„Obrtnik*
izhaja 1. dan vsacega moBOca in stoji za 1 mesečo (H) kr., do konca leta 1883 1 gld. 20 kr.
OBRTNIK
„Der Gevverbsmann* erscheint am 1. jeden Monates und knstet fllr 4 Monate 60 kr., bis Bude d<»8 Jabrea 1883 1 tl. 20 kr.
Uredništvo: Gospodske ulico St. 3.
(DER GEWERBSMANN.)
Redaktion: Herrengasse Nr. 3.
Strolso^rnj a-šlr list za. olortnilre.
Iiisorati se sprejemajo in stane dvestopna petit vrsta za enkrat 5 kr., večkrat ceneje. — Inserute werden angenommen und kostet die z w e ispaltigo Petitzeilo 5 kr. — Mobrmalige Einscbaltungen billiger.
Vlada in ljudski zastopi.
Kakor smo že večkrat poudarjali, pričakovali so obrtniki zboljšanje obrtnih razmer večinoma od vlade. Naj manj zanašali so se na ljudske zastopnike. V upravni deržavi ima to jako veliki pomen. Označi namreč, da je najštevilneji stan v parlamentaričnih zbornicah brez zastopnikov, ter da nima na postavodajstvo najmanjšega upliva. Ljudski zastopniki, bodi si v deržavnem ali pa v deželnem zboru niso to, kar pomeni ta beseda, temveč le zastopniki stanovskih interesov in pa svojih lastnih. Kar se je dozdaj v prid obrtnikov zgodilo, sklenili so naši vrli zastopniki le zaradi pritiska vlade, in gola resnica je, da ti gospodje poznajo obrtnika le v časih volitev.
To prepričanje vsiluje se nam v vsaki priliki. Kakor hitro preneha vlada upeljavo novih reform, precej jih je konec tudi pri naših zastopnikih. Vlada pa menda tudi ne namerava napraviti odločilen korak za povzdigo obrtnikov in s tem „nižjega ljudstva1' do veči veljave v deržavi in deželi, kakoršno imajo dozdaj.
Zategadelj zamotra in pristriže se vsaka reforma tako, in to v soglasji z ljudskemi zastopniki, da ne more imeti nikoli pravega uspeha. Le redko kedaj vidimo pasti košček z bogato obložene mize, a še ta je prepariren tako, da ga ni použiti.
Radostno se vsikdar pozdravlja nove može, od katerih se ljudstvo nadeja, da zapustijo običajni polovičarski pot. Veseli se jih, ker misli, da bodo ne glede na „miglaje" po lojalnem a odločnem potu zastopali koristi produktivnih stanov. A vara se zmiraj! Kolo obrača se svoj pot naravnost v prepad. Mesto olajšanja ljudstva od gmotnih bremen, nakladajo se jim še nove. Zraven tega se jih pa še ne kompenzira s političnimi pravicami!
S tem pa pripeljejo se ne le obrtniki, temveč delujoče ljudstvo sploh, do tega, da postajo čim dalje indiferentneji.
Kedo se bode pa tudi navduševal za kaj, če vidi, da ostane vedno in večno vse jednako, vse le pesek v oči borega ljudstva. Tako se bode polagoma privel moderni parlamentarizem ad absurdum. će se zmeraj in zmeraj zgodi le volja vlade, koja pa vsled pogostih preobratov političnih sistemov ne stoji vedno na strani ljudstva, kar nam jasno kaže pretekla borsijanska doba, potem je popolnoma razumljivo, da večini ljudstva postaja vse jednako naj ga v postavodaječih zborah zastopa Peter ali Pavel, kajti žrtva so bile in ostanejo le, žuljeve roke!
Obrtnijska postava.
V prvi št. „Obrtnika" obljubili smo našim bralcem priobčiti vsaj glavne točke nove obrtniške postave, precej ko dobimo slovenski prevod. Minulo je mej tem sedem mesecev, postava od 15. marca 1883. 1. je z dnem 29. septembra v veljavo stopila, izšle so tudi ministersko naredbe o izpeljavi te postave, a slovenskega prevoda ni!
Ni se nam torej čuditi, da večina obrtnikov o tej postavi le malo ve. Kedor ni slučajno bral časnikov o priliki posvetovanja obrtniške novele v deržavnemu zboru, in kedor ne zna nemški, temu postava ne more znana biti.
Napotki prelaganja te postave v slovenski jezik so gotovo jako veliki, in ni se nam nadejati, če tudi v kratkem dobimo prevod, da se bode tako hitro izdal tudi načrt pravil za obrtne zadruge.
Brezdvomljivo pa je, da morejo vse zadruge, koje se bodo osnovale na Slovenskem imeti slovenske pravila. Poleg teh trebalo bode pri nekaterih obrtijah tudi nemških, a samo v nemškem jeziku ne morejo zadostovati nobenemu obrtu na Kranjskem. Prašanje tedaj nastane: bodemo li čakali slovenski prevod, ali pa si pomagali sami v tej jako važni zadevi?
Na izrečeno željo mnogih obrtnikov podati jim v tej stvari pojasnenja, poskušali bodemo podati v naslednjim seveda ne prevod, temveč le nekoliko obraza te postave. Pridejali bodemo ob enem tudi ministerske naredbe, in s tem storili kolikor je v naši moči.
Po novi postavi razdeljene so obrtije v tri vrste.
1. v proste obrtije, 2. v rokodelske obrtije, 3. v concesiouirane obrtije.
Mej rokodelske obrtije se prišteva do sedaj 46 obrtij, mej temi so: pleskarji, lakirarji inmalarji, peki, bukvovezi, kertačarji, strugarji, izdelovatelji vseh muzikaličnih inštrumentov, sodarji, nožarji, mesarji, brivci, steklarji, zlatarji, zlatobiti, pasarji, lončarji, rokovičarji, klobučarji, košarji, kerznarji, kotlovinarji, krojači, voskarji, mehanikarji, strojarji, klučavničarji, čevljarji, sitarji, marelarji, kleparji, tapetarji, usnjarji, mizarji, urarji, pozlatarji, kolarji, kovači, strehokrivci, i. t. d.
Kupčijske obrtije in fabriške podvzetja ne pripadajo rokodelskim obrtijam, tako zvana domača industrija pa ne pripada obrtijam sploh.
Koncesioniranih obrtij je naštetih 22. Mej njimi so: tiskarji, zidarji, kamnoseki, tesarji, dimnikarji, i. t. d. Vse obrtije, koje se ne prištevajo rokodelskim ali pa koncesioniranem, so proste obrtije.
Obrtijo v obče sme le tisti pričeti, koji sme sč svojim premoženjem sam gospodariti.
Kojega ne ovirajo po postavi navedeni zadržki, sme pričeti vsako prosto obrtijo.
Kedor pa hoče pričeti rokodelsko obrtijo, imeti mora dokaz zmožnosti t. j. spričevalo, da se je istega stroka redno izučil, ter v njemu najmanj dve leti kot pomočnik delal.
Učilna doba za vajenca ne sme biti krajša od dveh let, in ne sme presegati štiri leta.
Za pričetek koncesioniranih obrtij veljajo še zmiraj določbe §. 23. obrtnega reda od leta 1859., v obravnavi pa je tudi za te obrtije novi načrt v deržavni zbornici in se od prešnega temeljito loči.
Za prodajo živeža v majhnem, za dimnikarje, postrežke i. t. d. smejo se postaviti od političnih oblastij maximalni tarifi.
Mej vsemi obrtnemi sodrugi in onemi, koji imajo enake ali podobne obrtije, morajo se vže obstoječe zadruge obdržati, a če tacih ni, jih mora obrtniška
oblast, po zaslišanju kupčijske in obrtne zbornice, katera se ima z prizadetimi o temu razgovoriti, vnovič vpeljati.
K zadrugam pripadajo mojstri, pomočniki in vajenci.
Udje se imenujejo po postavi le mojstri, mej tem ko se za pomočnike in vajence rabi izraz „Angehorige“ t. j. pridruženci.
Kjer se bodo zadruge napravile, postanejo udje vsi samostalni obrtniki, že s tem, da so pričeli obrtijo, ter imajo spolnjevati vse, sč zadrugami v zvezi stoječe dolžnosti.
Kedor ima več različnih obrtij (namreč prostih), katere niso vse v jedno zadrugo združene, sme biti ud več zadrug.
Fabriški podvzetniki niso prisiljeni pristopiti k zadrugam.
Namen teh zadrug bode:
Pospeševanje vzajemnosti in vzderževanje stanovske časti mej sodrugi, skrb za povzdigo in zboljšanje obrtnih interesov svojih udov in pridružencev, z osnovanjem posojilnic, založnic, prodajalnic, skupnim izdelovanjem i. t. d.
Posebno imajo zadruge skrbeti:
a)	da se vzderžava red mej mojstri in pomočniki, glede delavne zaveze, napravo in vzderžavanje zadružnih prenočišč, in dopošiljanje v delo;
b)	za redno izgojo vajencev v strokovnem, verskem in nravnem oziru, za vajensko dobo pri rokodelskih obrtijah, izvežbanje vajencev in potrjenje vajenskih spričevalov;
c)	za upeljavo razsodišča (Schiedsgericht), za poravnanje prepirov mej udi in pridruženci zadrug, kateri bi nastali iz ozira na delo, plačilo ali vajenstvo;
d)	za osnovanje ali pospešovanje in nadzorovanje strokovnjaških šol;
e)	za podporo bolnih pomočnikov z osnovanjem boluišnih blagajnic, ali s pristopom k vže obstoječim blagajnicam;
f)	za preskrbljenje obolelih vajencev, kolikor to ne zadene gospodarja samega;
g)	letna statistična poročila.
Zunaj tega smejo zadruge o svojih namerah in v pospešovanje svojih koristij uporabljati svoje predstoječe oblasti in trgovinsko in obrtno zbornico.
Obrtnike ima prvikrat k zboru sklicati obrtnijska gospodska (Gewerbsbeh5rde) §. 119. a) a potem jih sklicuje predstojnik zadruge, kateri bode izvoljen na tri leta.
K vsacemu zboru zadruge povabiti se imajo dva do šest zastopnikov pomočniškega zbora, in imajo ti pri zboru za naglaševanje želja in pritožeb pomočnikov posvetovalni glas.
Pomočniki napraviti imajo mej sabo pomočniški zbor (Gehilfen-Versammlung) ter si izvoliti načelnika in odbornike na tri leta.
Izvolitev predstojnika zadruge, kakor tudi načelnika pomočniškemu zboru, potrditi mora obrtniška oblast, da je veljavna.
Pomočniški zbor, h kojemu spadajo vsi pomočniki v zadrugo združenih obrtnikov, sklicati ima prvikrat obrtniška gospodska, a pozneje na poziv predstojnika zadruge načelnik pomočniškega zbora.
Zadruga ima pravico 2 do 6 mojstrov k pomočniškemu zboru delegirati, kojim pripada posvetovalni glas.
V bolnišno blagajnice plačevati morajo vsi mojstri in vsi pomočniki tistih mojstrov, ki spadajo k zadrugam, izvzeti so le vajenci.
Donesek kojega plačevati mora mojster za vsacega svojih pomočnikov iz lastnega, ne sme biti višji, kakor polovica onega doneska, kojega bode plačeval pomočnik.
Donesek pomočnika ne sme presegati 3^ zasluženih gold.
Blagajna mora bolnim moškim udom izplačevati vsaj polovico dnevnega zaslužka. Plačevati se ima v slučajih daljše bolezni vsaj do trinajstega tedna.
Mojstri morajo odpadle doneske pomočnikov, od zaslužka utergati in v blagajno vplačavati, od tistega dne, ko sprejmejo pomočnika v delo.
Kazsodišče (Schiedsgericht) obstale bode iz jednakega števila mojstrov in pomočnikov. Načelnik se bode izvolil iz skupine tega odbora z večino glasov, iz stanu obrtnikov ali pa pomočnikov.
V okvirju obrtne postave imajo se napraviti pravila za zadruge, za pomočniški zbor, za bolnišne blagajnice in za razsodišče, ter se imajo predložiti politični deželni gospodski v potrjouje.
Ministerstvo izdalo je za vse te ustanove načrt pravil, katere zamorejo uporabljati raznovrstne obrtije.
Auszug aus der Gewerbe-Ordiiung. Siebentes Hauptstiick.
Genossenschaften. li rim ken cassc.
§. 121. Die Genossenschaften sind verpflichtet, zur Unterstiitzung der Gehilfeu (Gesellen) fiir den Fali der Erkrankung eigene Anstalten (Krankencassen) zu griinden und zu erhalteu oder einer bestehenden Krankencasse beizutivten, deren Statuten den nachfolgenden Bestimmungen flber die genossenscbaftlichen Krankencassen im Wesent!ichen entsprechen miissen.
Zu den Krankencassen baben die Gewerbsinbaber und sammtliche Hilfsar-beiter, welche bei den der Genossenschaft angehOrenden Gevverbsiuhabern beschaftigt sind, mit Ausnahme der Lehrlinge, Beitriige zu leisten.
Der Beitrag, welchen die Gewerbsiubaber fiir jeden Gebilfen (Gesellen) aus eigenen Mitteln zuzulegen baben, daif nicht bober, als mit der Halfte der Beitrage jedes Gebilfen (Gesellen) bemessen werdeu.
Der Beitrag der Gebilfen (Gesellen) darf nicht mehr als drei Percent vom Lohngulden betragen.
Das von der Casse an ein krankes Mitglied zu gewabrende Krankengeld bat fiir Manner mindestens die Halfte, fiir Frauen mindestens ein Drittel des auf einen Tag entfallenden Lohnes zu erreichen. Das Krankengeld ist in Fallen liingerer Dauer der Krankheit mindestens fiir die Zeit von dreizehn Wochen zu gewahren.
Die Gewerbsinbaber baben die statutenmiissigen Beitrage der Gebilfen (Gesellen), soweit diese Beitrage w&hrend der Dauer der Arbeit bei ihnen fallig werden und insoferne dieselben nicht seitens der Gebilfen (Gesellen) an die genossen-schaftliche Krankencasse entrichtet werden, auf Rechnung des Lohnes an die Cassen-vemaltung abzufiihren.
Die Gewerbsinhaber baben ibre zum Eintritte in die Krankencasse verpfiich-teten Gebilfen (Gesellen) bei dieser Casse anzumelden, widrigenfalls sie von der Casse fiir alle Zahlungen in Anspruch genommen werden konnen, welche bei recht-zeitigem Eintritte der Gebilfen (Gesellen) zu eutrichten gewesen vvaren.
Wird ein Gehilfe (Geselle) in einer čffentlichen Krankenanstalt verpflegt, so bat die Casse die fiir die Verpflegung nach der letzten Classe entfallenden Kosten bis zur Dauer von vier Wochen an die Krankenanstalt zu bezahlen. Die an die Krankenanstalt bezahlten Kosten kSnuen dem Mitgliede von dem auf die Dauer der Spitalsverpflegung entfallenden Krankengelde abgezogen werden.
Die Gebarung und Yerwaltung dieser Krankencassen muss selbstandig und tinabhangig von deu sonstigen bei deu Genossenschaften etwa bestehenden Unter-stiitzungsanstalten sein.
Die statutenmiissig festgestellten Krankencassebeitrage kOnnen im Verwal-tungswege eingetrieben werdeu.
Die Mittel der Krankencasse diirfen enter keiner Bedingeng zu anderen Zwecken als zer Krankenunterstutzung ihrer Mitglieder verwendet werden.
§. 121 a. Geuossensehaften, welcbe ihren Verpflichtungen in Bezeg aef die Vorsorge filr Krankenverpflegeng (§. 114) nacbgekommen sind, sovvie Gewerbsinhaber, welcke den Bestimmungen des §. 121, betreffend die Einhebung end die Leistung der Beitriige, entsprochen haben, konnen in dem Falle als die Krankencasse aus was imnaer fur einer Ursacke die ibr obliegenden Leistengen nicbt erfullt, nicbt verhalten rverden, fur die Verptiichtungeu der Krankencasse aufzukommen.
§. 121 b. Jede genossenschaftlicho Krankencasse muss ein Statut haben, welches Bestimmungen enthalt:
a)	iiber Namen, Zweck, Standort und Umfang der Casse;
b)	iiber die H5he der von den Mitgliedern der Krankencasse (Gehilfen, Gesellen) an die Casse zu entriehtenden Beitrage, und iiber die Hfike der Beitriige der Gevverbsinhaber, dann iiber die Art der Einzahlung;
c)	iiber die Bedingungen, die Art und den Umfang der von der Casse zu lei-stenden Unterstiitzungen;
d)	uber die Bildung des Vorstandes, den Umfang und die Dauer seiner Befug-nisse und die Vertretung der Gevverbsinhaber im Vorstande;
e)	iiber die dem Vorstande an die Seite zu setzenden Aufsichtsorgane, dann uber die Formen der Cassemanipulation;
f)	iiber die Zusammensetzung und die Berufung der Generalversammlung der Mitglieder, iiber die Art ihrer Beschlussfžihigkeit und iiber die Stimmberech-tigung der Gevverbsinhaber;
g)	iiber die Vertretung der Casse nach Aussen, und iiber die Formen rechts-verbindlicher Acte;
h)	iiber die Form, in vvelcher die Kunđmachungen der Casse zu erfolgen haben;
i)	iiber die Bedingungen einer Abiinderung der Statuten.
§. 121 c. Die Krankencasse muss einen Vorstand haben, vvelcher mit zvvei Drittheilen aus Gehilfen (Gesellen), und mit einem Drittheile aus Gevverbsinhabern zu bestehen hat. Die Mitglieder aus dem Stande der Gehilfen (Gesellen) sind durch die Gehilfenversammlung, und die Mitglieder aus dem Stande der Gevverbsinhaber durch die Genossenschaftsversammlung zu vvahlen. Der Vorstand hat die Casse nach Aussen zu vertreten, ilire sammtlichen Geschafte zu besorgen und iiber Alles zu entscheiden und zu verfiigen, vvas nicht ausdriicklich der Generalversammlung vorbehalten ist.
§. 121 d. Dem Vorstande ist zur Uebervvachung der Geschilftsleitung und zur Priifung uud Begutachtung der Rechnungen ein stiindiger Ausschuss zur Seite zu setzen, vvelcher gleichfalls mit zvvei Drittheilen durch die Gehilfen (Gesellen) aus ihrer Mitte, und mit einem Drittheile durch die Gevverbsinhaber aus deren Mitte gevviihlt zu vverden hat.
§. 121 e. Der Wirkungskreis der Generalversammlung, des Vorstandes und des Uebervvachungsausschusses ist im Statute genau zu begrenzen, und ist der Generalversammlung insbesondere vorzubehalten:
a)	die Beschlussfassung iiber den Jahresbericht des Vorstandes und die Entla-stung des Letzteren;
b)	die Abfassung der Statuten, die Besclilussfassung iiber spiitere Abanderung derselben, und iiber die Verschmelzuug der Casse mit anderen den gesetzlichen Bedingungen entsprechenden Krankencassen ; Statutenandemngen unterliegen der Genebmigung der politiscben Landesbehorde, welche hieruber die Genos-senschaft zu bdren bat;
c)	die Bescblussfassung iiber die Aufnabme von Darleben, welche die im Statute festzusetzenden Grenzen iiberschreiten;
d)	die Bescblussfassung iiber die Aufiosung der Casse im Falle eines Eingehens der Genossenscbaft.
§. 121 f. In der Generalversammlung bat jedes anweseude Mitglied (Gehilfe, Geselle) eine Stimme.
Mitglieder, welcbe mit ihren Beitriigen im Riickstande sind, konnen durcb das Statut von der Theilnahme an der Abstimmung ausgescblossen werden.
Die Generalversammlung kann auch aus Delegirten gebildet vverden, welche aus der Mitte der stimmfabigen Mitglieder zu wiihlen sind.
Die Generalversammlung muss aus Delegirten dann besteben, wenn die Casse mebr als 300 Mitglieder ziihlt.
Das Statut bat die naheren Bestimmungen iiber die Zabl der Delegirten und deren Wahl zu enthalten.
Die Anzabl der Delegirten muss wenigstens filnfmal so gross als die Zabl der Vorstandsmitglieder sein.
§. 121 g. Die Gewerbsinhaber haben das Recht atif die Hiilfte der den Mitgliedern der Casse (Gehilfen, Gesellen) zustehenden Stimmen in der General-, beziehungsweise Delegirtenversammlung, und konnen sich durcb Bevollmiichtigte vertreten lassen.
§. 121 h. Die Generalversammlung der genossenschaftlichen Krankencasse wird das erste Mal durcb die Gewerbsbeborde, welcho hiezu auch ein Mitglied des Gemeindevorstandes abordnen kann, beziebungsweise dort, wo bereits Genossen-scbaften besteben, durcb den Genossenschaftsvorstehor, in der Polge aber durcb den Vorstand der Casse (§. 121, c) einberufen.
Die politiscbe Landesstelle bat die Statuten der Krankencasse zu bestiitigen. Die Gebarung der Krankencasse steht unter der Aufsicht der Gewerbsbeh6rde. Dieselbe ist berechtigt, jederzeit von allen Biichern und Rechnungen der Casse Einsicht zu nehmen und die Casse zu scontriren und verpflichtet, die genaue Be-folgung der Statuten zu iiberwachen.
Im Falle von Gesetz- und Statutemvidrigkeiten sind die im VIII. Hauptstiicke festgesetzten Strafen und eventuell die Schliessung der Casse zu verhiingen.
Im letzteren Falle bat die Gewerbsbehorde die einstweiligen Vorkehrungen hinsichtlich der Verwaltung der Casse zu treffen und nach Umstiinden fiir die Nemvahl des Vorstandes und des Uebenvachungsausschusses Sorge zu tragen.
(Scliluss folgt.)
Razne stvari.
Obrtne zadruge na Dunaju. Mej tem ko so so na Dunaju v preteklem mesecu skorej vse zadruge preustrojile po načelah novega obrtnega reda, nam je o tej zadevi iz raznih provinc le malo znanega. Deloma je temu uzrok, ker obrtniki v celej Avstriji nimamo niti jednega centralnega lista, ter se moramo na dobro voljo drugih časnikov zanašati.
Kolikor nam je znano npeljalo se je pretekli mesec nekaj zadrug na Gorenje Avstrijskem. Enako poroda se iz južnega Tirolskega, da so ondu zadruge večinoma že osnovane, in da se tam splošno zahteva strogo izpeljava obrtne postave, ter da se napravijo samostalne obrtniške zbornice.
Jedna prvih zadrug napravila se je na Dunaju pri krojačih. Ta zadruga je jedna najštevilnejih. Šteje namreč B868 udov (mojstrov) in preko 13000 pridružencev (pomočnikov in vajencev). Predstojnikom bil je od 954 oddanih glasov izvoljen g. Josef Bernardi*
Pekovska zadruga šteje 630 udov in preko 4000 pridružencev. Predstojnikom je izvoljen g. Tobia Ratz.
Zadruga mizarjev izvolila je predstojnikom g. Donat Kramerja, zadruga ma-relarjev g. Jožef Rosherja, zadruga pleskarjev g. J. Tiefenstadterja, zadruga klobučarjev g. Karl Bergerja, zadruga tesarjev g. Karl Koppa, zadruga tapetarjev g. Jožef Achleitnerja, zadruga tkalcev g. Janez Fiala, zadruga puškarjev g. Antona Pundschuh, zadruga fiakerjev in voznikov g. Zalavdek, zadruga urarjev g. Wilhelm Bauerja, zadruga pozlatarjev g. Karl Schrodinger, zadruga špediterjev g. Samuel Mittlerja, zadruga kupčevalcev z lesom g. M. Kienerja, zadruga dimnikarjev g. Jul. Viguatija, zadruga košarjev g. Jurij Karpfa i. t. d.
Zunaj teh zadrug imele so osnovalne zbore skorej vse druge obrtije. Mej temi tudi gostilničarji, kavarnarji, ribči, branjevci.
Gremium dunajskih kupčevalcev imel je sojo, pri kateri se je poročalo o poganjanju mej to zadrugo in vlado. Gremium bode se preustrojil v smislu nove obrtne postave, ter bode izvolil svoj odbor začetkom tega meseca. Sklenilo se je tudi, v dogovor stopiti sč kupčijskemi gremiji (zadrugi) po glavnih mestah, da se napravi skupna peticija za prenaredbo obrtne postave. (Menimo da v ta namen, da se upelje tudi za kupčevalce dokaz zmožnosti. Op. ur.)
Kupčijska in obrtna zbornica na Dunaju izdala je statistično poročilo o obrtniških in industrialnih razmerah na Nižje Avstrijskem za leto 1880.
Ta izkaz, kojega ta zbornica vsako leto izdaja, poroča natančno o številu, obrtnih podvzetji, strojev, delavcev, o zaslužku, davkoplačevanju i. t. d. Tudi je pridejana statistika, koliko ljudstva se peča in živi z obrtijo in kupčijo. Enake poročilo potrebna so povsod, naša kranjska trgovinska in obrtniška zbornica pa ne najde časa za take malenkosti. Saj je dovelj, da je tako strokovnjaško zastopana kupčija in obrt po njej v deželnem zboru. Kaj treba več!
Deželni zbor kranjski imel je seje do 20. t. m., ter je mej časom marsikaj dognal. Potrdile so se volitve v velikem posestvu, akoravno se nam je prej črno na belo od naših izvedenih juristov dokazovalo, da so se vršile nepostavno. (Mi seveda tako učenih stvari ne razumimo, a zato pa obrtniki niso sposobni za deželni zbor.) Sprejela se je volilna reforma, ter velikodušno podarila volilna pravica petakarjem, kojih število je menda tako neznatno, da ga niti deželni zbor ne ve. Sedanjih strank pa ti osrečeni petakarji no bodo spravili iz ravnotežja, to vsaj poročajo raznovrstni listi, zakaj bi se potem i. t. d. — V gmotnem oziru, dovolile so se raznovrstne doklade. Gosp. dr. Samec pa je stavil predlog, naj se povikša taksa za izdajo ženitevskih oglasnic na 20 gld. (Sedaj znašala je ta taksa od 1—5 gld.) S tem namerava obtežiti nepremišljene ženitve, V« teh dohodkov t. j. menda toliko kakor sedaj, pripadlo naj bi občinam, % Pa deželnemu fondu. Gosp. doktor ima gotovo jako daljen razgled. Na Kranjskem, kjer se ženijo večinoma reveži ali vsaj nepremožui, vsled tega, ker je dežela revna in število bogatašev jako pičlo, bode ta nova taksa postala jedna najtežjih bremen, brez da bi
občinam koristila. Najbrže stoji pa predlagatelj tega načrta na stališču: da kedor lehko ne plača 20 gl. takse, temu ni treba se ženiti.
Enako misli tudi dež. posl. g. Klun povzdigniti ljudski blagor z prepovedjo ženitve. Nam se taki predlogi dozdevajo, kakor bi se lačnega sitilo sč svetom, naj ide spat. Vspeh bil bi jednak, in bode le novo orožje v rokah socijalistov!
V obče se v deželnem zboru prav dobro razumijo. Slutimo pa, da sadu spravljivosti in elasticitete ne bodo uživali volilci — temveč izvoljeni sami.
Novega volilnega reda za trgovinsko in obrtniško zbornico Kranjsko, trgovinsko ministerstvo kakor poroča „Sl. N.“ še ni potrdilo, temveč zaukazalo je, da se morejo volitve za polovico odbornikov razpisati po starem volilnem redu, da si novi volilni red, koji je obrtnikom pravičen, že več mesecev na Dunaju leži. Volilni red prenaredil se je pred sestavkom deželnega zbora, zdaj so za enake „slabosti1' menda „tempi pasati".
Mizarskega in krojaškega mojstra išče se v neki kraj na Hrvaškem, Obljubuje se jima obilo dela in gotovo eksistenco. Kdor želi svojo srečo poskusiti in več o tem zvediti, naj se oglasi pri uredu. „Obrtnika".
Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani praznovalo je pretekli mesec petnajstletnico svojega obstanka. Udeležilo se je te slavnosti vsled povabila tudi več udov kranjskega obrtnega društva. Slavnost izvršila se je sijajno. Pevski zbor pod vodstvom g. Justina, koji je delavce baje v treh mesecih tako izvrstno izuril, obnesel- se je v občno zadovoljnost. Izmej govorov naj omenimo, da je predsednik tega društva govoril v obče o socialističnih načelah, brez ozira na tukajšne razmere. G. Sturm pa je ostal pri svojem govoru na domačih tleh, ter omenjal mej drugim tudi plodonosno delovanje delavskega društva, koje v sporazumljenji z obrtniki želi dospeti do boljših razmer. Govornik žel je občno oddobravanje.
Pri osnovi obrtnih zadrug imeli bodo delavci naj lepši priliko, to idejo oživeti. Na polju praktičnih misli najdeta se obrtnik in delavec prav lahko skupaj. Več o tej zadevi prihodnjič.
Pekovski mojstri v Ljubljani imeli so koncem tega meseca zborovanje, kojega so se udeležili brez izjeme vsi. Kazgovor je bil o odpravi raznih neprilik v njihovem stroku in o vstanovi zadruge.
Več o tej stvari priobčimo prihodnjič.
Od socialistične stranke na Dunaju izdala se je delavcem parola, protiviti se upeljavi pomočniških zborov, bolnišnih blagajnic i. t. d., ter odnehati le vsled postavne sile.
Za stranko, koji obstanek in napredek tiči v nezadovoljnosti in bedi delavcev, je tako postopanje naravno, a v interesu delavcev samih ga obžalujemo.
V zadnji št. „Lj. Gl.“ napadajo zopet znani „obrtniki brez imena" osobo urednika tega lista. Naj lepši pa je zaradi političnega nasprotstva (to vsaj mi mislimo), natolcevati svojega sodruga v javnem listu, da svojemu stroku ni kos! To so načela! Zakaj se neki ne pridene še „zahvalo za dosedajna obila naročila" i. t. d. To bi bil še le efekt!
Meniti kali, da lakirate most sporazumljenja s takim strupenim žolčem?
Ubogi kmet. Pod tem naslovom piše zadnji „Lj. GL": „Mnogo tudi kmeta delavske moči stanejo. Kdor nima domačih delavcev, more predrago tuje moči plačevati. Tu naj bi se upeljal gotovi tarif, katerega ne bi smel prekoračiti nobeden".
G. S. ima menda več koleščkov, ko je „tarif" v možganih!
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.