upamo, da celo najzagrizenejši optimisti lahko uvidijo, kako je z javnimi deli v Sloveniji. Uzdaj se use i u svoje klju-se! Nova železnica. Nova železnica iz Ljubljane na Su-šak napreduje z neverjetno naglico. Da Kočevje je že zgrajena. Le kakšen bacilus je to? Iz Nemčije je prispela v Slovenijo studijska komisija, ki si je zastavila nalogo, da odkrije bacilus, ki povzroča nepremagljivo hotenje po denuncija-cijah. Nemški znanstveni krogi so postali pozorni na ta bacilus, ker se množijo vesti iz Zagreba, da so pričeli Slovenci sedaj hoditi tudi v Zagreb de-nuneirati, kakor so hodili doslej le v Belgrad. Katera država ga je naročila? V Nemčiji so izgotovili čudežen davčni vijak, ki je tako sestavljen, da pritiska le na gotove dele poljubno, medtem ko ostanejo drugi deli brez pritiska. Dosedaj se ne ve še, katera država ga je naročila. Staro prorokovanje. V Egiptu so našli v nekem grobu Faraonov 6.000 let stari papiros, na katerem prorokuje neki visoki sveče-nik-prorok, da bo predsednik 42. vlade po ustanovitvi države sklical veliki gospodarski svet na posvetovanje, kako omiliti bedo, ki je nastala v deželi zaradi vladanja prejšnjih 41 vlad. Vsi odločilni krogi sedaj ugibljejo, če se ne nanaša to> prorokovanje morda na oni gospodarski svet, ki je bil pri nas uzakonjen leta 1931, in ki do danes ni bil ne imenovan, ne sklican od nobene vlade. Izdaja konzorcij tednika »Bojevnik«. — Zastopnik konzorcija in odgovorni urednik Stanko Florjančič. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljana. — Naročnina znaša do konca leta Din 20.— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Pred Škofijo St. 19/11. nadstropje. — Plačljivo in tožljivo v Ljubljani. — Poštni čekovni račun štev. 13.051. gtev. 16. »Bojevnik, dne 22. septembra 1935. Stran 3 številki »Novin«. Rešitev slovenskega vprašanja je potrebna tudi iz državnih ozirov! Mnogo se je tudi ugibalo, kaj bo napravil naš poslanec dr. Klar, ker se je splošno trdilo da mu je dr. Korošec zameril njegovo petomajsko kandidaturo na Jevtičevi listi. V zadnjih »Novinah« pa piše »lajik«, da sta se pobotala in se sclnči dr- Klar zopet v milosti notranjega ministra. Na soboškem poslancu gu. Benku pa so opazovali zadnje čase neko rezerviranost. Menda se ne more znajti v novi situaciji in ni našlo njegovo pretekloi politično delovanje onega priznanja, kakor ga je pričakoval. Ozračje pa se menda čisti. — V zadnjem času je bila zapažena konferenca z njim in g. Bajlecom, vodjem JRZ v soboškem srezu. Gremo torej na novo pot borbe za slovensko bodočnost, borbe za resnično samoupravo in slovenski program! Slovenska fronta, ki jo je prvi zahteval »Bojevnik«, je našla tu zelo simpatičen odziv in se že opaža tovrstno gibanje. Ime g. Vidmarja pri nas ni neznano; v našem lendavskem srezu ga sicer ni bilo, ali iz soboškega sreza, kjer je parkrat govoril, smo culi samo pohvalne besede o njem. Zato se tudi njegovim člankom o potrebi skupnega slovenskega programa posveča vsa pažnja. Gospodarsko življenje je nekaj oživelo s sadno trgov. Pri nas je še malo jabolk, mnogo jih je pobrala spomladanska slana. Boljše so obrodila v bre-govitib legah soboškega sreza. Plačujejo jih kg po 2 Din in so to prva, mešana jabolka. Pričakuje se za kasnejša boljša cena. Pretekli teden je bilo par mrzlih noči, ki so občutno oškodovale ajdo in proso. Mnogo ajde, ki se je po dežju dobro popravila, je zmrzlo. Zopet udarec za našega že itak ubogega "Kmeta. Iz Ljutomera Preteklo nedeljo je priredila JRZ v Križevcih pri Ljutomeru svoj tabor. Agitacija za zbor je bila velika, pa se je pričakovalo ogromne udeležbe. V tem pogledu pa je bilo razočaranja. Udeležba ni dosegla polovico onega poslušalstva, ki se ga je zbralo 14 dni preje v Ljutomeru na prepovedanem zboru Pavla Horvata. Glavni govornik je bil g. min. dr. Krek, ki je predvsem govoril o dr. Korošcu. Važen pa je bil oni del njegovega govora, ki se je ba-vil s Hrvati. Lepe besede o potrebi sporazuma, obenem pa precej jasne besede, da nimajo Hrvatje pri nas nič iskati. Te besede je menda tako razumeti, da je v Sloveniji opozicija odveč in da ji zato ne bo z rožicami postlano. Bačuna se tudi z razcepljenostjo v opozicijskih vrstah, kar ji naj onemogoči vsak uspeh. Novice Velike premestitve okrajnih glavarje« Po odredbi notranjega ministra dr. Korošca je premeščenih iz Slovenije v južnejše kraje in iz teh krajev v Slovenijo 25 okrajnih glavarjev. „Vodnik slovenskega naroda na razpolozeniu" Ta naslov brez plačila takse je podelil dr. Marušiču »Kmetski list«. Slovenija«, ki to piše pravi, da bo za dr. Marušiča najbolje, če se vrne h svo- svojemu prvotnemu poklicu. »Morebiti bomo brali kmalu v kakšnem laškem časniku oglas, kakor ga je priobčil časopis »Rasegno economico commer-ciale Italo-Jugoslavo«, ki izhaja v Milanu, v svoji prvi številki od julija 1933: Dr. DRAGO MARUSIC, Dr. VIKTOR VOVK, Dr. ANTON URBANC Ljubljana — Tavčarjeva 1 Studio di avoccati Corrispondenza in italiano. Ta dr. Drago Marusic je namreč dr. Drago Marušič, bivši odvetnik, bivši ban, bivši minister, in brž ko bo imelo slovensko ljudstvo besedo, tudi bivši senator.« Imenovanje v državni razredni loteriji Poljedelski minister je razrešil članstva upravnega odbora državne razredne loterije Gjura Jankoviča, brigad-nega generala v pokoju, na njegovo mesto pa imenoval Svetozarja Stani-šiča, bivšega tajnika okrožja podonavskega iz Belgrada. S članstvom upravnega odbora drž. razredne loterije je združenih letno več sto tisoč dinarjev dohodkov. Kako gospodarijo na našem Jugu O Zvezi srbskih kmečkih zadrug se je že mnogo pisalo. »Otadžbina«. glasilo bivšega ministra Ljotiča, trdi, da je šlo z Zvezo navzdol, odkar ji nače-luje sedanja uprava z Vojinom Gjor-gjevičem. List trdi, da je Gjorgjevič poprej upropastil Požarevačko okrožno zvezo in da je izvršil v njej ogromno število zlorab in škodljivih operacij z lažnim in nedovoljenim knjiženjem in financiranjem. Zveza srbskih kmečkih zadrug, ki je imela do jagodinskega kongresa 1927. še nad 20 milijonov dinarjev svojih sredstev, je imela po lastnem priznanju 1. 1934. celih 5 milijonov Din izgube! Stvarne izgube so pa daleko večje. Če bi ostal poljedelski minister dr. Jankovič, bi se še dale urediti razmere v Zvezi. On je izročil zvezi in njenim zadrugam iz državne blagajne pred nekaj meseci še 4,300.000 Din, dočim je vsem ostalim zadrugam v državi dal na razpolago samo 600.000 Din! Nove popolne gimnazije — v Prokuplju In Peti Na predlog prosvetnega ministra Do-brivoja Stošoviča je podpisan ukaz, po katerem se pretvarjata nepopolni realni gimnaziji v Prokuplju in Peči v popolni. Pri nas v Sloveniji pa bomo, kakor vse kaže, še nadalje zastonj čakali, da pretvorijo toii potrebno nepopolno gimnazijo v Murski Soboti v popolno! Ta Je znal uradovati V Petrogradu se je vršila zelo značilna obravnava za razmere na našem jugu. Pred sodiščem se je zagovarjal srezki načelnik (po naše okrajni glavar) Budimir Gačič iz Jase Tomiča, ker je prejel od raznih strank večje in manjše zneske za razne takse in globe, skupaj 11.653 Din — toliko so mu dokazali! — a ni tega denarja vpisal v službene knjige. Obtožnica ga je tudi obtoževala, da je v več slučajih zadržal zase denar za takse. Obsojen je bil g. sreski načelnik le na 3 mesece zapora. Afera Našičke pred zaključkom Dokazno postopanje proti številnim obtožencem bo v kratkem končano. Kot znano, je obravnava trajala več mesecev. Zdaj smo zares radovedni na obsodbe. Prav bi bilo, da bi izšlo po zaključku te afere, ki je zavzela tako velik obseg — saj so udeleženci celo bivši ministri — natančno poročilo po aktih. Pričakujemo, da bo tako poročilo pokazalo, da smo pred zakonom vsi enaki. Ali se mogoče motimo? Jevtičevi poslenci med seboj Na konferenci pri bivšem ministrskem predsedniku Bogoljubu Jevtiču sta se sporekla poslanca Uroševič in Gjorgjevič od Zveze srbskih kmečkih zadrug. Uroševič je vrgel Gjorgjeviču v obraz: »Lupež (lopov) bitanga, okra-del si vse požarevsko okrožje, kaj hočeš še več? Poslanca sta si nato skočila v lase in se do krvi pretepla. Seveda sta se pri tem obkladala z naj-ljubeznjivejšimi izrazi. Ves krvav je Uroševič vpil: >Joj, ubil me je! Pokli- čite zdravnika I Kaj bom delal s svojima dvema otrokoma in s svojo hišo. Ubili so me!« Uroševič se sedaj zdravi v sanatoriju Vračar, Gjorgjevič pa se hvali, da je dobil popolno zadoščenje — ker je Uroševica pošteno premlatil! Kako reSujejo krizo na Češkem Zgolj mesto Brno je sklenilo investirati v petih letih za omiljenje brezposelnosti 152 milijonov Kč., t. j. nad 275 milijonov dinarjev. Pri nas se je obljubljala ena milijarda Din v iste svr-he. Doživeli smo, da so o tej milijardi na dolgo in široko govorili po radiju celo aktivni ministri z ministrskim predsednikom Jevtičem na čelu, a zdaj ni o tej milijardi ne duha ne sluha. Milijonarji na Češkem Po »Prager Pressi« imajo na Češkem 3200 miljonarjev. Pri nas jih bo najbrž še več, toda ne v Sloveniji, čeprav jih imamo več, kot mislimo. Po podatkih davčne uprave v Ljubljani jih imamo v Ljubljani samo 23. Dolgovi v Nemčiji Dolgovi tretjega cesarstva so narasli od junija 1934 do junija 1935 od 11 milijard 550,400.000 mark na 13 milijard 87,900,000 mark. Dolgovi so torej v enem letu narasli za 1 milijardo 537 milijonov 500.000 mark. Dolgovi so narasli mesečno povprečno za 128 milijonov. Tako zna gospodariti hitlerizem. Čuvajmo naše morje... V »Trgovskem lislu« beremo: Nad 700 km morske obali s či.idoviti-mi pristanišči imamo, poleg tega tudi zaledje, ki more nekaj izvažati, pa tudi mar-sikaj uvažati, da bi morala cve-teti čezmorska trgovina, a dejansko smo skoraj brez nje in mesto nas opravljajo za nas čezmorsko trgovino tujci! Če se vprašamo, zakaj je tako, potem je objektiven odgovor le eden: ker ne znamo izkoristiti svoje obmorske lege. Sam1 smo krivi, če nimamo čezmorske trgovine in naša lsatna krivda je, če ne pridemo do bogastva. Naše ladje morajo plačevati zaradi visokih carinskih pristojbin za smo tja izvažali le les in cement, sedaj pa bi mogli še celo vrsto drugih pridelkov. Toda zaledje bi moralo imeti zre-ze z morjem. Teh pa ni in zato je izvoz oviran. Niti Slovenija še danes nima zveze z morjem! Druga nujnost so redne morske zveze z levantskimi pristanišči, ker je brez teh rednih zvez živahna kupčijska zveza s temi kraji nemogoča. Jugoslovenski Lloyd je kupil moderni parnik »Prin-cezo Olgo«, da bi imeli to zvezo. Ali vse zaman, ker po naših predpisih plačujejo italijanski parniki trikrat nižje pristaniške pristojbine od »Princeze Olge«, da ta z njimi ne more konkurirati! Naše la ladjie morajo plačevati zaradi visokih carinskih pristojban za nafto po Din 4.60, dočim jo dobivajo italijanske po 20 centesimov, to je po 60 do 70 par za kg. Zopet je našim parnikom od naše strani onemogočena konkurenca. Italijanske parobrodne družbe dobivajo od italijanske vlade visoke subvencije, ki se tudi v redu plačujejo, naše le neznatne in še te se plačujejo tako neredno, da izgubi ta subvencjja za naše družbe skoraj vso vrednost. Ne skrbimo, da bi dali našim pristaniščem zveze z zaledjem, ne skrbimo niti, da bi bila pristanišča sama zgrajena dobro. Zadostuje, če omenimo konstatacijo iz letošnje skupščinske razprave: 110 milijonov za belgrajsko pristanišče, za vsa pristanišča vašega Primorja niti 10 milijonov. Naš pomorski promet se zato ne razvija, kakor bi se mosel. Posledice tega so: namesto naših, so zaposleni delavci v tujih pristaniščih, namesto naših trgovcev imajo od našega morja dobiček tuji trgovci, namesto naših železnic, služijo tuje. Kakšni milijoni so s tem izgubljeni, kaže samo to, da pošljemo vsako leto okoli 30 milijonov Din zavarovalnine v Trst in London, ko bi mogle ta denar zaslužiti naše zavarovalnice. Mimogrede: Kjer ni treba, smo ustanovili v konkurenco lastnim denarnim zavodom privilegirane državne zavode, da bi pa te ustanovili proti tujim zavarovalnicam, seveda nismo storili. Dobro pomorstvo je odvisno tudi od kvalitete mornarjev. Naši slove po vsem svetu, a mi se zanje ne brigamo. Najslabše plačani mornarji na svetu so naši mornarji. Socialna zaščita jeza naše mornarje nepoznana dobrota. Kličemo: Čuvajmo naše morje, naše mornarje, resnične čuvarje morja pa plačujemo tako, da so v večnem strahu, kako bodo preživeli sebe in svojce. Ti in še cela vrsta drugih razlogov so vzrok, da živi pri nas ob morju skoraj najbolj beden narod. A mogel bi biti bogat narod, ki bi krepil vse gospodarstvo v državi. Po naši krivdi pa je Primorje pasivno. < Kdaj nas bo že nadloga izučila, da bomo začeli z drugo pomorsko politiko! I iaIS/au 7UA.li Dimitrije Ljotič, advokat iz Smede-reva, izhaja iz porodice, znane kot Ka-radjordjevska, in je zaradi tega mnogo pretrpela od preganjanja Obrenovičeve dinastije. Tako je D. Ljotič kot osebni prijatelj blagopokojnega kralja postal pravosodni minister v času diktature. Toda ni mogel dolgo vzdržati. Oddelil se je in je začel izdajati svoj tednik »Otadžbina«, v katerem je, kolikor je mogel, kritiziral režim. Polagoma je začel ustvarjati svoj pokret pod imenom »Zbor«, pa je pri zadnjih volitvah tudi nastopil s svojo listo. G. Ljotič naglasa v prvi vrsti potrebo karakterja in poštenosti v javnem življenju. Toda že pri izbiri svojih najožjih sotrudni-kov ni imel sreče. Sicer koleba med diktaturo in demokracijo in skuša ustvariti sistem, ki je najbližji fašizmu. Dva principa sta mu nesporna: monarhija in pravoslavje. V njegovo poštenost in dobre namene nihče ne dvomi, vendar pa so njegovi nazori tako za-megleni, da morajo ostati omejeni na majhno številce pristašev. Zato je toliko bolj zanimiva, da je g. Ljotič na svojem zadnjem sestanku v Vršcu izjavil, da je združena opozicija »tako zelo ,razdružena', da ne nudi nobene garancij za uspeh.« Lepo! Združena opozicija je dobila pri zadnjih volitvah 1,217.000 glasov, a g. Ljotič vsega skupaj nekaj nad 20 tisoč. Kako to, da nudi on, ki se je »razdružik od vseh ostalih, ki hodi sam in se ni mogel zediniti niti z najmanjšo stranko, ljudstvu večje garancije? Razmere v Abesiniji (Od našega posebnega poročevalca.) V sredi Abesinije so res visoke gore in od tam sedaj gledajo Abesinci na razne narode sveta. Na visoki planoti je zemlja jako rodovitna in radi vročine in dežja rodi vse tako obilno, da tem ljudem ni treba nič drugega delati, kot obirati drevesa in druge rastline. Ljudje tukaj tudi ne poznajo trošarine in drugih neprijetnih doklad. Oni sami vse pojedo, kar so si nabrali. Bogatejši ljudje imajo po več dekel in hlapcev, ki se imenujejo »sužnji«. Abesinci bi radi živeli naprej v miru, vendar sosedi bi tudi radi obirali, kar tam raste in kar leži pod zemljo. Ti sosedi se sedaj malo kregajo pred kosilom, ker bi vsak rad imel večjo porcijo. Kakšen bo konec tega prepira, bom pa še sporočil. »Smo slovensko gibanje, samostojno in neodvisno! V svoji borbi za uresničenje slovenskega programa ne popuščamo in odklanjamo polovičarska re-šenja, kakor odklanjajo bratje Hrvati vse umazane mešetarske predloge ki niso iskreni, pošteni in resni. Slovenska fronta se oblikuje, dozoreva in raste! V slovenski fronti se zbira vse, kar je pošteno slovensko in odločno, vse kar je samostojno misleče in zavedno, zbirajo se vsi, ki hočejo, da se slovensko vprašanje dokončno in temeljito reši«. Stane Vidmar: Na novo pot! listnica uredništva F. S. v T. Marsikaj bi radi povedali in tudi bolj jasni in odločni bi radi bili. a če ne moremo, ni naša krivda. Upamo, da nas boste razumeli. J. G. V isti stvari smo prejeli nešteto dopisov. Soglašamo z njimi, vendar so vsi morali v koš!