f547So CnfTOBER, 1956 NUMBER 10 VOLUME 28 Prešernov spomenik pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani. ZARJA‘DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE OFFICIAL PUBLICATION SLOVENIAN WOMEN'S UNION * O'AxunyxMAACdilaA DEAR READERS, IN THIS YEAR OF ANNIVERSARIES, several branches are celebrating their Silver Jubilees and among them is my “alma mater”, Branch no. 50, Cleveland, Ohio. Perhaps my feelings on this occasion tend to be personal; but, my reasons are sound. When the S.W.U. Junior Dept, was organized 25 years ago, my mother enrolled me in Br. no. 50 and my policy number was marked No. 1 — I was the first Junior! For these many years, I feel like a charter member by reason of that “first”— in the branch which is now celebrating this grand event. Actually, the charter members number six, and among them was the first secretary, Josephine Seelye and the first treasurer, Josephine Bencin. The others, Frances Sietz, Carole Traven. Rose LoPresti and Antoinette Celesnik have all been officers at one time and at the present are still the most active among the membership of 68 adults. The organizer of Br. no. 50 was Albina Novak. It was on Sept. 15th, 1931, that a small group of young ladies met at the St. Vitus School Hall and became S.W.U. number 50. Interesting is the fact that the new branch was organized as a surprise by Mrs. Novak for Founder, Mrs. Marie Prisl and. No. 50 has always revered and respected her, even as the name-sake of the Marie Prisland Cadets, of which I was a mascot during my childhood years. And the Cadets' activity was strong in the circle of drill teams in and around Cleveland. Everyone knew the Prisland Cadets for their snappy and energetic cooperation. The cadet days must still be vivid in the minds of those who have only memories as souvenirs. Important names in the present history, include Fran Sietz, president, and Mary Loushin. Both have been instrumental in keeping alive an interest among the members which shows itself at every local Union function. The branch served as cohostesses for the S.W.U. National Convention in 1955 and are participants in the regular bowling league teams in Cleveland. At their Anniversary Banquet on Oct. 14th, the officers and members will count the years, and toast the past — with hopes that the life of this branch will last for many, many more years! I have every confidence that it will', for, the past has been an illustrious one with many successful events and a great deal of progress. Most every organized group has their ups and downs, and Br. no. 50, has also. But, through the years things have been done always for the betterment of the Union and the members. SLOVENIAN SLOVENSKA WOMEN’S UNION ŽENSKA ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organized December 19, 1926 Ustanovljena 19. decembra 1926 in Chicago, 111. v Chicagu, 111. Incorporated December 14, 1927 Inkorporirana 14. decembra 1927 in the State of Illinois v državi Illinois Member of National Council of Catholic Women Spiritual Advisor—Alexander Urankar, O.F.M., 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. Honorary President I , , _ . ,* Marie Prisland, Sheboygan, Wisconsin Financial Secretary * BOARD OF DIRECTORS Founder—Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wisconsin President—Josephine Livek, 331 Elm Street, Oglesby, Illinois Secretary—Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Treasurer—Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd Street, Chicago 8, Illinois Auditor—Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland 3, Ohio Auditor—Katie Triller, 1724 Stanton Ave., Whiting, Indiana Auditor—Josephine Sumic, 1305 No. Center St., Joliet, Illinois Other Supreme Officers 1st Vice-President—Frances Globikar, 19192 Abbey Ave., Euclid 19, Ohio 2nd Vice-President—Anna Pachak, 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado 3rd Vice-President—Mary Tomsic, Box 202, Strabane, Pa. 4th Vice-President—Barbara Rosandich, 1212 Sheridan St., Ely, Minn. 5th Vice-President—Frances Plesko, 2908 W. Greenfield, Milwaukee, Wis. DIRECTORS of Recreational and Sports Activities Women's Division—Elizabeth Zefran, 1941 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. Juvenile Division—Mary Theodore, Box 723, Hoyt Dakes, Minn. Managing Editor—Corinne Leskovar, 1937 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. SCHOLARSHIP & BENEFIT COMMITTEE President—Marie Prisland Officer—Josephine Livek Officer—Albina Novak HOME OFFICE 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Tel. Bishop 7-2014 ZARJA — THE DAWN Official Publication of the Slovenian Women’s Union of America Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki Published monthly — Izhaja vsak meseo Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher, "Zarja”, 1637 S. Allport Street, Chicago 8, IH. Editorial Office: 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111., Tel. Bishop 7-2014 "Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912." All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be endorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand-written use ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po poročevalki. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. ZARJA “‘DAWN OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA VOL. XXVIII — No. 10 OCTOBER, 1956 LETO XXVIII — Št. 10 THE PRESIDENT’S MONTHLY MESSAGE Dear officers and members: Many branches will resume their monthly meetings after summer vacations of two and three months and start to negotiate about indoor activities. Besides bowling, this is the time to start our sewing clubs. With a friendly get-together you can accomplish a lot and have articles for bazaars to enrich your treasury. The friendships that you derive from such meetings promote much good for the branch as new ideas and suggestions are exchanged. It is true that half of living is getting along with others and working and creating with others brings many rewards. So, make a promise to yourself to attend every meeting this winter. The Minnesota State Zveza Day, August 26th, was again a great success according to reports of our Supreme Secretary, Albina Novak and Director of Women’s Activities, Elizabeth Zefran, of Chicago. We are always certain when we send representatives to this State that it is worthwhile. The sisterly affection and fraternal spirit shown among all members in Minnesota on such a day is astounding. We are proud of you Minnesota; and we wish you continued success. Under the supervision of sister Zefran, 25 members joined these officers in a chartered bus to Minnesota for the festivity. Thank you, sister Zefran! My heartiest congratulation to the Honored Zveza Day, "Mother-of-the-Year,” the very efficient and beloved president of Br. no. 23, Ely, Minn., sister, Catherine Slogar. An ardent worker for her Church and devoted to her family, the selection was proper. The next festivity was at Noble, Ohio, when Br. no. 49 celebrated the 25th anniversary of its founding, September 9th. In Pueblo, Colorado, Br. no. 3 is celebrating the 30th anniversary September 23rd. We all remember the capability of the officers and members from the convention held there in 1949. Br. no. 50, Cleveland, Ohio, is next in line for their 25th anniversary on Oct. 14th. All those branches have capable officers and members and much can be expected in the future. My heartiest congratulations to the officers, charter members and members of these branches. May God preserve your health so you may continue to be active for the good of the Slovenian Women’s Union. I would also like to congratulate our Choral Club singers of Br. no. 2, Chicago, 111. By joining the International Folk Festival’s Chorus at Soldiers Field, September 15, these active ladies have given recognition to our nationality and organization. Good Luck to you in the future; sorry, I had to miss it. Dear members, a lot has happened to me the last four months; I am trying to forget. I want you to know that your cards and letters have brought me a lot of comfort; many a card has drawn tears from my eyes when I read them, for you seemed so close. Your prayers were healing; they helped toward my quick convalescence. To answer all your fine cards individually is impossible; so, please allow me to extend my deep appreciation via Zarja to the Supreme officers, Editor, branch officers and members. Your kindness to me will never be forgotten. God bless you all! Very sincerely yours, Josephine Livek, Supreme President 30th ANNIVERSARY CAMPAIGN ... UNTIL Everyone enrolling new members will be qualified for these awards: DECEMBER 31st Class A .........One month free assessment (or 35^) * Class B .,.......One month free assessment (or 60^) 930 Junior Class ....Two months free assessment (or 200) Every member who enrolls 5 new members in any class will receive a beautiful album. In each department, the winner will receive a loving cup trophy — a tribute from the President Mrs. Livek. Good Luck to all during these last three months. Albina Novak, Supreme Sec’y. S.W.U. FUNERAL BENEFITS Members shall be entitled to all the rights and privileges which the Union may be able to grant. The Union shall care for the deceased members as follows: a) Through the subordinate branches it shall provide for proper burial for its deceased members. b) The Union shall pay the following sums toward funeral expenses: Class A: $25 for a deceased member from acceptance until two years of membership. $100 for a deceased member of two or more years standing. Class B: $50 for a deceased member from the time of acceptance until two years membership. For deceased members of two years or more standing will be paid the following benefits: $300 for all who joined between the ages of 14 and 30 years. $250 for all who joined between the ages of 31 and 40 years. $200 for all who joined between the ages of 41 and 45 years. $150 for all who joined between the ages of -16 and 55 years. In S.W.U. we accept all women and children of Slovenian descent, and other white women and children of the white race, all being practical Catholics of good moral character and in good health, shall be accepted into the organization. Members of the adult department Class A shall be at least 14 and not over 50 years of age. Into Class B members shall be accepted who are> 14 and not over 55 years of age. The applicant for membership shall be recommended by a member knowing the applicant well. No medical examination necessary. Monthly dues: Class A — 35 cents; Class B — 60 cents; Juvenile department — 10 cents. Classes A and B assessment includes the subscription of official organ “Zarja-The Dawn”. Our Visit to the Nation’s Capital by Corinne and Liul Leskovar Hours later when we had to leave, we made arrangements for the photostatic copies of some of the relevant documents which Lud could then use to back up points in his university paper. The official promised to mail them to us in a few weeks. The charge for this was nominal. We became quite familiar with the Archives Building. Not only did we walk miles of the hallways inside, but almost every day we drove past it on Pennsylvania Ave. Our tour of the monuments was extended throughout our stay in Washington. Whether seen by day or by night, they are truly beautiful tributes to the great men of our country’s history. One day, we found ourselves in the city during the five o’clock rush hour, and before we knew it, the traffic nudged us into following a line of cars heading southwest, away from Washington. Bumper to bumper, we moved in a great stream of traffic. At an intersection, the policeman directing our line, shifted us toward the Arlington Memorial bridge, which finds its Washington base at the Lincoln Memorial and stretches over the Potomac River to the state of Virginia. We found ourselves on the circular drive and in order to avoid going over the bridge, and possibly into more of a tangle, we stayed in the left lane and just kept circling the Memorial. I must say, we really got a good look at it, from every side. The building is in a rectangular shape, along the lines of a Greek temple, and bordering the main hall are 3G great marble columns which represent the states in the Union at the time of Lincoln’s death. One facade fronts the Bridge, and the opposite faces the Reflecting Pool, a clear blue water on a direct line with the Washington Obelisk, the monument in the shape of a immensely tall needle. The outstanding feature of the Lincoln Memorial is the statue of the 16th President, which is life-like and takes your breath away. At night, floodlights stream onto it, and illuminate the seated figure. Inscribed behind him are the words: In this temple as in the hearts of the people 1'or whom he saved the Union, our memory of Abraham Lincoln is enshrined forever. The words of his Gettysburg Address and his 2nd Inaugural Speech are also inscribed in the walls of the memorial. The Washington Monument was very tempting to me —I wished to go to its top and view Washington from its height of 555 feet. The time for this never came, but the shadow of the Washington Monument lollow'ed us on many of our travels throughout the city. It is one of the most impressive national structures and it forms a background also for the waters of the Tidal Basin. Almost every souvenir you see from Washington has a picture of it, or is itself a replica of this famous white marble shaft. The Tidal Basin outlined by Japanese Cherry Blossoms; The Washington Monument in the background. Our visit to the Jefferson Memorial took place at the time of the year when it has none of its renowned charm. In the springtime, the world-famous cherry blossoms ornament it, making the sight a very picturesque one. We went there one evening, with very close friends, Conrad and Mimi Mejac, after a delicious dinner enjoyed in the old-Austrian atmosphere of a local inn. We drove around the small basin of water and stopped before the steps of the Jefferson Memorial to see it enhanced by soft lights. The bronze statue of the President stands in the center of a very high dome, and he looks out majestically on the romantic park and water. On the wall panels around him are inscribed selections of his immortal words. From any- Statue of Lincoln — Lincoln Memorial where outside the circular structure, Jefferson’s huge figure may be seen between the marble columns. Of course, the entire scene is at its best during the cherry blossom season, the early spring. Then, the citizens of Washington enjoy the Cherry Blossom Festival, which is complete with a Queen, pageant, parade, concert and so on. The cherry trees themselves border the Tidal Basin and are now 44 years old. They were a gift of the city of Tokyo, Japan during the William Howard Taft administration, and inspire many tourists to visit Washington during that season of the year. Another highlight of the year is the annual fireworks display over the Tidal Basin, when relections of the fourth of July fireworks are a dazzling sight. The day we stood on the heights of Capitol Hill and looked down into the city of Washington, the connection between all these memorials, and pools of water was very distinctly outlined. From there, the pattern was a straight one'—immediately below the Capitol and stretching out before it was The Mall—a park area, tree-lined and bordered by the streets of government buildings and museums. At the other eixtreme is the Washington Monument, the tall spire that can be seen for miles around; beyond that, the Reflecting Pool, long and narrow, which comes to an end at the base of the Lincoln Memorial. A little to the left of the Reflecting Pool is the Tidal Basin, the small unevenly-defined lake which serve« as a background for the Jefferson Memorial. The lay-out of this city is certainly harmonious with the architecture of its buildings and its natural elements. Add to that its mild temperatures and year ’round sunshine, and it serves as to give its residents a pleasant combination of beauty and comfort. (To be continued) IVAN ZORMAN POET, COMPOSER, VIRTUOSO TIIE SLOVENIAN WOMEN’S UNION HAS a great friend in the man, Ivan Zorman, whose career as poetic servant of the Slovenian people has been marked by a recent celebration in Cleveland, Ohio on September 30th. We add our best wishes to him on this occasion; and, hope that his creative contributions to the cultural life of every American-Slovenian will live forever. We print below the text of one of his most melodic poems in both lauguages. Ilis versatility in translating the masters is shown by the selection below which was written by the Slovenian poet, France Prešeren, and translated by Ivan Zorman. Ivan Zorman: Ladje bele, ladje lepe . Ladje bele, ladje lepe, ki krasite ocean, kaj prinesle ste iz dalje v svetli, varni vaš pristan? ■ •. ■ Ste prinesle nam pozdravov naših fantov, v noč pojoč, ali glase zadovoljstva tihih, srečnih gorskih koč? Glase žalne smo prinesle, plač in bolni krik rodu, ki mu cvet sokolov drznih spava v grobnem večnem snu . A prinesle smo i glase silne volje in moči, neupogljivosti, ponosa: vestnike srečnejših dni. Ships So White, Ships So Beautiful . . . Ships so white, so beautiful, Ships that oceans wide explore, Pray, what happy tidings bring you To our safe, resplendent shore? Do you bring us joyous greetings From our lads who sing at night, Or tbe voices of contentment Of the homes with kindness bright? Mournful tidings we are bringing, Tidings of a suffering race Whose heroic youthful warriors Pell in battles’ ruthless pace. But we also bring you tidings Of a courage, faith sublime, Of a proud, unyielding spirit: Heralds of a happier time. P. PreSeren: Strunam Strune, milo se glasite, milo, pesmica, žaluj; srca bolečine skrite trdosrčni oznanuj: kak bledi mi moje lice, kak umira luč oči, kak teko iz njih solzice, ki ljubezen jih rodi; od žel jel kako zdihuje, po nji hrepeni srce, kak mu je veselje tuje, kak od sreče nič ne ve; kak s seboj me vedno vleče, koder hodi, njen obraz, kak obličje nje cveteče v srcu nosim vsaki čas; in kak ve, ki bi nje hvalo rade pele zanaprej, ak se ne usmili kmalo, mor’te vtihnit vekomej. On the Cover: Prešeren-Zorman: To Music Strings, give forth your mournful music, Song give forth your saddest moan; Pour your balm upon my grieving, To her cruel heart make known: How my cheeks are growing pallid, How my eyes are growing dim, How my bitter tears are flowing, Porn of I^ove’s relentless whim; How my heart knows only yearning Knows but passionate distress, How unknown to it is gladness, How unknown is happiness; How her face is e’er before me, Haunting me where’er I go, How her lovely, blooming features Ever taunt, torment me so; And how ye, that gladly loved one Would continue to adore, Must, if soon her heart relent not, Silence keep l'orevermore. PRANCE PREŠEREN remembered as Slovenia’s greatest poet, lived from 1800 to 1819. His native land, in his memory erected a monument showing the “goddess of poetry” above his figure. Our cover page shows “Prešernov Spomenik” as it stands in Ljubljana. In the background is one of the oldest edifices, the Franciscan Church. Happy Birthday in October! Supreme Officers: Oct. 9 — Corinne Leskovar, Editor. Oct. 3 5 — Anna Pachak, 2nd Vice-President and President, Br. no. 3, Pueblo, Colo. Oct. 30—Elizabeth Zefran, Director, Women’s Activities, Branch no. 2, Chicago, 111. Branch Presidents: Oct. 10 — Mary Roso, Br. no. 45, Portland, Oregon Oct. 10 — Angela Satkovich, Branch no. 97, Cairnbrook, Pa. Oct. 11 — Theresa Potokar, Br. no. 32, Cleveland, Euclid, Ohio Oct. 14 — Josephine Oswald, Br. no. 52, Hibbing, Kitzville, Minn. Oct. 15 —Theresa Bizjak, Br. no. 47, Cleveland, Garfield Hgts., O. Oct. 15 — Helen Kolar, Branch no. 86, Nashwauk, Minn. Oct. 22 — Maria Stupar, Br. no. 85, De Pue, 111. Oct. 30—Frances Bresak, Br. no. 40, Lorain, Ohio. Many happy returns of the dayl ACTIVITIES No. 1, Sheboygan, Wis. — This being the 30th anniversary year of both the Slovenian Women’s Union and our local Branch no. 1, the members voted to hold a „Bomača Zabava,” or 30th Anniversary Dance on November 10th, at the Standard Hall In Sheboygan. Our local branch, in its 30th year, consists of 208 adult and junior members. Our assets at present total approximately $840.00. In addition to their regular dues, each member is assessed fifty cents per year, which partially covers our operating expense such as hall rent, salaries, etc. The balance of the expenses Is taken care of by a yearly social event, namely a picnic, card party, or the forthcoming Domača Zabava. We had previously cancelled our annual summer picnic due to the very Inclement weather Sheboygan has been having all summer, and the members are working together to make this 30th Anniversary party a huge success. Slovenian sausage, ham, potitca, “the works” will be on the menu, served to the music of Ronnie Melanz Orchestra. Branch no. 1, therefore extends a special invitation to all Slovenian Women’s Union members and their families to attend our party, and we sincerely hope that the supreme officers will honor our celebration with their presence. We, the newer members, wish also at this time, to extend our congratulations to all charter members of the society, especially its founder, Mrs. Marie Prisland, for it was their ambition, hard work and foresight that made this 30th anniversary celebration possible. Darlien Schmidt, Sec’y. No. 2, Chicago, III. — The Choral Club of our branch wishes to thank everyone who came to our recent Hat Sale and thereby helped to make it a successful affair. The next sale will be just before the Easter holidays—so, more about that later. The new hat styles created a lot of fun at our sale, as those who were trying them on can vouch. Half the fun, I guess is seeing your friends and neighbors modeling all kinds of styles. Refreshments including potica, strudel and krofe besides cake and coffee, were served. Bowling has begun and we meet every Monday evening at 7:00 P.M. with 12 full teams at Pilsen Recreation. The next important date for all bowlers to remember is Dec. 8th for our Mixed Doubles Tournament. More about that later—or call me at Virginia 7-6688. Liz Zefran No. 14, Cleveland, Ohio. — The S.W.U. Cleveland Bowling League began its first season Thursday, Sept. 20, at 9 p.m. at Slovenian Home Recreation on Waterloo Rd. Sister Frances Sietz, President of Branch no. 50, worked hard in organizing the league, and Sister Mary Perdan of our Branch also gave her a helping hand. Congratulations to our local Branch no. 50 who observe their 25th Anniversary on Sunday, October 14, with Holy Mass at St. Vitus Church, followed by a banquet at 1 p.m. in the Church Hall. On August 12, Sister Mitzi Globokar became the mother of an 8-lb. baby boy, Vincent John, Jr. Overjoyed at his arrival are Sister Frances Globokar, a grandmother for the first time, and Sister Frances Gerchman, the new great- grandmother. Congratulations! Beaming over her new grandson, Roland John Penko, is Sister Rose Zeman. Six grandchildren are Sister Josephine Bradac’s pride and joy, the latest addition being a baby girl, Carol Ann Sankovič. Sister Anna Prosen is also proud of her first grandchild, a sweet baby girl born to her daughter Bernice and Edward Pli-velich. St. Jerome’s Church was the scene of a beautiful wedding on September 115 when Sister Marie Lunka’s daughter Rosemary became the bride of John Muniza, Jr. In the evening a reception was held at the Slovenian Workmen’s Home on Waterloo Rd. Our best wishes to the newlyweds! There’ll be wedding bells in November for Sister Antoinette Wi-cich daughter, Lillian, who became engaged to Raymond Good, of Buffalo, N.Y. In the Spring, Sister Fran- ces Skufca’s daughter, Mary Louise will become the bride of John Tan-kovich. Sister Julia Vidrick was hospitalized recently, and we all hope she is well on the road to recovery. We wish to express our heartfelt sympathies to Sister Josephine Cebulj upon the recent loss of her husband. The week of Sept. 2nd, your Secretary and Reporter, Sister Dorothy Zele, spent an enjoyable vacation in Kenosha, Wisconsin, visiting with Mr. and Mrs. Stanley and Mary Marusic, formerly of Detroit. The motor trip included a day at Lake Geneva, Wis., a visit with Mr. and Mrs. Frank and Frances Peritz in Milwaukee, and sightseeing in Waukegan, 111. President Molly Legat enrolled two more members at our September meeting—namely, Eleanor Grdolnik in Class B and Gayle Grdolnik in the Junior Dept. A hearty welcome to our Branch! A Birthday Social followed the meeting. Ham sandwiches and coffee were served the ladies along with a cake baked and beautifully decorated by Sister Rose Sajovec, and delicious krofe made by Sister Mary Klemenčič. Thanks to Sisters Antonia Ipavec, Mitzi Globokar, Mary Simončič, Josephine Cebulj, Mary Pecek, and Mary Pashkovich for their generous donation to our Goodtime Treasury. For the benefit of our Branch, Sister Mary Benda beautifully crocheted a pair of pillowcases, which will be given to some lucky member at our forthcoming Christmas Party. Thank you, Sister Benda! And lastly, don’t forget our next meeting on Tuesday, November 6, at 7:30 p.m. at the American Jugoslav Center. Regards to all! Dorothy Zele, Sec’y. & Reporter VISITING EAST Residents of Eveleth, Minnesota, Mr. and Mrs. Joseph Sterbenz, 307 Grant Ave., spent a happy trip this summer visiting Mr. George Šušteršič, brother of Mrs. Sterbenz, who lives at 6513 Forest Ave., in Ridge wood, L. I., N. Y. Also visited were Mrs. Geiger and Mr. John Sterbenz. On the trip back, the Sterbenzes visited friends in Cleveland and Lorain, Ohio, and Mr. Joseph Sterbenz in So. Chicago, 111. At a later time they stopped in at the S.W.U. Home Office in Chicago, where Mrs. Anna Sterbenz, a member of Br. no. 19 in her home town of Eveleth, was happy to greet many friends. No. 20, Joliet, III. — Miss Helen Kathryn Rozich, 1115 N. Center St., became the bride of John Francis Golobic, of Pittsburgh, Pa., at a nuptial high Mass May 5th in St. Joseph’s Catholic Church. Rev. George Kuzma, cousin of the bride, officiated. No. 14, Cleveland, Ohio. — It Is our pleasure to offer sincere congratulations with best wishes to Mr. and Mrs. Michael Son, 20501 Naumann Ave., Euclid, Ohio, who observed their 25tli Wedding Anniversary on August 8, 1956. Sister Marie Son is a member of Branch no. 14, S.W.U. The Sons are shown above surrounded with gifts of silver. Also in the picture is their son, Ronnie, well known accordionist and band leader, as well as Christine Žnidaršič, who was her sister’s maid of honor at the wedding which took place at St. Paul’s Church in Euclid. Pleasantly surprised at an Anniversary Party held Sunday, August 5, at the American Jugoslav Center, the happy couple was showered with gifts and well wishes by over 300 relatives and friends. Following a full-course dinner, Mr. and Mrs. Son led the way to an evening of dancing with two •orchestras playing—Ronnie Son and Joe Pintar. The Silver Anniversary celebrants are also in their 17th year in the •operation of Son Cleaners and Dyers with two locations—Main Store and Plant at E. 156th St. and Waterloo Rd., and Branch Store at 526 E. 200th St., and are both active in bowling and fraternal organizations in the ■Collinwood-Euclid area. Dorothy Zele Traditional music was played by Anthony Rozman, organist, and vocal selections were presented by Miss Helen Zaversnik and Walter Sohan. Given in marriage by Dr. Joseph Kuzma, the bride wore a waltz-length gown of white imported Chantilly lace. Her veil of illusion was attached to a matching lace cap embroidered in seed pearls. She carried a bouquet of white carnations with streamers of baby garnet roses. Miss I.ois C. Golobic, maid of honor, wore a teal blue eyelet embroidered crystalette ballerina-length gown. She carried a bouquet of pink daisies and wore a matching headpiece. Best man was Joseph Rozich, and ushers were Rudolph Mahalik and Raymond Kwas-neski. A dinner was served at 1 o’clock that afternoon at Merichka’s restaurant, and a reception was held later at the Northwest Recreation club for more than 300 guests. Following a short honeymoon through Wisconsin, the couple is making their home at 986 Woodbine St., Pittsburgh. Branch no. 20 will miss Helen in our Joliet circles, she was a hard •working member participating in almost all of our events especially as ■a bowler where she was a member of the league and participant all the 2Z years of the league’s history. She was a stellar figure in every Mid-West tournament. Good luck, Helen, Pittsburgh’s gain is our loss! Josephine Sumic No. 23, Ely, Minn. — Now that the fall season is around the corner, the Dawn Club will begin to have their social doings and meetings. During the summer months, we dispensed with the meetings, so, next month we'll report on our first fall meeting. We were indeed happy and surprised to see our Supreme Secretary, Albina Novak and her friendly group of Chicagoans arriving in a charter bus for our Minnesota Zveza Day. That really showed what can be done with work and willingness. I know this was mainly “Liz” Zefran’s effort, because she really is a progressive-minded worker. Maybe someday, we will surprise you ladies with a return trip! We were sorry to leave the program so early due to our Retreat held at the College of St. Scholastica. We would have like to visit with our Chicago friends and our dear, Albina Novak. Please, excuse us this time— it was unavoidable. Another honor for our Ely branch was to have the Minnesota-Mother-of-the-Year chosen from Br. 23—it was, President, Mrs. Katherine Slogar. She really is a wonderful person, charitable, a good worker, and she has her heart set for S.W.U. She is very religious and a faithful member of her church as well as devoted to her family. Mrs. Slogar is the mother of four daughters and four sons. There are quite a few members on the sick list and we wish them all a speedy recovery. I went to the hospital to see one of my friends, and when I got there, whom do I see, but, Mrs. Katherine Kobe, Mrs. Mary Košir and Mrs. Angela Walli. We are happy to report they are all well on the way to recovery now. Miss Mary Stubler was also on the sick list and now is recovering, too. Ely ladies would like to thank the Aurora branch for the wonderful banquet for Minnesota Zveza Day. I hope we can do as well in the future. Mary Shikonya, Reporter No. 35, Aurora, Minn. — The annual Minnesota day was a big event for us; the weather was beautiful and everything turned out well. The turn-out was most gratifying to our branch; thanks to all, especially the large group from Chicago. We hope that the next time you can stay longer. I wish to thank, also, all of you who worked so diligently and all who took part in the program. My thanks to Mrs. Mary Theodore, for her part in the program. The next meeting will be Oct. 8th at the Church Hall at 8:00 p.m. Our parish will be celebrating the Golden Jubilee on Oct. 7th, so let’s all help make it a success. Hope to see a large attendance at the meetings from MARIE & MICHAEL SON SURPRISED ON SILVER ANNIVERSARY Mr. and Mrs. Michael Son, center, with Christine Žnidaršič on the left and son, Ronnie on the right. THE MARIE PRISLAND CADETS OF 1936 PRISUNO The above picture, twenty years old, shows the very active Marie Prisl'and Cadets of Br. no. 50, Cleveland, Ohio as they looked at the time they performed in drill competition with other teams at the Fourth National S.W.U. Convention in Milwaukee, Wis. The uniforms were made by Mrs. Frances (Kurre) Sietz and were of blue and white wool with gold trimming. The girls had many wonderful years of active participation with th S.W.U. and grew in number to almost double the size pictured here. They are, left to right, standing: Antoinette Lausche, Rosalia Jerman, Antonia Tanko, Mary Palcich, Frances (Kurre) Sietz, Jean Križman, Frances (Konjar) Wohlgemuth, Mamie (Pershe) Marin, Jennie Suhadolnik, and Anne (Pizem) Maver. Seated, left to right: Anne Slapnik, Frances Macerol, Mollie (Mar- tinčič) Frank, Alice Sefsick, Mascot Corinne (Novak) Leskovar, Stella (Zabukovec) Rupe, Marie (Benevol) March and Anne Smolick. Captain was Albina Novak. Fond remembrance of those years will be highlighted at the Branch no. 50 Silver Anniversary Banquet which will be celebrated on Oct. 14th, at the St. Vitus School' Hall. now on. We have a large membership and when we see only a few at the meetings, it makes one wonder where everyone is! So, come along and have a sociable evening with us. Mary Smolich, Pres. No. 43, Milwaukee, Wis. — I presume many of you have wondered what had become of your news reporter, these last few months. The meetings were not too well attended and there was not too much activity concerning the branch, so everything was quite at a standstill. We have again resumed our meetings and hope more will make an attempt to be present. I noted a very good remark in a current magazine which impressed me very much and which I would like to pass on to all of you. It stated “Are you a member, or do you just belong?” Let’s all join in and have a voice in promoting the welfare of our branch and what it stands for. At our September meeting we finished planning our annual card party. It is to be a poultry card party to be held on November 4. 1956 at Karlovich’s Hall, 539 South Cth St. Cards will be played from 2 o’clock in the afternoon and on into the evening. Door prizes will be awarded. So let’s all plan to attend and keep that date in mind. We wish to congratulate Albert Tratnik Jr., on his marriage to the former Nancy Narloch on September 15. Rest wishes to the newlyweds and may their future be blessed with many years of happiness. Keep up payments of dues, and don’t forget November 4, for our Card Party. Mary Ribbich No. 45, Portland, Ore. — Attention, all members! November and December are our most important months. Let's see that our attendance at the meetings is 100%; and, don’t forget to bring your canned foods for the Thanksgiving Basket that we are making up. Also, I want to remind you1 of our Christmas party in December. The business meeting will be on Dec. Gth and the party on Dec. 13th. We-hope that everyone will attend this-main event of the year. Please send in your dues. I would' appreciate your prompt attention. Thank you. And, congratulations to all the new grandmothers in our branch. All our members wish everyone good health: and may Cod bless you all. Violet Fazio, Sec’y. The news of the passing of Mr. JAMES SLAPNIK saddened our hearts, as this gentlemen was always one of the most considerate and generous friends of our Cleveland members. With his wife, Ann, the Florist busisess Jim operated was based on the most friendly relations with others, and our S.W.U. on many occasions benefitted because of their willingness and kind efforts. To Ann and the children, our deepest sympathy. (Editor’s note) Shown here are the charter members and officers of Br. no. 50, as they were when grouped as co-hostesses of the 10th National S.W.U. Convention in Cleveland, Ohio. They were the first branch originally composed of young ladies only, and they were the first English speaking branch. — They are, left to right, first row: Josephine Trunk, Antoinette Celesnik, Rose LoPresti, Frances Sietz, Mary Loushin; standing: Mary Finley, Mary Muniza, Carole Traven, Josephine Seelye, Ann Dekleva, Ann Novakowski, Mary iHocevar, Ivanka Zelenik, Carol Hočevar and Mamie Marin. No. 50, Cleveland, Ohio. — It was a long stretch, and a struggle, but we’ve made it—our Silver Jubilee! Our branch is celebrating this great event on Oct. 14th commencing with a Holy Solemn High Mass at 11:30 a.m. at St. Vitus church followed by a chicken dinner at the Church Hall, for you, your families and friends. With the cooperation of our members, this Jubilee celebration is bound to be a success and we feel confident the members will work hard to make it so. Please try to sell all tickets you can. for this Anniversary Dinner. Remember, the more the merrier. On August 27th, a meeting of preparations for our Anniversary was held at Mary Loushin’s. We thank her for being a very gracious hostess and we are very happy to see Mary looking so well after her long illness. Of course, Mary is still on the inactive list, but, it won’t be long now before she will be all well. At this time, we also heard that Mary Kobe’s husband is on the road to good health. He was in the hospital last month. We are going to miss Cecelia Žnidaršič, our Vice-President, who will not be present at our 25th Anniversary. She left for Europe on August 20th and plans to stay two months. ■Cecelia has always been an active member, so, we all hope she enjoys her well-earned vacation. And now, here are the members who have traveled here and there ■during the vacation months: Josephine Bencin, our “charter member” visited the New England states and the Shrine of St. Anne de Beau-pre in Canada and she visited Montreal, Toronto and Ottawa at the same time; Mamie Marin and her husband, Stanley, traveled to sunny Florida; Jos.epliine Seelye, also our “Charter member” went along with hus-iband, Jack, to all the western states and California; Mary Loushin spent one week at Ocean Beach, Maryland, for her health; Antonia Tanko visited the western states, and we thank her for her interesting travelogue about her trip. Two important occasions have come up for Josephine Trunk. On Sunday, Sept. 9th, she attended the graduation of her daughter, Constance, who received her diploma from St. John’s Hospital as a Registered Nurse; and on Monday, Sept. 18th. Josephine was at St. John’s herself, for an operation. Jo, we wish you the best of health—for by the time you read this, you’ll be up and around again. We have another convalescing member, Mrs. Alberta Dolinar. She broke her arm at the shoulder, and had to visit Cleveland Clinic twice. Hope you will be well very soon, Mrs. Dolinar. An important memo: our fina! meeting before the big day, Oct. 14th, will b e on Oct. 8th, at Josephine Trunk’s home, 18000 Schenley Ave., at 8 p.m. Please, remember this date and plan on being present to help plan our celebration of no. 50’s Silver Jubilee. Frances Sietz, Pres. THANK YOU! I want to thank all the members of our branch who sent me get-well wishes and gifts during my recent illness. It was wonderful to be thought of and remembered at this time. I shall always cherish the Madonna planter I received, as it was sent from James Slapnik Florist just two days before Mr. Slapnik passed away. It will always have a deep meaning for me. My deepest sympathy to the Slapnik family. May his soul rest in peace. Thanks again, to the wonderful friends I have in the Branch no. 50. Mary Loushin, Secretary No. 57, Niles, Ohio. — Hello Everyone ! Congratulations to the fine warm weather and the thousands of people who lined the downtown streets of W a r r e n, Ohio, for the crowning of the Princess and Miss Warren, Ohio. This great affair was sponsored under the auspices of the Knights of Pythias. There were 250 children who participated for this gala event, and we of Niles, Ohio are very proud indeed to have Little Miss Karen Galitte, a juvenile member of the S.W.U. receive the honorable crowning of Princess. She received a beautiful trophy. Later in the evening the judges elected her also as Miss Warren, Ohio, for which she was also presented a much larger trophy. Boys and Girls from Tri-County, McDonald, Girard, Niles and Warren participated. Little Miss Karen Galitte just passed her fourth birthday Aug. 17. She is the daughter of Mr. and Mrs. Louis Galitte, 239 Waynewood, Warren, Ohio, but originally lived in Niles. She is also the granddaughter of Mrs. Mary Opalka, a fine member OFFICERS AND CHARTER MEMBERS OF BRANCH NO. 50, CLEVELAND, OHIO__________________________________ THIS ’N THAT by ALBINA NOVAK "Princess” Karen Galitte of our Branch no. 57, of Niles. Congratulations and the best of everything with the best wishes from all of us here. To the most beautiful little girl Karen Galitte you are now crowned Princess Karen and Miss Warren, Ohio. As a final reminder I would like to ask all members who can, be present at our next meeting as we have surprise galore in store for you for the remaining months of this year. Make it a must to attend! I know that you’ll be surprised and happy at that. ’Till next month again, this is your reporter with my old saying—I’ll be seeing you next month. Barbara Umeck No. 73, Warrensville Hgts., Ohio. — Now that fall is starting, our meetings will also begin. We would like to have a large attendance now, since such things as the birthday dinner and Christmas party will be coming up for discussion. On Sunday, Sept. 2nd, Mrs. Maxine Dusek had as her guest, Mrs. Pauline Stampfel, president of branch no. 25. We have some sad news to report, Louise Godec, daughter of our secretary, Louise Epley, was stricken with polio last month. She is in City Hospital and visitors are welcome. Also, it would be nice if the ladies would send her a note of cheer every now and then. Let us offer our prayers that Louise will have a complete and quick recovery. God bless her and give her the courage to fight the battle against her illness. Rosemary Mauer Thank you, Minnesota! The dear officers and members of Minnesota branches 35, Aurora and 23, Ely, were most gracious to the visitors for Minnesota Zveza Day, Aug. 2Gth. We enjoyed their cordiality very much, as we observed that everywhere in Minnesota, things are growing and expanding — making it all the more warm-hearted and friendly. My visit there this year with the Chicago group was another happy event, and historical insofar as our Union is concerned. Again, the members of our 16 Minnesota branches gathered in a day of unity and sisterhood. We were blessed that day by Aurora’s fine Pastor, Rev. Mirko Godina of the Holy Rosary Church and his assistant Rev. Innocent Končnik. We heard complimentary comments from many Officers who represented their branches at this occasion. Crowned “Mother-of-the-Y ear” in Minnesota was gracious Mrs. Katherine Slogar who has been the president of the Ely branch for many years. She is a charming lady and helpful in every way. All my old friends, including Mrs. Mary Lenich of Eveleth who retired from her most energetic S.W.U. work two years ago as Supreme Auditor, but, who still holds the key position as secretary to Br. no. 19, were on hand to greet me with warm wishes. Festivities of this kind are so encouraging — for, we return to our homes with a grand renewal of strength and willingness to continue happily working for the wonderful membership we have, everywhere, within the Union’s jurisdiction. Thank you, again, most sincerely, Minnesota! (Pictures appear on page 223-224). * * * Celebrating branches this month who have> now counted 25 years as a part of our grand organization, are numbers 49, 50 and 51. They were all organized within days of each other, and all in the Cleveland area; no. 49 in Noble, Ohio, no. 50 in Cleveland, and no. 51 in Akron, Ohio. We congratulate the organizers, charter members and officers whose past history has influenced much of what we now consider S.W.U.’s progress. We hope they continue to grow in membership and friendship! Will be seeing you on Sunday, Oct. 14. * * * Wedding Congratulations are extended this month to a newly wedded couple, Mr. and Mrs. John Anzin, who were married Sept. l)5th in Cleveland, Ohio. The bride is the former Miss Vida Starin, daughter of Mr. and Mrs. Peter Starin, 17814 Dillewood Ave: Our Zveza both nationally and' in Cleveland, Ohio, has benefitted so' much from the kind efforts, generosity- and perseverance of Vida’s mother, Mrs. Ella Starin, who has been active for many years as Secretary of Branch no. 41 and as Supreme1 Auditor during the years 1947-1952. It is a known fact to all coworkers that Mrs. Starin’s friendly spirit has been a motivating force especially in the progress achieved by no. 41. It always gives up pleasure to-credit those who deserve to be remembered, and on this occasion, we-are happy to add this word of commendation to Mrs. Starin, while congratulating her lovely daughter and son-in-law. Mr. Peter Starin has also' been a good friend to S.W.U., and has given his whole approval to all his wife’s activities. Mr. Starin is a well-known painter contractor in the Collinwood district of Cleveland. Our best wishes to the happy family — may they enjoy many, many years of life’s blessings! * « * The most recent Nursing School graduate whom we wish to congratulate is Miss Joanne Racher, daughter of Mr. and Mrs. Frank Racher of Warren, Ohio. Joanne’s mother, Rose is a past S.W.U. Supreme Advisory Member and has been the president of branch no. 54 for many years. Joanne also, has many accomplishments and in December will become the bride of Mr. Harry Ponikvar, son of Mr. and Mrs. John Ponikvar also of Warren. Mrs. Mary Ponikvar has also been an-officer of that branch was a delegate to our last National Convention, along with Mrs. Racher. Our best wishes to Joanne and Harry for a happy life together. * * * The summer vacation-time brought many friends through Chicago, 111., and among the visitors to the Home Office in August were several officers of the organization. One was Mrs. Bara Kramer, organizer of four S.W.U. branches who lives in San Francisco, California. Everyone knows Bara’s amazing spirit and courage; and, although she spent some time recuperating from a cardiac condition, she's back on the road, visiting all her old friends in the Midwest. As always, we were very happy to see her! Another vacationer, from Canton, Ohio, was Mrs. Kathryn Pauline, president of No. 94 and her husband. They were traveling to Urbana, 111., to visit their newly married daughter, and stopped in Lemont, 111., also. CHAPTER FROM A HEALTH BOOK By Marie Prislantl (Excerpts from “How In live 365 days a year,” by J.A. Schindler, M.D.) Good Emotions Are the Best Medicine In the few years since medical men began to understand the mechanism of functional disease, they have tieen so occupied with telling the bad effects of the wrong emotions that they have neglected to stress the effects of the good emotions. The last are just as beneficial to the person having them as the wrong emotions are •detrimental. As a matter of l'act, the good emotions are the greatest power for your good health that we know anything about. The power of good emotions is much stronger than the antibiotics such as penicillin, ACTH and cortisone. The body knows the secret of hormone balance. We do not. But there is one way you have of achieving optimal hormone balance. That is to. provide your body with the stimulus of the pleasant and cheerful group of emotions. The “medicinal” value of the good emotions cannot be •overestimated. Good emotions work two ways. First, they replace the bad emotions which were producing bad effects; secondly, they produce their own pituitary effects which brings an ■optimal balance of endocrine function. This optimal balance produces the state which we call, “Gee, I feel good!”. Once we appreciate that healthful living is having the right kind of emotions, it becomes apparent that training and handling our emotions is the most important thing in ■our lives. The healthy emotions are: Cheerfulness, determination, courage, hope, adaptability, equanimity. All stimulate and have far greater power for good health than any drug, or set of drugs that we have on the market. Fortunate is the, person who has a layer of fundamental emotions that are cheerful. A cheerful disposition is worth more than the wealth of all the world. A cheerful and pleasant disposition should be the central aim in the. raising of children. Give your children this, and they will have more than they can get in any other way. If you are a grown up without a naturally happy disposition, it is not to late to cultivate one. It calls for constant practice of a few principles that are very simple, but not always easy. There will be many times when you will have to put considerable pressure behind your efforts. But since it concerns the most important part of your personality and your living, and since it directly concerns your health, the required effort is decidedly worth thousand times what it takes. So, let’s start with the Key Thought. The thought that you must carry all the time, like a big sign hanging over the stage of your living, is this: I am going to keep>my thinking and my attitude calm and cheerful—right now! Whatever happens, whatever situation arises as the day goes by, keep that one thought active and alive! And, of course, situations will arise, to which you want to react in anger, hate and other unhealthy emotions. But stop yourself and say: I will be calm and cheerful, right now!” Many people find prayer a ready way for starting a pleasant stream of emotions. But it is important to get into the prayer the same attitude of calm and cheerfulness. For instance, it would not do to pray like this: "Oh, Lord, I feel miserable,, and the situation I am in is terrible. Won’t you help me!” Your prayer should run more like this: “Thou hast created a wonderful, wonderful world for our enjoyment, o Lord. Give me the courage, the determination, the cheerfulness, the pleasantness to enjoy this wonderful life Thou hast given me from Thy bounty.” These thoughts and these prayers will help you to get out of those numerous little snarls that come along every day. A happy person is a mature person. The ability to handle the various phases of ordinary human life in a effective way, that is to say, in a way that produces for us a measure of enjoyment and minimum of stress, is known as maturity. Being mature—means having such power over one’s feeling as to maintain courage, determination, cheerfulness, where an i m m ature person would feel fear, anxiety, or frustration. Becoming mature is a learning process. Maturity consists of the following qualities: 1. A well grounded feeling of responsibility and independence. 2. A giving rather than the receiving attitude. 3. Recognizing and accepting the social restrictions. 4. Realizing that anger, hate, cruelty are weakness, and that gentleness, kindness, and good will are strength. 5. Ability to co-operate with the inevitable and accept gracefully whatever the fate might bring. A mature person will practice thought control. At the start of stress emotions like worry, fear, or discouragement, he will substitute a healthy emotion like hope, courage, cheerfulness and determination. When the going is good, a mature person will allow himself the delightful feeling of being happy and contented. If the going gets rough, he will stay outwardly cheerful and as pleasant as he can and will lighten an awkward situation with a wry smile. A mature person will not look back, reviewing the last catastrophe, but will look ahead, determining how much good can be introduced into the life in the future. Let's bowl, S.W.U.ettes! Bowling season is here—the rumble of the mineralite and the ring-splitting noises of falling maples is In the air. Every blue-blooded sport-loving girl assumes a new personality—one night or two nights a week she tingles with the delights of good-sportsmanship and comradeship in solid competition. Let’s go sisters, in the S.W.U., identified by myself as S.W.U.ettes! Get into the swing under the banner and leadership of your organization. Many branches are sponsoring bowling leagues; join one of the leagues in your respective branch or territory. Become a leader in your Branch and organize some sort of a league—-even if it’s only two teams, get out and bowl, and you’ll be surprised how fast you’ll grow and how many will follow you. Bowling is not restricted to any age—all the bowlers are of one age, a sort of eternal youth. Your ball doesn’t have to be a cannonball nor do your scores have to match Ladewig, Carter or Kristoff. And, always remember, it isn’t the scores that make a good bowler, it’s that cooperation given to the league that counts more than anything. The horizon for S.W.U. bowling this year is bright with the strong and established Mid-West S.W.U. Bowling Association already preparing for it’s great tournament two weeks before Easter, to be held in Sheboygan, Wisconsin. There is news in the air that in Ohio some of the girls of our active branches are striving to organize an Eastern S.W.U. Bowling Association. Girls, S.W.U.ettes and bowlerettes in Ohio, Pennsylvania and New York, I urge you to give them a big hand, start your leagues and join the Eastern S.W.U. Bowling Association. It will (cont’d. on pg. 218) WOMEN’S ACTIVITIES by ELIZABETH ZEFRAN, Director Women’s Activities OUR TRIP TO AURORA FOR “MINNESOTA DAY” A group of ladies said, “wouldn’t it be wonderful if we could go to Minnesota this year and show the ladies our appreciation for coming out to our Zveza Day in Le-inont?” and this is how the trip was originated. The ladies got on the phones and called around until we rounded up a bus-ful. There were 25 passengers for the bus when it left Chicago on Friday, August 24th, at 12:00 P.M. Mrs. J. Sumic, .Toliet, called and said that Mrs. F. Ukovich and Mrs. A. Makovec would be interested in going with us on this trip. From South Chicago, Mrs. P. Kovacic and Mrs. M. Camalick, came along and the rest of the passengers were members of Branch no. 2, Chicago. Merrily the bus went along with all the singing and joking, the refreshments, cookies, fruit, and candy was passed around, (we left our diets at home), until we reached the Round Red Bara, where we had a Square meal. From there we went on to Lacrosse, Wisconsin for the first stopover. There we also had a good time, eating pizza and taking refreshments for our thirst. The next morning every one was up bright and early and we were on our way to Virginia, Minnesota, where we had rooms reserved at the Coates Hotel. While checking in, Mrs. B. Rosandich from Ely, Minnesota, called and invited the ladies to come right out for a snack, so we washed and away we went GO miles further to Ely, singing merrily away. The drive to Ely was wonderful, and on the highway near Ely to greet us was B. Rosandich, Supreme Vice-President, who led us to the Community Center in Ely where the President Mrs. K. Slogar, and her assistants had supper waiting for us. A wonderful supper was served and introductions were made and the singing started, with the organist being called in to play for us and a wonderful time was had by all. Time to leave again and B. Rosandich showed us the drive around the lake with the sun just setting and the scenery was just wonderful. At the hotel we had some much needed rest; some went shopping and touring in Virginia as the next morning we would be on our way to Aurora, for the Mass and the Banquet. The next morning at 9:30 A.M. the bus left for Aurora, and on the way we met many of the buses that had women on their way to Aurora. We would greet them singing, and saying “Hi!” We are on our way to Aurora, too. Arriving at the church hall, we had coffee and cake at Holy Rosary Catholic Church. A Bulletin was passed around and inside were the songs that we were to sing. The Banquet W'as held at the High School and the program was held in their auditorium. The Banquet being over we all went to the auditorium where Mrs. M. Theodore was the Toast-mistress. The Invocation was offered by the Rev. Innocent Končnik. The wrelcome address was by Mayor Easter. Remarks followed by the President Mrs. Eli Smolich, and vocal selections by Olga Prosnick, who also led the Community singing. Then came the presentation of the “Mother-of-the-year”, Mrs. Katherine Slogar, of Branch no. 23, Ely, Minnesota. Congratulations were extended from our group who represented Chicago, Joliet, and South Chicago. The principle address was by Rev. Father Mirko Godina who was very interesting and very entertaining. Victor Klune and Henry Paulisich provided instrumental selections which made us want to sing and dance the polka. The Guest Speaker was Albina Novak, our Supreme Secretary. The introductions and remarks by Supreme Officers and Chapter Presidents who attended the Banquet from the Range, and other parts followed. The next Minnesota Day will be held in Virginia, Minnesota, with the Coates Hotel, as the headquarters for the out-of-towners, under the comanagement of Olga Prosnick, who promised to make your stay wonderful as, believe me, she did for us. The day’s program was concluded with a tour of Aurora, the Taconite Plant, the Trailer Park, with Mrs. M. Theodore explaining and guiding. From there we went to the home of Mrs. Smolich in Aurora. The stop at Mrs. Smolich’s ended with a variety of delicious refreshments. Then, we left for Chicago, as we were not stopping for the night. We left at 7:00 P.M. and as we reached Duluth, crossing the Toll Bridge with the sun setting and night fall coming around the comer, we left a city which will be remembered by all as millions of match sticks glowing in the dark. The scenery and the people in Minnesota are wonderful; we thank you for making our stay one not to be forgotten but to be remembered for a long time. Arriving in Chicago, Monday at 9:00 A.M., we were without any sleep and tired from singing and joking all the way home. Just a note to thank our Chicago relatives and friends to stayed at home while we went to Minnesota. Seeing us off were many husbands and children. We especially thank Rev. Alexander Urankar, our pastor and S.W.U. Spiritual Advisor far hiš: thoughtfullness in coming to say goodbye, as well as Editor, Corinne Leskovar and many others. The following recipe for “Party Salad” was a delicious item of our Ely, Minnesota supper. We’d like to-thank the ladies for giving us the recipe for use in this column. Try it. —it is good! PARTY SALAD 1 package Lime jello 1 package Philadelphia Cream cheese 1 cup chopped celery % cup grated carrots 1 cup crushed pineapple 1 cup whipped cream 1 cup chopped nut meats Dissolve jello in 1 cup of hot water.. Add cheese while jello is still hot; when cool, and beginning to set, add', the rest of the ingredients. [The Old-fashioned Way j to please the family with J { tempting dishes— J Grandma’s way of making: I BEEF SOUP, PLUM DUMPLINGS, | j ŽGANCE, CHICKEN PAPRIKASH, j f and recipes for ■ Scanning fruits and vege-I I TABLES, are easily found In our j famous cookbook, , i WOMAN’S GLORY— i j THE KITCHEN! ! Just send $2, in cash, check or J I money order to: | I ALBINA NOVAK, | J 1937 W. Cermak Rd_ Chicago 8, III. f (cont’d. from pg. 217) be a great achievement in the progress of our S.W.U. to hold a Championship tilt between the Eastern and the Mid-Western winners. The Slovenian Women’s Union subsidizes all bowling leagues and considers it one of the organization’s vital promotions. We appeal to each S.W.U.ette who has an interest in bowling, to do herself her Branch and her fellow members a great deed in bringing them together for the enjoyments of America’s No. 1 sport, BOWLING! Josephine Sumic Oktoberski pomenek s teboj REV. A. URANKAR, O.F.M. Dan babic in dedkov. Mojemu ušesu že ni nikdar prijala slovenska beseda, ki poimenuje eno dragih bitij v družini. Babica. Menda zato, ker me spominja priimka, ki ga splošno dajejo ženstvu, kadar križa račune možem. „Baba.” — Pa boš imela takoj odgovor: „Saj tudi staremu očetu ■dajemo ime — dedek, pa ni da bi moral misliti na dedce.” Dedec. Baba. Priimki, s katerimi si hladijo jezo, sitnost, nerodnost, nadlego ljudje, ki jim zmanjka pametnih besed, ko ne morejo več uveljavljati svojo lastno sebičnost, nemarnost in vnemarnost. Naj te že spominja na karkoli, besedi .dedek’ in .babica’ sta lepi, ker označujeti vso lju-beznjivost starih mater in starih očetov, bitij, ki imajo velikanski vpliv na doraščajočo deco in mladino v družini. Na ta vpliv v družini so gotovo mislila ameriška društva in ameriški poedinci, ki zadnja leta bolj in bolj pridigajo in propagirajo misel, naj bi tudi babicam in dedkom svojim posvetili dan, ko se jih vsa dežela spomni. Druga nedelja v oktobru je bila odmerjena za proslavo in spomin naših praroditeljev. Doslej še ni zamisel zajela širše kroge, nadajemo se, da bo tekom let. Že mesec oktober je tako lep čas, ko bi se lahko posebej spomnili teh dozorelih in ostarelih članov družine, ki so toliko žrtvovali krogu družinskemu. Oktober — mesec jeseni, otožnega, a toplega letnega časa, toplega predvsem za srce in duha. Naši dedki, naše babice so v jeseni življenja, ko rumeni na njih vnanjost, zori pa notranjost duše, ko se jim telo uklanja v gube, duh pa v življenjskih skušnjavah izžareva. Vedno več je naših starih mamic in dedkov na svetu, saj pravijo, da se je življenjska doba ljudi podaljšala kar za petnajst let. Vedno več pažnje bo treba posvetiti tudi našim dedkom in babicam. Kaj ji dolgujem, stari mamici, dedku? Spoštovanje. Če spoštujem so-človeka, bom toliko bolj spoštoval srca, ki so mi gradila dom, družino, domačnost. Če je srce mamice zlato, je srce babice zlato, ki je v peči življenja stokrat preizkušeno. Če je srce očetovo dobro kot kruh, je srce dedkovo kot rodna gruda, v kateri se kruh spočenja. — Kaj še dolgujem dedku, babici? Razumevanje. Prijateljstvo, pravijo, temelji na razumevanju tovariša, so-človeka. Kdo mi hoče biti večji prijatelj kot stari oče, stara mamica? Zato bom skušal razumeti njihovo starost, skrblji-vost, osamelost in si bom v tem razumevanju skušal razložiti njihovo čustvovanje, nehanje, tožbe, križe in težave. Oproščal jim bom mehko voljnost, oproščal tožno razpoloženje, oproščal otroške in otročje kaprice, ki gredo z dedkovo in babičino naravo. Dedek in stara mamica — blagoslov v hiši. To odliko navadno dajo bolnikom. Pisano je, da bolniki rode mehkobo duš, prijazno potrpežljivost in postrežljivost, da je bolezen kurz za vsemogoče kreposti. Starost je že po naravi bolezen. Babice in dedki, ki odmirajo življenju, so bolniki. Blagoslov božji, ker so učitelji, učiteljice vsem, ki z njimi bivajo pod streho. Blagoslov je predvsem z resnico, da se vsi staramo, da vsi gremo isto pot proti večnosti. Danes meni, jutri tebi. — Ko gledamo, kako Bog počasi striže vse vezi, ki dedka vežejo na življenje, staro mamico drže, vstane tudi nam v duši spoznanje, da smo res tukaj le na preizkušnji. Blagoslov je starost s svojimi skušnjami, naj so že te skušnje dober sad ali kisel, sočen ali trpek, sladak ali grenak, vsaka preizkušnja starejših naj bi bil temelj hotenju in nehanju mlajših. — V svetem pismu kar mrgoli modrostnih stavkov in besed o spoštovanju, razumevanju, ki ga dolgujemo družinskim prednikom. Še celo v zapovedih božjih je ena, ki edina nosi poroštvo in obljubo sreče in božjega blagoslova. Četrta zapoved z božjim obetom vsega dobrega in dolgega, dolgega življenja. Govorim v imenu mnogih naših mamic, ki so jim roke odrevenele v starost, ki se pa še vedno lahko sklepajo v molitev za božji blagoslov nad Teboj. Govorim v imenu mnogih razočaranih babic, ki jim oči pešajo, morda tudi iz skrbi nad Teboj, radi Tebe izjokanih solza, kako žalostno jim je srce, ker jih porivaš v zadnji kot doma, ker jim daješ le zadnjo skorjico kruha, ker jim vedno izpod-uašaš vse mogoče stvari, oponašaš starost, sitnost, nad-ležnost. Ker nočeš razumeti, da jim noge pešajo radi le-gijona korakov, ki so jih za družino napravile, da imajo pospešen pritisk krvi in srca le radi prejšnjih skrbi, ki so jih imele za Tebe in Tvojo družino. Le kaj je treba toliko nepotrpežljivosti radi malenkostnih nedostatkov? Le kaj je treba toliko zavidljivosti in ljubosumnosti radi ljubezni, ki ga otrok kaže babici? Še te borne ljubezni ji ne privoščimo? Le čemu toliko nerganja in zajedavanja nad slabostmi, ki jih starost nosi s seboj? Morda bi bilo dobro, da bi doma pričeli tudi s krepostjo prijaznosti, postrežljivosti, nesebičnosti, lepo medsebojnostjo. Zunaj v življenju vse te kreposti nosijo le pečat kramarstva. „Koliko mi daš, pa ti bom dober.” ■— Najbližnji bližnjih mi je morda ravno stara mamica. „Stara mamka, oj ne šivaj sarafana več, k meni sedi in počivaj, zlati čas je preč ... Ruska narodna. Tudi Slovenci jo radi pojemo. Vsaj na svojih prireditvah, predvsem otroških. Pa prisije solza hinavščine v tolikih očeh, srce je tako rado mehko, kadar pesmi sliši. O, morda je pa solza kesanja? Da, tega kesanja je nam mnogim treba. Kot nekateri ravnajo s starimi materami in starimi očeti, je že vnebovpijoč greh. Bog, da bi to kesanje ne bilo le v srcu takrat ko v dvorani pesmi prisluškujem, Bog, da bi šla ta solza z nami domov v spoznanju krivde in trdnem sklepu, da bom tudi jaz začel lajšati zadnje ure življenja vsem, ki čakajo smrtnega klica božjega. Pa sem zašel v pridigo? Kaj zato! Namen moj najinemu pomenku je bil ravno ta, da Ti dopovem, kako imeniten dan bi lahko bila druga nedelja v oktobru vsem ljudem. Dan dedkov in babic. Marie Prisland IETOS, 30. oktobra, bo poteklo 30 let, odkar je bil v ^ listu AMBRI KANSKI SLOVENEC priobčen moj članek, ki je pozival na ustanovitev Slovenske Ženske Zveze. Ko je članek izšel, je ideja o Ženski Zvezi takoj zajela slovensko žensko javnost. Od vseh krajev Amerike so prihajala priporočila za ustanovitev ženske organizacije. Navdušenje zanjo je vidno rastlo. Prve Slovenke, ki so se v časopisju javno izrazile in podprle idejo za ustanovitev Zveze, so bile: Julia Gottlieb in Frances Jazbec iz Chicaga; Mary Brezovnik in Meta Eržen iz Sheboy-gana; Jennie Ožbolt iz Barbertona; Barbara Kramer iz San Francisco; Margaret Kozjan iz Pueblo; Mary Widmar iz Indianapolisa; Mary Žagar iz Milwaukee; Magdalena Widina iz Pittsburgha; Mary Plan tan in Mary Polajnar iz Oregon City-ja; Frances Tanko iz Gilberta v Minnesoti. En m-e'sec zatem, ko je izšel moj članek, sta se že ustanovili prvi dve podružnici; ena v Sheboyganu, druga v Chicagu. Ti dve podružnici sta bili podlaga, na kateri je 19. decembra 1926 bila ustanovljena naša organizacija. Isti dan, ko se je rodila Zveza, je bila daleč na zapadli, v Pueblu, Colorado, ustanovljena tretja podružnica. Meseca januarja so se ustanovile štiri in koncem leta je Zveza štela že 15 podružnic ter imela 824 članic. — Res, sijajen začetek! Zveza je z vsakim letom rastla in napredovala. Ob svoji 30-letnici šteje 92 podružnic (nekatere male podružnice so se združile), skupnega članstva pa ima nad 13,000. Posluje v 14tih državah naše Amerike. Njeno premoženje znaša nad $350,000.00. Kajne, kako lepo število članstva in kako sijajen finančni napredek z malim asesmentom! S pridnimi rokami, razumnim vodstvom in naravnost občudljivo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo naših članic, se je doseglo vse to, kar Zveza danes reprezentira. Vsa čast torej neumornim in zvestim delavkam! Naše pionirke se danes gotovo radujejo lepe rasti in dobrega obstoja Zveze, h katere zgradbi so žrtvovale mnogo. Ustanavljale so podružnice, nabirale članstvo, napravile nešteto potov, večkrat trošile svoj denar in vse zato, da je rastla njih podružnica, da je uspevala Zveza. To delo je bilo opravljeno iz ljubezni do organizacije, brez nade za plačilo ali kakšno nagrado. Edino močna in ugledna organizacija jim je danes v zadoščenje, plačilo in ponos. Ob 30-letnici Zveze se članstvo prav gotovo s hvaležnostjo spominja ogromnega dela vseh naših pionirk. Nekatere še vedno delujejo v svojih podružnicah, mnoge pa že krije hladna zemlja. Tem, v duhu poklanjamo šopek hvaležnosti in vdano molitev na prerano gomilo. * * * Poleg dela in skrbi za podružnice in Zvezo, se je naše članstvo zavedalo tudi svoje dolžnosti napram pomoči potrebnim. Udejstvovalo se je pri delu za Ameriški Rdeči križ, pri zbiranju doneskov za lokalne* dobrodelnosti, najbolj pa pri zbiranju pomoči za našo, še vedno nam nepozabno rodno domovino. Zvezin Dobrodelni sklad, ustanovljen leta 1944, je zdaj izčrpan. Iz tega sklada se je izplačalo $5,441.80, in sicer: Za šivalne stroje, magnetofon in epidiaskop, kar je bilo poslano nekaterim šolam v Slovenijo; kuhinjske naprave je prejela Ljubljanska otroška bolnišnica; fotometer za preiskavo krvne plasme je1 bil poslan Celjski bolnišnici; ljudskim šolam so bile dostavljene šolske potrebščine, na- menjene revnim otrokom. Poslane so bile knjige in zdravniški inštrumenti. Revnim družinam, ki so nas prosile pomoči, je bilo dostavljeno 10,400 funtov moke in konserv. (Natančnejši račun bom podala enkrat pozneje.) Zveza in podružnice so darovale $2,601.2(5 organizaciji JPO-SS, ki je zbirala prispevke za pomoč Sloveniji. Posebej so naše podružnice same zbrale in na pristojna mesta v Slovenijo odposlale 14,158 funtov obleke, 7,880 funtov hrane, 2,100 funtov raznih drugih stvari v paketih ter 590 parov čevljev. Skupno 24,144 funtov. (Ta seznam sem od podružnic zbrala leta 1947.) Ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji (American Committee for Yugoslav Relief), je vsakemu funtu obleke in hrane prisodil vrednost enega dolarja. Po tej oceni so naše podružnice pri 24,144 funtih daril prispevale $24,144.00, brez omenitve poštnine, ki je znašala preko tri tisoč dolarjev. Skupna pomoč stari domovini od strani Zveze in podružnic bi torej bila približno' $30,000.00, kar je že precejšnja vsota. Pomisliti je treba,, da je naša pomoč bila dostavljena takoj po vojni, ko je sila in pomanjkanje v domovini bilo največje. Zveza in njene podružnice so nudile pomoč tudi doma v Ameriki. Slovenskim pogorelcem v Clevelandu, slovenskima verskima zavodoma v Lemontu in od dolge bolezni’ oslabelim članicam je bilo pomagano v vsoti $3,882.00. Lota 1944 je bil ustanovljen Zvezin Šolninski sklad, iz katerega se je talentiranim in pomoči potrebnim študentom in študentkam naklonila šolnina v vsoti $3,100.00. Zvezina-finančna pomoč, razdeljena v Ameriki, torej znaša $G,982.00, vsa naša organizirana dobrodelnost pa je vidna v skupni vsoti, ki je $36,982.00. Poleg tega so naše podružnice posamezno veliko storile za svoje domače cerkve, šole in druge ustanove. Zvezine članice so lahko kar malo-ponosne in vsaj delno zadovoljne s svojimi doprinosi k dobrodelnosti, ki je najlepša vrlina človeške družbe. Dasi je naš Dorodelni sklad zdaj izčrpan do kraja, bomo-zbiranje prispevkov še vedno nadaljevale. Našo pomoč to-časno potrebuje bolnišnica v Celju, ki nima na razpolago niti najpotrebnejših inštrumentov in drugih stvari, ki so potrebne za zdravljenje bolnikov. Ker tej bolnišnici ni bila nikdar naklonjena organizirana podpora iz Amerike, naj bo naša dolžnost, da po svoji moči pomagamo. V ta namen podajem sledeči APEL NA ČLANSTVO IN PRIJATELJE Celjska bolnišnica služi velikemu okrožju, ki zavzema obširen teritorij, segajoč do hrvatslte meje, zavzema vso spodnjo in zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, severno' od Pohorja, južno pa do Posavja. Do leta 1940 sprejem bolnikov v Celjsko bolnišnico ni nikdar presegal preko 9,800 bolnikov, v zadnjih treh letih pa je bilo vsako leto sprejetih okrog 30,000 bolnikov, kar je vse prostore čezmerno napolnilo. Bolnišnico je bilo treba razširiti, da sedaj razpolaga s 700 posteljami. Bolnišnica je bila razširjena, manjka pa ji inštrumentov in aparatov za laboratorij, za operacije, snemanje rentgenskih slik ter aparatov za fizično terapijo. Kar imajo na rokah, je staro in obrabljeno. Ko se je pred par leti pričel pojavljati polio, je 30% vseh teh bolnikov v Sloveniji odpadlo na Celjsko bolnišnico. Dne 5. junija 1954 je bolnišnico zadela velika materialna škoda na zdravilih in inštrumentih zaradi ogromne poplave, ki je zadela vso Celjsko okolico. Iz navedenih vzrokov se Celjska bolnišnica obrača na našo Slovensko Žensko Zvezo in vse njene prijatelje s prošnjo, da skušajo bolnišnici pomagati z nabavo inštrumentov in aparatov. Upamo, da ta apel najde prav mnogo odziva v blagih srcih naših članic in prijateljev. Doneske, ki bodo objavljeni v Zarji, lahko pošljete ali na Zvezin glavni urad ali pa na moj naslov; Marie Prisland, 1034 Dillingham Sheboygan, Wis. SLOVENSKA ŽENA Piše MARIE PRISLAND Opomba urednice: Pred 30 leti, dne 30. oktobra, je naša častna predsednica in ustanoviteljica napisala vzpodbudni članek v listu Amerikanski Slovenec, ki je sprožil plaz navdušenja in zanimanja za ustanovitev naše Zveze. Ker je večina ugotovitev v tem članku še vedno aktualnih in ker je Mrs. Prisland s tem člankom pokazala na dalekovidno motrenje bodočnosti, zato ta članek ob 30-letnici zopet priobčujemo, da bodo naše članice videle, da je naša Zveza res bila potrebna in je v teku 30 let v resnici opravila veliko narodno in kulturno delo. ..SLOVENSKA ŽENA” je ime knjigi, ki je letošnje leto izšla v Ljubljani. Izdalo jo je Splošno Žensko Društvo ob priliki proslave svoje 25-Ietnice. Knjiga vsebuje več krasnih člankov, ki vsi se bavijo z ženskimi poklici, od priproste delavke do visokošolke. Največ teh člankov je izpod peresa ženske roke. Knjiga lepo opisuje slovensko ženo v zgodovini in kulturi, njeno trpljenje v turškem času, o borbi in boju skozi stoletja do danes. Knjiga je vredna, da jo prečita vsaka ameriška Slovenka, že vsaj zato, da vidimo, kako zavedno se gibljejo naše sestre v stari domovini ter, da same spoznamo, kako daleč zadaj smo Slovenke v Ameriki, kar se tiče narodnega in kulturnega vprašanja. Res je: Ženske v stari domovini imajo več ugodnosti priti do boljše izobrazbe, ker so jim na razpolago slovenske ljudske in višje šole. Lahko se toraj izobražujejo v svojem lastnem jeziku. V Ameriki pa, kar nas je starejših, pač imamo le izobrazbo, ki smo jo prinesle iz domače ljudske šole. Slovenske visokošolke iz stare domovine so redka prikazen v Ameriki. Imamo sicer veliko slovenskih deklet, ki pohajajo v ameriške visoke šole, a te nam bodo, žal, v angleščini utonile. Zato bi bilo dobro rešiti, kar se še rešiti da. Res je, da imamo vse polne roke dela z družinami, z obrtjo, s tem in onim, a vseeno se premalo brigamo za skupno žensko stvar. Urednica ..Slovenske Žene” toži, kako je prosila ljubljanske liste, da bi ji priobčili razne pozive za gradivo nameravane knjige. Pravi, da eden teh dnevnikov celo ni hotel poziva priobčiti. V tem oziru smo mi veliko na boljšem. Vsi naši listi bi z veseljem priobčevali ženske članke in dopise, ko bi jih le imeli. „A jih od nikoder ni!” Vsi naši listi bi nam šli na roko. A ni zanimanja. Kako zanemarjamo našo največjo priložnost se organizirati in spoznati! Največjo vlogo pri tem menda igra ženska sramežljivost. Češ, saj ne znam tako napisati, da bi se lepo čitalo. To je prazen izgovor! Napišite po svoje, kar vam srce veleva. Urednik bo malo popravil pa bo. Drugič bo že boljše. Učenost ni še nikomur z neba v glavo padla. Vsak se mora učiti. Le korajže je treba in zavednosti ter zaspanost otresti, pa bo šlo. Sicer se ne moremo meriti z našimi sestrami onkraj morja, a priznati moramo, da bi lahko več storile kot pa smo. Samo v pregled vzemimo, kaj imamo skupnega? Eno samo stvar! To so naša ženska podporna društva in še teh ni v vsaki naselbini. Drugače pa po moji vednosti nimamo nobene izključno ženske ustanove. Druge žene v Ameriki, kot Poljakinje, Čehinje in Slovakinje, imajo svoje skupne Zveze in Jednote. Imajo svoje ženske liste, a kaj imamo me Slovenke? Niti ene skupne stvari nimamo. In zakaj? Ne ravno radi nezmožnosti, ali slabih ugodnosti, ampak največ radi brezbrižnosti in nesrečne nevoščljivosti. In to prihaja odtod, ker nam manjka zadostne izobrazbe. Same ste že gotovo skusile, kako se vas je oviralo pri vašem delovanju, posebno ako ste delovale uspešno. Metalo se vam je polena pod noge, kadar ste kazale voljo kaj doseči. In če ste res kaj dobrega storile, stvar izvrstno izpeljale, kdo vam je dal priznanje? .. . Malokdo ali pa nihče. Plačilo za delo je navadno krivična kritika in to od takih ljudi, ki bi ono stvar še pričeti ne znali, kaj še dokončati! Ženski napredek ima vedno dva sovražnika, medtem ko ima moški le enega. Mož ima večinoma le moške nasprotnike. Če pa se ženska hoče malo višje povzpeti, pa zasumi tako na moški kot na ženski strani. Zato je že marsikateri ženi upadel pogum. Poštena kritika je vedno na mestu. A naj pride od osebe, ki stvar, ki jo kritizira, tudi res razume. Navadno pa se med nami le radi osebnosti kritizira. Če se ta ali oni človek komu zameri, mu isti ne bo dal kredita, pa če bi tudi svet odrešil. To je napačno in krivično! Rodimo toliko resnicoljubni, da priznamo dobro, ne glede na prijatelja ali sovražnika. Veliko energije se je že med nami Slovenci porabilo za razne spletkarije, ki niso nič koristile, škodile pa veliko. Ko bi mi vse te talente porabili za dobro stvar, bi se lahko danes pokazali kot najbolj kulturen narod na svetu. Ker pa imamo več smisla za razdiranje kot za zidanje, smo ostali majhni med slovanskimi narodi in bomo takšni menda tudi ostali, ako ne bo več sporazuma in bratstva med nami. In vendar bi se kljub vsemu temu dalo veliko doseči med nami ženskami, ako bi se skupno nastopilo. Posamezne žene lahko ovirajo, a skupina bo uspešna. In treba nam je res nekaj, kar nas bi združilo, s čemur bi se lahko pred javnostjo postavile, češ, to je naša Ženska Zveza, naša slovenska ustanova. Od 9. do 13. oktobra je v Milwaukee, Wis., zborovala Zveza Katoliških Žen, ki ima svoj sedež v Washingtonu, D. C. Zbranih je bilo okoli 2000 delegatinj iz vse Amerike; med temi sem bila tudi jaz. — Kako prijetno sem bila presenečena nad lepim redom, ki je vladal v dvorani. Nehote sem si predstavljala, kaj bi bilo, da ima katerakoli slovenska jednota tako ogromno število delegatov na konvenciji. Še pri 200 delegatih se je včasih dvigala streha od hrupa, kaj ko bi jih bilo 2000? — Tukaj pa še žensk 2000 in tihota kot v cerkvi. Nobene govornice ni nihče motil. Vse vljudno, prijazno, postrežljivo; pozdravljajo te s smehljajem na obrazu. Dobro se človek počuti med tako družbo! In kako spoštujejo svoje odbornice! Pripovedovale so mi: Naša predsednica ima te in te dobre lastnosti, to in to je naredila; tajnico imamo najboljšo, kar je žen v Ameriki, blagajničarke pa sploh nihče prekositi ne more. Upravni odbor, da je ravno tako delaven, in hvaležne so, da imajo tako dobre odbornice. V pozdravnem govoru je preč. milwauški nadškof predstavil Miss K. Williams z besedami: „To je predsednica ženskega odseka v naši nadškofiji, na katero sem jaz ponosen in cela škofija radi njene delavnosti za katoliško stvar. Hvaležni smo ji!” — Kako krasne govore je imel preč. clevelandski škof Schrembs! Vsi so se nanašali na veliko potrebo dobrih katoliških žen in mater. Kako vzpodbudljivo je govoril, laskavo se izražal o ženski delavnosti in zavednosti! Ni čudo, če ameriške žene razvijajo tako delavnost, ko jih vse na vseh krajih podpira. Sicer je med njimi tudi nevoščljivost, kar je pri ženskah menda prirojeno, a ker so izobražene, nevoščljivosti javno ne pokažejo, da ne škodi. Dajejo priznanje svojini vodnicam, zato imajo tako dobre organizatorice. Ko sem bila navzoča na tej konvenciji, sem si mislila: Kako lepo bi bilo, ko bi tudi me Slovenke imele eno takole organizacijo! Kaj mislite? Ali se ne bi dalo na ta način organizirati nekako Slovensko Žensko Zvezo ali kakršno ime bi že bilo? Ta Zveza naj bi imela nalogo, nas zbližati in seznaniti. Poslovala naj bi v izobraževalnem, narodnem in verskem duhu. Pomislite malo in se v časopisih oglasite! Če bi se videlo, da je pri ženskah zanimanje, bi mogoče pritegnile slovensko duhovščino in pro-minentne katoliške lajilce, da bi nam s svojimi nasveti pomagali. Če pa ne bo zadostnega zanimanja, se pa ne splača začeti. Potem pa ostanimo kot smo. Čez 50 let bo slovenska govorica v Ameriki redka. Ko pa se bo pisala zgodovina ameriških Slovencev, se o slovenski ženi ne bo drugega vedelo, kot da je živela in delala za družino ter se kvečjemu zavarovala za bolniško podporo in posmrtnino: za kako kulturno ali narodno ustanovo pa ni imela smisla.” Mesečna poslanica glavne predsednice Drage odbornice in članice: Po parmesečnem letnem odmoru, bo večina naših podružnic pričela s pripravami za delovanje v dvoranah in notranjih prostorih. Poleg kegljanja, je ta čas tudi najbolj primeren za pričetek naših šivalnih klubov. S prijaznimi sestanki se more mnogo napraviti in pripraviti razne predmete za bazarje in obogatitev vaših blagajn. Prijateljstvo, sklenjeno na takšnih sestankih pomaga veliko pri delu v podružnici, kakor tudi vsaki posamezni osebno, ker napravi naše življenje prijetnejše in prinaša mnogo notranjega zadovoljstva. Obljubite same sebi, da ne boste zamudile nobene seje to zimo. Minnesotski Zvezin Dan dne 26. avgusta je zopet bil zelo uspešen, kakor nam poroča glavna tajnica Albina Novak in ravnateljica ženskih aktivnosti, Elizabeth Zefran, ki sta se udeležili dneva iz Chicaga v posebnem naročenem busu, obenem z 23 drugimi članicami. Mi smo ponosne na naše Minnesotske sestre, ki se vedno izkažejo zaradi svoje izredne sestrske ljubezni, gostoljubnosti in prijaznosti. Moje prisrčne čestitke Minnesotski častni materi, zelo marljivi in priljubljeni predsednici podružnice št. 23 iz Ely, Minn., sestri Catherine Slogar. Ona je vneta delavka za njeno cerkev in vdana svoji družini, zato je bila izbira kar najbolj primerna. Naslednja slavnost je bila v Noble, Ohio, kjer je pod. št. 49 slavila 25-letnico ustanovitve dne 9. septembra. Dne 23. sept. pa je pod. št. 3 v Pueblu, Colo., slavila 30-letnico ustanovitve. Naslednja je na vrsti pod. št. 50 v Clevelandu, Ohio, s svojo 25-letnico dne 14. oktobra. Vse omenjene podružnice imajo kar najbolj sposobne odbornice in članstvo ter moremo mnogo uspehov pričakovati od njih v bodočnosti. Naj vam vsem Bog nakloni zdravja, da boste nadaljevale dobro delo za Slovensko Žensko Zvezo. Tudi želim izreči čestitke članicam pevskega kluba pod. št. 2 iz Chicaga, 111., ki so dne 15. septembra v slovenskih narodnih nošah nastopile na mednarodnem ljudskem festivalu v velikem čikaškem Soldiers Fieldu in tako predstavljale našo narodnost in organizacijo pred javnostjo. Vso srečo Vam želim tudi v bodoče. Bilo mi je prav žal, da se nisem mogla udeležiti. Drage članice, mnogo sem morala prestati zadnje štiri mesece; skušam pozabiti. Toda želim vam vsem povedati, da so mi bile vaše karte in pisma v izredno tolažbo; prenekatero pismo mi je izvabilo solze v oči, ko sem jih čitala, kajti tako blizu ste se mi zdele. Vaše molitve so bile nadvse ozdravljujoče, ker so mi pomagale k hitremu okrevanju. Je nemogoče, da bi odgovorila osebno na vse Vaše karte, zato mi prosim dovolite, da izrečem preko Zarje mojo najglobljo zahvalo vsem; glavnim odbornicam, urednici, odbornicam podružnic in članicam. Vaša prijaznost ne bo nikoli pozabljena. Naj vas vse Bog blagoslovi! Iskreno vdana, JOSEPHINE LIVEK, gl. predsednica POGREBNA IZPLAČILA Članice so deležne vseh pravic in ugodnosti, ki jih organizacija po možnosti deli. Za umrle članice Zveza skrbi na sledeči način: a) Potom svojih podružnic poskrbi za dostojen pogreb. b) Za pokritje stroškov pogreba Zveza plača sledeče vsote: Razred A: $25 za umrlo od pristopa do dve leti včlanjenja in $100 za članico, ki je bila včlanjena nad dve leti. Razred B: $50 za umrlo članico, od časa pristopa do dve leti včlanjenja. Za umrle, ki so bile članice Zveze nad dve leti, se plačajo sledeče vsote: $300 za vse, ki so v ta razred pristopile med 14. in 30. letom; $250 za one, ki so v ta razred pristopile med 31. in 40. letom; $200 za one, ki so v ta razred pristopile med 41. in 45. letom; $150 za tiste, ki so v ta razred pristopile med 46. in 55. letom. Mesečni asesment znaša: Razred A — 35 centov Razred B — 60 centov Mladinski oddelek — 10 centov A asesmentu odraslega oddelka je vključena naročnina za naše mesečno glasilo ,,Zarja”. JUBILEJNA ČLANSKA KAMPANJA ...DO 31. DECEMBRA 1956 Drage članice! Še je čas, da nadomestite izgube, ki so nastale vsled smrti sosester. Vpišite svoje otroke in vzbudite v njih zanimanje in veselje za našo organizacijo. Oni nam bodo sledili... Povabite pa tudi prijateljice, da se pridružijo Slovenski Ženski Zvezi. Za vsako novo članico, ki bo vpisana v tem letu, bodo podeljene sledeče nagrade: Razred A * Enomesečni prosi asesment (ali 350) Razred B ........Enomesečni prost asesment (ali 60^) Mladinski oddelek Dvomesečni prost asesment (ali 20tf) Vsaka, ki vpiše pet novih članic, prejme poleg gornjih nagrad še lep album. Zmagovalki odraslega, kot mladinskega oddelka, pa bo poklonjena trofeja gl. predsednice, Mrs. Josephine Livek. Želim obilo uspeha! ALBINA NOVAK, gl. tajnica Zvezin praznik v Minnesoti Letos, 26. avgusta, so se članice minnesotskih podružnic zopet zbrale, da nadaljujejo tradicijo naše Zveze in svečano proslavijo svoj praznik. Po 15. letili, odkar se že praznuje Minnesotski Zvezin dan, je prevzela častno nalogo gostiteljice za leto 195G podružnica št. 35 v Aurori. Zvezin glavni odbor je vedno polagal veliko važnost na večje skupne sestanke in slavnosti. Pa tudi krajevne podružnice so si želele takega slavja z zastopstvom glavnega odbora, da s tern pokažejo svojo povezanost in zavednost. Letošnje vabilo je bilo zame deveto, kateremu sem se ravno tako rada odzvala, kot prvemu pred 15 leti, ko je naša gl. odbornica Mrs. Mary Lenich sprožila idejo o praznovanju Zvezinih dnevov v Minnesoti. Že dolgo sem si želela, da bi tudi podružnice iz krajev izven Minnesote pokazale sestrsko vzajemnost ter s svojim obiskom počastile Z v e z i n o slavje v Minnesoti. Občudovala sem posebno veliko požrtvovalnost minnesotskih članic, ki se leto za letom v velikem številu udeležujejo Zvezinih dnevov v Lemontu, 111. Zato je bilo prav, da so se letos odločile tudi članice pod. št. 2 v Chicagu, da organizirajo potovanje v Minnesoto. V petek, 24. avgusta, je bus s 25 udeleženkami odrinil iz Chicaga proti Minnesoti. Vožnja je bila ves čas prijetna in veselega razpoloženja ter petja ni manjkalo, saj so bile članice povečini same navdušene pevke. Prvi gostoljubni sprejem smo doživele v Ely, Minnesota, kjer so nam tamošnje članice pripravile okusno večerjo v dvorani Community Center. Predsednica sestra Katarine Slogar in tajnica ter gl. odbornica Barbara Ro-sandich sta nam izrekli dobrodošlico ter nam predstavili ostale navzoče članice pod. št. 23. V družbi je bila tudi organistka Miss Mary Hutar, ki je s svojo prisotnostjo še posebno poživila skupno petje. Čas nam je hitro potekel in pred nami je bila še dolga pot v mesto Virginia, Minn., kjer smo imele v hotelu „Coates” najeta prenočišča. Poslovile smo se od ljubeznjivih članic in nazaj grede se nam je ob sončnem zatonu nudil očarljiv pogled na eno izmed tisočerih minnesotskih jezer, katero se razteza ob mestu Ely. V nedeljo, 26. avgusta, je bil lep sončni dan, kot ga v Minnesoti ni bilo že več tednov poprej. Busi so prihajali v Auroro, Minn., od vseh strani in članice so pred cerkvijo veselih obrazov pozdravljale druga drugo. Medtem so prijazne sestre domače podružnice pripravile zajtrk, ki je bil serviran v dvorani pod cerkvijo za vse goste, ki so se pripeljali na letošnjo Zvezino slavnost v Aurori. V stolpu cerkve Sv. rožnega venca so se oglasili zvonovi — pritrkavali so kot po starokrajsko — in cerkev se je kmalu napolnila. Bila je skoraj premajhna za toliko število vernih slovenskih mater in deklet. Ob 10:30 dop. se je pričela slovesna sv. maša, za vse žive in mrtve članice SŽZ., katero je daroval Rev. Innocent Končnik, pridigal pa je Rev. Mirko Godina, ki je v zbranih besedah podal navzočim mnogo dušne hrane. Med sv. mašo je lepo prepeval domač cerkveni zbor pod vodstvom organistke, kar je svečanost še povečalo. Članice so kot prerojene zapustile cerkev in se podale proti višji šoli, kjer je bil pripravljen slavnostni banket. Gostiteljice so se potrudile, da čim bolje postrežejo gostom. V prostornih šolskih vežah so bile postavljene dolge mize, polne vsakovrstnih dobrot, in v kratkem času so bili vsi prostori zasedeni. Brhka dekleta, urnih nog, so pričela servirat slavnostno kosilo; za prijetno razpoloženje pa je skrbela mlada pianistka Sandra Brascugli. V dobri uri je bilo postreženih nad 400 oseb. Med častnimi gosti so bili: župnik Rev. Mirko Godina, Rev. Innocent Končnik in župan Mr. Donald Easter. Banket je bil v oskrbi predsednice Mrs. Mary Smolich in tajnice Mrs. Frances Bradach, ki sta svoje delo izvrstno izpeljali. Vodstvo višje šole je dalo na razpolago velik avditorij, v katerem se je ob dveh popoldne začel slavnostni Farna cerkev Sv. rožnega venca v Aurori, Minn. program. V začetku je predsednica Mrs. Smolich pozdravila vse navzoče in prebrala pozdravno pismo gl. predsednice Mrs. Josephine Livek, nakar je predala vodstvo programa glavni odbornici Mrs. Mary Theodore. V naslednjih točkah je nastopila dobro-poznana solistka Miss Olga Praznik, ki nas je, kot vedno, zopet razveselila s svojim krasnim petjem. Na klavirju jo je spremljala Mrs. Merhar iz Ely, pozneje pa njena nečakinja Sandra Brascugli. Tudi poskočne glasbe ni manjkalo, za kar se moramo zahvaliti Mr. Victor Klune in Mr. Henry Pauli-sich. Mlada muzikanta sta bila izvrstna in obetata še mnogo. Po pozdravnem govoru župana Mr. Donalda Easter, je nastopil kot glavni govornik, domači župnik Father Godina. Povedal nam je nekaj slovenskih ter nekaj angleških poučnih in zabavnih zgodbic, ki so vse navzoče spravile v dobro voljo. Sledilo je imenovanje častne minnesotske matere za leto 1956. Izbrana je bila Mrs. Katarina Slogar, predsednica pod. št. 23, v Ely, ki je bila tudi predstavljena vsem navzočim. To čast ji vsi iz srca privoščimo, saj je ena izmed najbolj zaslužnih in uglednih mater v mestu Ely, nič manj pa ne zaostaja pri Zvezinih aktivnostih. Odlike izbrane častne matere je prebrala gl. podpredsednica in tajnica pod. št. 23, Mrs. Barbara Rosandich. Ob tej priliki mi je bilo mogoče pozdraviti zastopnice vseh šestnajstih Pred odhodom iz Aurore (od leve na desno): Mrs. Mary Theodore, gl. odbornica; Mrs. Mary Smolich, preds. pod. št. 35, Aurora, Minn.; Mrs.’Albina Novak, gl. tajnica; in Mrs. Mary Lenich, tajnica pod. št. 19, Eveleth, Minn. članice po končani sv. maši zapuščajo farno cerkev v Aurori, Minn. Med njimi čikaška skupina z gl. odbornico Mrs. Elizabeth Zefran in gl. podpredsednico Mrs. Barbara Rosandich. Na gornji sliki sta Mrs. Catherine Slogar (levo) in Mrs. Mary Jeric. — Mrs. Catherine Slogar, predsednica pod. št. 23, Ely, Minn., Je bila letos imenovana za „častno mater Minnesotskih podružnic” ter ob te j priliki prejela mnogo iskrenih čestitk in krasnih daril. Mrs. Mary Jeric, njena sestra, je bila prva gl. odbornica iz Minnesote, sedaj pa je že dolgo let podpredsednica pod. št. 23. minnesotskih podružnic ter izročiti pozdrave ustanoviteljice Mrs. Marie Prisland. — Moja želja je bila, položiti vsem članicam na srce važnost sedanje članske kampanje: ..Predvsem skušajmo pridobiti mladino, ki je za obstoj in napredek organizacije neprecenljive važnosti. Danes je pri Zvezi vpisanih do 3000 mladinskih članic, to je približno ena četrtina celokupnega števila članic. Potruditi se moramo, da to razliko zmanjšamo, in naš ideal bi bil, če bi bilo mladinskih članic ravno toliko kot odraslih. Zato vabim posebno matere in stare matere, da vpišejo svoje otroke, oziroma vnuke, ker le na ta način bo zagotovljena bodočnost naše Zveze.” Enakopravnost žensk v vojaških službah ■pRED štirinajstimi leti so se ženske prvič prijavile za vojaško službo. Ta, prva skupina žensk je bila in je še danes znana pod imenom WAC. Po vzorcu te so nastale še WAVES, WAF in ženske pri mornarici (Women Marines). Sprva so rekli, da naša armada potrebuje ženske, ki bi nadomestile moške v lažjih opravilih. Kasneje so se ženske izkazale tako vešče in zmožne, da več ne pravijo o njih, da so nadomestek, ampak so dodatek oborožene sile, z enakimi ugodnostmi, prilikami in enakimi plačami. Danes štejejo vse te skupine 40 tisoč žensk, ki so izvežbane prijeti za marsikatero delo. Vojaška kariera je ženskam odprla široko polje, kjer se lahko izobrazijo in dosežejo visoke čine z tozadevnim poviškom plače. Poleg redne plače, imajo vse članice zavarovalnino, vso zdravniško oskrbo, penzijo, brezplačen pouk v raznih po- Nadalje mi je bilo v veselje predstaviti čikaško skupino, z voditeljico ženskih aktivnosti, Mrs. Elizabeth Zefran. Zbrane članice je tudi pozdravila priljubljena bivša gl. nadzornica in tajnica pod. št. 19, Mrs. Mary Lenich. Okrog pol petih popoldne se je slavnostni program zaključil in nastopil je čas poslovitve od prijaznih minnesotskih sester. Pred odhodom iz Auro-re je sledil še kratek izlet na Hoyt Lakes, kamor sta nas spremili Mrs. Smolich in Mrs. Theodore, ki nam je razložila ogromen napredek naselbine, kakor tudi gradnjo velike tovarne za predelavo rude ..taconite”. Ob slovesu nam je Mrs. Smolich na svojem domu dobro postregla, nakar se je pričelo zopet dolgo potovanje z busom proti Chicagu, kamor smo po celonočni vožnji dospele naslednje jutro. — Potovanje v Minnesoto nam je zapustilo polno lepih vtisov in doživljajev ter upam, da se bo ta lepa navada medsebojnih obiskov tudi v bodoče obdržala. * * * Zahvaljujem se vsem članicam, ki so se v tako lepem številu udeležile Zvezinega dne v Minnesoti. Posebna zahvala velja sestram pod. št. 35 v Aurori, Minn., za izvrstno izpeljani slavnostni program. Iskrena hvala pa tudi članicam pod. št. 23, v Ely, Minn., za lep sprejem in pogostitev. Albina Novak klicih, uniforme, počitnice in razne druge ugodnosti. Vsako dekle, ki se vpiše in je sprejeta, si lahko izbere delo, za katero kaže največ veselja in sposobnosti. Tudi v kuhinji so ženske jako dobrodošle in cenjene. Dobra kuha in peka je podlaga za dobro zdravje. Katera dela v kuhinji, opravlja prav tako važen posel, kakor ženske v raznih drugih službah. Poleg vseh drugih ugodnosti, ki jih nudi vojaški stan, je važen faktor disciplina, ki vsakemu pride prav v življenju. Vojaški stan nudi tudi precej razvedrila v prostih urah. Na razpolago so razne igre, gledališča, plesi, koncerti in knjižnice. V mirnem času je vojaški poklic zelo primeren za mlade ženske, da se izurijo in pripravijo za poznejše življenje, ako se poročijo ali pa si morajo same služiti svoj kruh. Pri avijatiki je mnogo žensk zaposlenih. Vse imajo važna in odgovorna mesta. Kontrolo letal more voditi samo jako zanesljiva in zmožna oseba. V mestu Long Beach, Calif., je zaposlenih 70 žensk pri avijatiki. Postojanka El Toro pri mestu Santa Ana ima 200 Women Marines. V Riverside, Calif., je 120 WAP, ki opravljiijo jako važen posel. Nikjer ni eno samo de- kle. Vse imajo svoja središča za šolanje in opravek poklica. Odkar imamo volilno pravico, je prav, da se zavedamo svojih državljanskih dolžnosti in pomagamo domovini tudi z vojaško službo, ki je vsakemu v čast in ponos. V letu predsedniških volitev /\L1 smo ženske v resnici vredne vseh teh svoboščin, posebno pa še pravice, da s svojim glasom odberemo svoje ljudske zastopnike? Žalostna resnica je, da še danes, oziroma letos, ne kažemo dovolj zanimanja, ko bo to že deseta volitev našega predsednika, odkar uživamo ženske to prednost, da moremo na volišče in si s svojimi glasovi izberemo gospodarja v Celi hiši. To so v resnici naši privilegiji, katerih se moramo poslužiti in jih moramo ceniti s tem, da ne ostanemo doma, ko se gre za naš skupni blagor. Ni vseeno, kdo nam bo gospodaril v naši državi in dolžnost nas žensk je prav tako velika kakor moških volilcev, da oddamo svoj glas za tisto osebo, ki se nam zdi najbolj poštena in najbolj sposobna za vodstvo naše države. Predrage članice Zveze in čitate- Zdravje in bolezen FRANK J. KERN, M. D. ljice našega mesečnika Zarje, naj vas vse te skromne vrstice opomnijo na vašo dolžnost, da se udeležite volitev novembra meseca. Če izostanete, se mi zdi, da ste se pregrešile zoper vse tiste marljive in navdušene pionirke, ki so žrtvovale svoj čas, denar in energijo, da so sebi in nam izposlovale volilno pravico. Takih pravic še ne uživajo vse ženske po svetu. So države, kjer je ženska še vedno polovico manj vredna kakor moški prebivalec. Tak ima volilno pravico, ženska, mati, gospodinja pa ne sme v volilno kočo. To je velika krivica, ki se še godi napram ženskam. Te krivice bodo odpravljene, ko se bodo vse ženske uprle proti takim nazadnjakom, ki še vedno smatrajo ženski spol za nekaj, kar je moškim v zabavo in izkoriščanje. Socialni čut pravičnosti bo zmagal tudi v ostalih delih sveta in ženska bo uvrščena kot enakovredna članica človeške družbe. Do tega bo prišlo, ako se tudi me tukaj, ki smo svobodne in enakopravne, tako obnašamo in upoštevamo našo sveto dolžnost, da gremo na volišče. Naj se nobena ženska ne izgovarja, da njen glas ne odloča, da njen glas nič ne šteje. To ni res. Spomnite se naših domačih, slovenskih konvencij, pa boste hitro sprevidele, da je tu in tam en sam glas pripomogel delegatu do službe in obratno. Kar se zgodi v malem krogu, nekaj enakega se lahko zgodi v naši veliki narodni družini, ko gre vse na volišče, da si izbere predsednika. Sedanji predsednik in tudi predsedniški kandidat Adlai E. Stevenson se dobro zavedata in dasta priznanje ženam volilkam. Pisali smo že, da so ženske slavile svojo zmago, da so dosegle volilno pravico, s tem, da so osnovale Ligo ženskih volilk. Predsednici te Lige je Mr. Stevenson poslal brzojavko, v kateri pohvali obnašanje žensk in vrednost njihovih glasov. „The American Women’s conduct in politics has brought prestige to their country. Their intelligence, honesty and capacity for hard work have made America a better place for all of us and for our children.” To je zasluženo priznanje ženskam, ampak ne tistim, ki čepijo lepo doma, kadar je treba iti na volišče. Upam, da ne bo nobene take med nami letos, ko je to vprašanje še važnejše, kakor je bilo v prejšnjih letih. Vsaka ženska naj posveti nekaj svojega časa in preštudira vrednosti in kvalifikacije glavnih kandidatov. Ženske se s tem ne bahamo in ne postavljamo, ampak vršimo samo svojo sveto dolžnost napram državi, ki je našim otrokom postala njihova domovina. Demokratska konvencija v Chicagu, 111., in republikanska v San Franciscu, je dala ženskam priliko pokazati svojo verziranost tudi na tem polju. Pri obeh konvencijah so se ženske zelo dobro postavile in izvršile svoje (Dalje na str. 226) Krvni tlak O krvnem tlaku ali pritisku (blood pressure) se mnogo govori in piše. Zlasti se zanimajo zanj starejši ljudje. Napisal bi o tem predmetu lahko celo knjigo: kaj razni veščalci mislijo o vzrokih, o poteku visokega krvnega tlaka, o preprečenju in o zdravljenju. Krvni tlak je lahko previsok ali prenizek. Nekateri so rojeni z nizkim krvnim pritiskom in jim navadno ne škoduje, zato si oglejmo le previsok tlak. Kaj povzroča pri nekaterih osebah previsok tlak, nam v večini primerov ni znano. Zdravniki imamo vse polno teorij (ugibanj). Ali smo že rojeni z nagnenjem k visokemu tlaku? So družine, kojih člani imajo v veliki večini visok pritisk ter jih mnogo od njih umre za možgansko kapjo. Dingi trdijo, da se v krvi naberejo nekatere sestavine, ki vzdignejo tlak. Dokazano pa je, da včasih bolezni na obistih vplivajo na krvni tlak. V večini primerih vzrok ni znan. Visok krvni pritisk sčasoma povzroči poapnenje žilovja (arterio-skleza), povečanje srca in v zvezi s tem zadene bolnika celo v predsta-rostni dobi možganska ali srčna kap. Kdaj je krvni tlak pne visok? Staro pravilo je, da smatramo za normalen tlak v kubičnih milimetrih živega srebra 100 in naša leta. Pri šestdesetih letih lahko smatramo 160 za normalen tlak. Zadnja leta zdravniki popuščamo pri cenitvi visočine tlaka: zdaj ga ne smatramo do 178 ali celo 200 pri starejših ljudeh, recimo nad 65 let starih, za izredno nevarnega. Pred leti so mnogi zdravniki pretiravali: kar je bilo nad 135, je bilo že nevarno. Veliko zdravnikov še zdaj pretirava pomen malo višjega pritiska na dolgost življenja. Osebno sem videl precejšnje število bolnikov s krvnim tlakom izpod 175, katere je zadela možganska kap, dočim zdravim še zdaj večje število pacientov, ki imajo že več let krvni pritisk blizu 200, in nimajo ni-kakih posebnih znakov bolezni radi visokega tlaka, pač pa so bolni na drugih nadlogah. Seveda, tlak nad 200 smemo smatrati za nevarnega. Kako preprečiti visok tlak? Pravijo, da bi bilo za dolgo življenje najboljše, če bi vsak otrok mogel sam izbrati svoje starše, to je take, ki sami dočakajo visoko starost in prav tako njih predniki. Ker to ni mogoče, naj bi vsak že z malega pazil na pravilno prehrano. V Bostonu so raziskovalci s poskusi na podganah dokazali, da so tiste podgane, ki so malo stradale, ži-\nele veliko dalje, kot pa one, katerim so dali jesti, kolikor se jim je hotelo. Torej naj bi tudi ljudje, zlasti v mladosti, jedli le toliko kot je potrebno. Debeluhi navadno ne dočakajo visoke starosti. Pravijo, da uživanje preveč soli in preveč tekočin škoduje. Navajajo za vzgled Kitajce, ki nimajo ne preveč soli in ne preveč hrane ter večinoma ne trpe na visokem tlaku. Zdravljenje Če je krvni tlak le za nekaj stopinj (10—20) višji kot takozvani normalen, kar pozabite nanj. Manj jejte in manj solite. Neki znan ameriški zdravnik je že pred leti izjavil, da bi bilo morda boljše, da bi ne bil odkrit aparat za merjenje krvnega tlaka (sfigmomeno-meter), ker bi ne bilo toliko ljudi nepotrebno prestrašenih in vsled pretirane propagande po časopisih in mesečnikih živčno razburjenih in nervoznih. V mnogih primerih pomaga pri preko mere težkih bolnikih znižanje teže. Na bolniški listi imam na primer žensko, ki je v štirih mesecih shujšala petdeset funtov, od 248 na 195. Krvni tlak je padel od 250 na 165 brez posebnih zdravil, razen onih za shujšanje. Takih primerov bi lahko naštel precejšnje število. Vendar shujšanje vsakemu ne pomaga, saj celo suhi ljudje trpe na visokem pritisku. Skoraj vsak zdravnik vam bo svetoval omejiti uporabo kuhinjske soli in hranil, ki vsebujejo sodium (soda bikarbonata, „baking powder”), kakor na primer keksi, torte, „crackers”, alka-seltzer, 7-up itd. Bolnikom navadno svetujem, da opustijo prepogosto uživanje juhe, ker juha ni užitna, če ni slana. Zoper prav visok krvni tlak imamo končno celo vrsto lekov. Vsak dan jih je na trgu več; vsak izdelovalec trdi, da je njegovo zdravilo najboljše, zato komaj dva zdravnika predpisujeta iste leke. Zadnje čase je v modi „rauwol-fija”, narejena iz nekih korenin, rastočih v Indiji (snakeroot). Isto zdravilo se prav uspešno uporablja po sanatorijih zoper živčne bolezni, da pomiri hudo razburljive bolnike. Nekaterim to pomaga, drugim ne. Je pa prav varno, brez zlih posledic, dočim je večina drugih lekov v visokih dozah škodljivih, celo strupenih, zato morajo biti bolniki pod zdravnikovim nadzorstvom. Mnogo bolnikov mora jemati zdravila kar naprej, mesece in leta. Zdrava pamet, duševna umirjenost, hladnokrvnost, pametna brezskrbnost in ne pretežko duševno ali telesno delo: vse to vpliva blagodejno pri zdravljenju visokega krvnega tlaka. V letu predsedniških volitev... (Nadaljevanje s str. 225) naloge prav odlično. Razume se, da je vsaka skupina hvalila svojo stranko in priporočala svoje kandidate. To se godi povsod, kjer sta dva tabora. Nastop naše svetovno znane gospe Eleanor Roosevelt je očaral poslušalce. S svojo veliko taktnostjo je prezrla vse prejšnje nasprotnike njenega kandidata Adlai-ja, katerega sicer ni omenila, ampak indirektno je povedala, kakšen naj bi bil bodoči predsednik. Priporočala je vsem, da naj pospešijo svojo delavnost v stranki, ker le tako bo zmaga mogoča. Spomnila se je tudi besed svojega pokojnega moža, ki mu je bilo pri srcu ljudsko blagostanje. „Ena tretjina naroda je v pomanjkanju glede stanovanj, obleke in hrane.” Gospa Roosevelt je povedala, da se je ta odstotek znižal na dvajset, kar je zasluga demokratov. ,,To pokaže, da nas čaka še mnogo dela, predno bomo izboljšali življenje tudi tem 20 odstotkom prebivalstva. Strah pred komunizmom je čisto nepotreben. Posvetimo našo skrb ljudem, ki živijo v pomanjkanju in dvignimo jih na višji življenjski standard, pa se bodo kmalu otresli komunističnih naukov. Revščina, pomanjkanje sta najboljši agitator za komunizem.” S prijaznim nasmeškom na obrazu je ta odlična žena mnogo pripomogla da so se ublažila vsa prejšnja nasprot-stva glede kandidatov. Pri izbiri predsedniških kandidatov smo Slovenci, ki gojimo še narodno zavest v svojih srcih in ljubezen do našega naroda, čutili posebno veselje, da je bil med temi kandidati večkrat in spoštljivo imenovan sin slovenske matere, sedanji governer Frank Lausche iz Ohio. Povabljen je bil na več sestankov in tudi na nedeljski „Meet the Press”, kjer je prav fino in precizno odgovarjal. Člani, ki predstavljajo razne liste, niso vselej tako obzirni do svojega gosta, kakor so bili brez izjeme vsi do governerja Franka Lauscheta. Bili so mu jako naklonjeni, kar je gotovo marsikoga prav osrečilo. Dogodilo se je tudi na demokratski konvenciji, ko so šteli glasove kandidatov, da je tudi governer Lausche dobil pet in pol glasov, čeprav ni on kandidiral. To pokaže, da so ga mnogi jako cenili in upoštevali. V tej milijonski množici raznih narodnosti je pač nekaj posebnega, ako doseže sin male peščice ameriških Slovencev tako odličen urad, kot je governerstvo države. Vemo pa tudi. da bi enako pošteno in uspešno vodil državne posle v Beli hiši, ako bi mu bila sreča naklonjena. Da tega ni sedaj dosegel, so vzrok razni predsodki, katerih se še nismo znebili. Predsedniški kandidat Adlai E. Stevenson je dobil na prvem glasovanju ČLANSKA KAMPANJA SŽZ DO 31. DECEMBRA 1956 905 in pol glasov, kar ga je postavilo daleč naprej pred vse ostale kandidate. Ko je prišlo vprašanje podpredsednika na vrsto, se Adlai ni nič obotavljal. Omenil je, da je podpredsednik tako važna oseba, da ni vseeno, koga bi on izbral. Izberei naj ga delegacija. Tako so zopet začeli z glasovanjem in potrdili Estes Kefauver-ja za podpredsednika. Osovraženi Izraelci JpALESTINA, sveta dežela, koder je hodil in učil Rešenik sveta, je danes najbolj osovražena pokrajina. Izrael, kakor se ta nova država imenuje, je velik trn v peti arabskih sosedov. Sprva Arabci niso verjeli, da se bo tam vsidral Izrael, a ko so bile začrtane meje in se je mnogo Arabcev moralo izseliti, tedaj je vzplamtel ogenj globokega sovraštva do teh novih sosedov. Večkrat je prišlo do obmejnih slučajev, ki bi bili prav lahko zanetili tretjo svetovno vojno. Zveza narodov je vselej poslala mirovnega delegata, da je izgladil nasprotstva in zagotovil mirno sožitje med sosedi. Švedski zastopnik grof Bernardotte je to misijo plačal s svojim življenjem. Do vojne sicer še ni prišlo, a od časa do časa je le nekaj ljudi izgubilo svoje življenje, kar ni pospešilo miru in prijateljstva med temi sosedi. Amerika je poslala odličnega in visoko inteligentnega zastopnika dr. Bunche-a, ki je črnega plemena. Ta je za nekaj časa dosegel sporazum, a danes je sovraštvo prikipelo do viška in ne manjka dosti, da bi se zopet ne prelivala človeška kri. Voditelji Egipta, Jordana, Sirije in Lebanona nikakor ne odobravajo sedanjih meja, ne odobravajo blokade in z begunci ne vedo, ne kam ne kako. To so problemi, ki bi jim moglo rešiti edino le orožje. Če bi pobili vse Žide, potem bi se dalo živeti — tako mislijo vse arabske skupine. Kaj tako nečloveškega pa civiliziran človek ne bo nikoli odobraval. Egipt se je dobro oborožil in to pomeni vojno napram slabšemu sosedu Izraelu. Ta hoče orožja od Amerike, da bo lahko odbil vsak nepričakovan napad. Taka je torej situacija v Palestini, ne! daj tako sveti deželi. K sreči Zveza narodov še posluje in njen odsek ..Security Council” je poslal svojega glavnega tajnika Dag Hammarskjolda med te razburjene in za vojno pripravljene Arabce. Ta odlični državnik se je več tednov mudil tam in skuša doseči sporazum med Izraelom in njegovimi sovražnimi sosedi. Mož se je trudil od Poneija do Pilata, samo da bi zagotovil mirno sožitje v tem koščku sveta. Naloga tajnika Hammarskjolda je od sile težavna in upamo, da se mu bo posrečilo, kakor so mu je tedaj, ko je šel na Kitajsko, kjer je izposloval vrnitev ameriških ujetnikov. Mednarodni komunizem ne bo prinesel Arabcem blagostanja in tega se, menda, odločilni faktorji zavedajo. Planet Mars v bližini naše zemlje fJlA. bližina, ki se zdi vsem znanstvenikom neverjetno skrajšana, je znašala samo petintrideset milijonov milj. To se je zgodilo letos na dan 7. septembra. Če pomislimo, da znaša največja razdalja med zemljo in Marsom celih 249 milijonov milj, kar je sedemkrat več, potem lahko razumemo, kaj ta bližina planeta Marsa pomeni za učenjake, ki bi radi odkrili skrivnosti njegovega površja. Vse zvezdarne imajo svoje teleskope obrnjene proti Marsu, da bi nam pojasnile gotove spremembe na tem nebnem velikanu, ki je bil preveč oddaljen za fotografije, kakršne so mogli posneti o našem stalnem spremljevalcu, mesecu. Interesantne so te študije teles, ki plovejo nad nami v vse-mirju in se nam prikazujejo v gotovih časih in daljavah. Par tednov se nam je nudil ta nenavadni prizor, ko smo lahko občudovali brilijantnost tega planeta na južnem delu našega neba. Za Mars so se zanimali učenjaki že mnogo let, a niso imeli tako velikih teleskopov in drugih instrumentov, s pomočjo katerih posnamejo slike iz vsemirja. Leta 1877 je italijanski astronom Schiaparelli prvi opazil mrežo kanalov, ki naj bi pomenili inteligentna bitja, ki so tam tako delo napravila. Vzrok naj bi bila voda, ki so jo nabirali na ledenih kapah tečajev, ter jo odpeljevali proti ekvatorskim površinam, kjer ni nobene mokrote. Tedaj se niso vsi astronomi strinjali s to teorijo, a letos je možnost, da se bo ta skrivnost pojasnila. Drugi znanstvenik, Američan dr. Percival Lowell je zanikal, da bi bila narava poglobila te razpoke v obliki kanalov, kot jih pojmimo mi. Kanali so preveč ravni in predolgi in jih je moglo napraviti tamkajšnje prebivalstvo. Leta 1894 je ta učenjak dal zgraditi zve-zdamo v Flagstaff, Arizona, ki je pospešila raziskovanje in proučevanje naših nebesnih sosedov — planetov. Dr. Percival Lowell je že legel k večnemu počitku, a njegova zvezdama odpira čudesa neba njegovim naslednikom teh študij. Veliko senzacijo je povzročil radijski program, ko je leta 1938 igralec Orson Welles podal fantastično povest „War of the Worlds”. Lahkoverne je. ta program spravil v veliko paniko. Pričakovali so svojega konca pod mečem neusmiljenih bitij iz planeta Mars. Pred tremi leti se je osnoval „The Mars International Committee”, ki šteje 70 znanstvenikov. Član tega komiteja je tudi 73-letni dr. E.C. Slipher iz Lowell zvezdarne. Od letošnjih opazovanj pričakujejo pojasnilo in rešitev vseh dosedaj neznanih pojavov na Marsu. Mars je manjši od naše zemlje in njegova privlačna sila — graviteta je mnogo manjša, kakor jo občutimo na zemlji. Atmosfera je redka in ima majhno količino kisika. To ni ugodno za živa bitja, zadostuje pa za nekatero rastlinstvo, kakor je mah. Opa- — —------------------------------------------- ZORMANOV DAN Clevelandski pevski zbori so v nedeljo, dne 30. septembra 1956, priredili skupno proslavo na čast pribljubljenemu pesniku Ameriške Slovenije, g. Ivanu Zormanu. Tudi naša „Zarja” se želi vsaj skromno oddolžiti njemu za vse njegovo veliko kulturno delo med Ameriškimi Slovenci. Življenjska pot Ivana Zormana je bila hribovita in težavna ter dostikrat grenka, podobna tisočim in tisočim ostalih slovenskih pionirjev v Ameriki. Kot mali štiriletni fantek je prišel s svojimi starši iz Šmarja pri Ljubljani, kjer mu je tekla zibelka. Čeprav ni nikoli posečal slovenske šole, je vendar nosil vse življenje v svojem srcu veliko vero/in nepremagljivo ljubezen do slovenske zemlje in slovenske kulture, katero je sam s svojimi pesmimi bogatil in še bogati ter se z železno voljo povzpel na vrhunec v vrste priznanih slovenskih pesnikov in duhovnih ustvarjalcev. Iz njegovih pesniških zbirk na drugem mestu priobčujemo v slovenščini in angleščini nekaj pesmi. Pred leti je namreč izdal tud zbirko pesmi v angleščini s prestavami raznih slovenskih pesnikov in tako naše pesništvo predstavil ameriški publiki, pod naslovom „Slovenian Poetry”. Največjemu slovenskemu kulturnemu delavcu v Ameriki, g. Ivanu Zormanu k proslavi čestita tudi Slovenska Ženske Zveza, s toplo željo, da bi še veliko plodonosnih let pesnil in prepeval med nami in nas vse navduševal k večjemu narodnemu in kulturnemu delovanju v Ameriki. zili so velike zelene površine, ki so nastale med letnim časom in tako tudi izginile. Ugibali so, če niso te prikazni plitva morja, a danes mislijo, da so verjetnejše plasti primitivnih rastlin. Mah lahko prenese velike spremembe temperature, ki va-rira med 70 stopinjami opoldne in 200 stopinj ponoči. Mislimo si pri tem na hud mraz v Montani ali Minn, ali Alaski, pa nikjer ni kaj takega kot mislijo, da je na Marsu. Najbolj radi pa bi izvedeli, kaj naj pomenijo kanali, katere sta videla Schiaparelli in Lowell in napravila jako točne risbe o njih. Bližina Marsa in pa nove leče, kakršnih ni bilo pred leti v zvezdar-nah, bo omogočilo vsem zbranim zvezdoznancem boljši pregled površine tega planeta. Gotovo bo vse ljudi, ki se zanimajo za skrivnosti neba, zanimalo poročilo zbranih učenjakov, ki opazujejo Mars skozi zvezdarne, v Argentini, Avstraliji, Franciji, Egiptu, Indiji, Javi, na Japonskem, v Novi Zelandiji, Ameriki in tudi v Afriki. Opazovanje ne bo prenehalo, dokler se ne bo ta zanimiv planet oddaljil na svojem sprehodu okrog sonca. Taka prilika se bo zopet nudila 1. 1971 in upajmo, da bo znanost med tem časom še bolj napredovala in ustvarila take leče, da bo daljava 35 milijonov milj prenešena na tisočinke metra. Zadnje čase slišimo in čitamo mnogo debat o izletu na mesec. V Londonu so se že javili prostovoljci, ki bi se radi prvi pripeljali tja. Na čelu te ideje je učenjak dr. John L. Barnes, ki predvideva tak polet mogoč okrog 1. 1971. Marsikomu se zdijo te razprave tako nemogoče, kakor so se zdele poslušalcem Kolumbusa, ko jim je razlagal, da bo prišel v Indijo, ako odpluje proti zapadu. Svoboščine žen na Nizozemskem J^IHČE bi si ne mislil, da je v tako napredni deželi žena popolnoma v oblasti svojega moža. Stare in krivične tradicije so sedaj odpravljene ali vsaj toliko opiljene, da mož ni več absoluten gospodar nad ženo in ne nad njenim imetjem. Ženske so dosegle osem posebnih pravic in zahvaliti se morajo 74-letnemu profesorju J. van Oven, ki je pravni minister, in je predložil parlamentu emancipacijo žen. Zmagal je z 41 glasovi proti 35. Gotovo bo mlada kraljica Julijana z veseljem podpisala novo postavo, ki zagotavlja ženam pravice, do katerih so v modernih državah opravičene. 1. Mož se mora posvetovati s svojo ženo glede kraja in hiše, v kateri se nameravata nastaniti. Ako se nikakor ne moreta sporazumeti, obvelja možev ukrep, zoper katerega žena še vedno lahko vloži protest pri sodniji. V slučaju, da žena vzdržuje in nosi vse stroške, potem nima mož nobene odločilne besede pri izbiri kraja in stanovanja. Odlok žene postane veljaven. 2. Notice v časopisih, kjer mož prepoveduje trgovcem, da bi prodali kaj ženi, češ, da on ni odgovoren za plačilo istih nakupov. To je poniževalno za vsako ženo. Po novi postavi si bo moral mož izposlovati tako pravico od sodnije, ki bo presodila potratnost in zapravljivost žene, ako res obstoja. V slučaju, da je mož zapravljivec, potem ima žena pravico obvestiti javnost, da ona ni plačnica za dolgove svojega moža. Žena se sme pritožiti tudi, ako ji mož ne daje zadostnih sredstev za gospodinjske stroške. 3. S poroko je mož dobil pravico do vsega imetja svoje neveste. Ta je izgubila vso lastninsko pravico do tega, kar je prinesla k hiši, pa naj bo v denarju, nepremičninah ali v blagu. Vse je dobil ženin, oziroma mož. Nova postava pa ne spremeni lastnika. Kar je bilo nevestino, ostane njena last, s katero le ona lahko razpolaga. V slučaju, da so bile pred poroko napravljene gotove pogodbe glede premoženja, ostanejo veljavne tri leta. Po preteku treh let pa ima žena pravico, pritožiti se in zahtevati spremembe, katere so nji v prid. 4. Žena je bila smatrana kot mladoletni otrok, brez ozira na njeno zrelo starost in zmožnost. Nova postava daje ženi vso pravico do njene lastnine. Žena lahko napravi kakršno transakcijo hoče, ako to ne prizadene moža. Iz svojega premoženja lahko daruje, kolikor se ji zdi potrebno. Prej je morala imeti dovoljenje od svojega moža za vsako malenkost. Sedaj je žena neodvisna. Ako pride do tega, da bi prodala svoj dom, v katerem živita, potem morata oba soglašati, predno se mora skleniti taka prodaja. 6. Žena lahko podpiše oporoko ali kakšno drugo legalno listino brez moževega dovoljenja. Predpogoj te svo- bode pa je, da s tem ne krati in ne postavlja v nevarnost imetja svojega moža. Žena lahko kupi, najame, proda, vzame posojilo, vse na svoj račun, ne da bi bil pri tem prizadet njen mož. 7. Žena je popolnoma svobodna, izbrati si svoj poklic, ako s tem ne moti zakonskega ali družinskega življenja. Njen zaslužek je absolutno njen. Mož je izgubil pravico do ženskega zaslužka ali kakor pravimo „pede”. Ni pa s tem rečeno, da bi žena živela na račun svojega moža. Ako oba služita, mora tudi žena prispevati k vzdrževanju družine in gospodinjstva. To se določi napram zaslužku posameznika. Če se ljubita med seboj, si bosta pošteno razdelila te stroške, ako je pa njuna poroka le nekaj prisiljenega, potem ima žena vedno odprto pot do sodnije, kjer odloča postava, kaj in koliko naj vsak prispeva za dom. 8. Žena ima pravico zahtevati spremembo predporočnih pogodb, ako ji te kratijo njene ugodnosti. Kot neizkušena nevesta je marsikaj prezrla, a pozneje je spoznala svojo zmoto. Nova postava še vedno priznava moža kot gospodarja in pametna ter razsodna žena mu bo rada priznala to čast. Mož bo pa tudi upošteval pravice, do katerih je žena sedaj upravičena in ne bo tako oblasten, kakor je bil lahko dosedaj. Ženske so zadobile priznanje, da smejo in znajo urejevati razne kup-čijske transakcije, in so svobodne, izbirati si poklic, v katerem si lahko služijo svoj kruh. Umevno je, da bo sodnija imela precej posla, predno bo uredila vse družinske razmere, ki bodo iskale rešitve problemov, katere je povzročila stara tradicija. Emancipirana žena pa bo cenila delo tistih, ki so ji priborili pravice, katerih prej ni mogla doseči. Žena je sedaj rešena tistih spon starih tradicij, ki so jo vezale v zakonu. “ik MLINAR BOGATAJ (Nadaljevanje) Prav za prav so pa taki gasilski občni zbori vedno lepa reč, so si mislili. Zakaj bi Tine silil z novotarijami? Kdo je predsednik, jim je nazadnje prav malo mar. Šele zadnje dni so sprevideli, da ima Tine prav, in ko jih je Rekar ozmerjal s lilapčoni, so se potulili in jih je bilo sram. Tiho so priznali, da se Rekar ne moti, in končno glasno vzklikali: „Le vrzimo ga, prepleto nas je ožulil!” Bogataj je za vse to zvedel, zato ni molčal in lenaril. Sedaj mu je šlo za čast; kaj bi rekli v mestu, če bi zvedeli, da so ga odžagali. Nak, ne sme in ne sme priti do tega. K sebi je klical svoje delavce, dolžnike, sosede in znance in se z njimi pripravljal za udar. Delavcem je obljubil večjo plačo, dolžnikom, da jim bo pri obrestih spregledal, izplačila odložil, toda šele potem, ko se bodo hvaležne izkazali. Nekateri so ga takoj razumeli in mislili po svoje, nekateri pa so se slepo obesili na njegove obljube ter dušili skrbi in pomisleke v vinu in žganju, s katerim jih je Bogataj kar zalival. „Da, da, zmaga je naša!” so se rotili pri kozarcu. Ko pa so se primajali domov, jim je navdušenje usahnilo. Zro-jile so žene in povedale svoje mnenje, to pa tako odločno in korenito, da ni bilo več pomislekov, kdo ima prav, Tine in Rekar ali Bogataj. Bogatajeva zmaga se je v trenutku izmaličila v poraz, kakor hitro so spregovorile žene. In tako se je zgodilo, da sta se na nedeljo popoldne znašli v nizki, za dom preurejeni bajti obe vojski. Bogataj je pripeljal nekaj vojščakov, ki se jim je že poznalo vinsko navdušenje. Rožanec, Vodeb in zidar Tine so že stali ob strani, mirni in tihi, kot da so prišli v cerkev in ne na občni zbor. Tudi njihovi ljudje so bili mirni in tihi. Bogataj je hodil zravnano in bahavo ter metal oči po zborovalcih. Tine je nalašč tako uredil, da so njegovi posamič cepali v sobo, kakor bi nič ne vedeli drug za drugega in kot bi Tineta le mimogrede poznali. Bogataj je pogledal na uro. Zdelo se mu je, da je kar pripravno, da nastopi. Tudi Tine je pogledal. Bogataj je to opazil in ga tisti hip oplazil z očmi kot tedaj, ko ga je zalotil z Agato. „Začnimo!” je začel, potem pa govoril in govoril, da ni bilo ne konca ne kraja. Ko je bilo Tinetu že dovolj, je prosil za besedo. „ICaj bi rad?” se je zadrl predsednik. ,,Če je bilo to predsedniško poročilo in če je končano, prosim, da nam tajnik poda svoje, blagajnik in načelnik svoje poročilo in končno naj povedo svoje mnenje še revizorji. Tako ukazujejo pravila, ki veljajo tudi za predsednika,” mu je zasolil Tine, da so se člani kar spogledali. V tesnem prostoru je nenadoma zagrmelo: Belokranjsko kolo „Tako je! Tudi knjige bi radi videli!” Predsednik je prebledel, ko pa se je rjovenje poleglo, je revsnil; „Kdo naj bi vodil knjige, kdo jih neki zna?” „Kaj? Kdo to pravi? I/. rok jih nisi dal!” je zrojil Ton-kovec, ki je bil nekdaj župan. „S knjigami sem!” so vpili kmetje in se rinili k mizi, za katero je sedel Bogataj. „Nate!” je zarjul in hotel oditi. „Ne boš!” mu je Tine zaprl pot in za trenutek sta se ošvignila z očmi. Knjige so bile prazne, lo blagajniška je vsebovala nekaj zapisnikov. Oba revizorja in Tine so jih pregledali in sešteli; v blagajni bi moralo biti nekaj več kot tri tisoč. „Kaj, tri tisoč!? Saj je še društvo meni dolžno, jaz sem ga zalagal!” se je ujezil Bogataj. „Koliko izkazuje blagajniška knjiga, ki si jo pozabil v svojo korist popraviti, toliko mora v štirindvajsetih urah prejeti novi blagajnik!” se je oglasil Tine. Vse križem so mu pritrjevali, Bogataj je bledel in mencal z nogami. Tine je kar obsipaval zborovalce s predlogi, da si jih je zapisnikar s težavo zapomnil, kaj šele zapisal. Vse je lepo potekalo, ker je bil Tine na vse pripravljen. Po kratkih poročilih je Tine predlagal razrešnico. Zborovalci še nikoli niso slišali te besede, zato se jim je zdela strašno učena. Glasovali so, ker je Tine rekel: ..Glasujmo!” „Volitve, volitve!” je spet povzdignil svoj glas Tine in Bogataj se je zavedel, da pride sedaj najvažnejše. Njegovi dolžniki se bodo izkazali in vsa Tinetova slava in učenost bo skopnela. ..Začnimo torej z volitvami!” je dostojanstveno povzel Bogataj in bliskovito pregledal zborovalce. Bili so mirni, skoraj brezbrižni. ..Predlagam tale odbor: Bogataj...” se je oglasil Ko-zomolec. ..Predlagam listo Rožanec ...” se je prijavil Vodeb. „No, dve listi sta. Kdo .je za listo, ki jo je predlagal Kozomolec?” se je zadirčno oglasil predsednik in nekateri njegovi so že hoteli dvigniti roko in pokimati, kot je bila stara navada, tedaj pa je zagrmel Tine: ..Tovariši, pravila ukazujejo tajne volitve po listkih in pravila bi morala biti predsedniku znana. Menda so mu, a so mu neprijetna. Volili bomo tajno po listkih. Vsak dobi listek in na nanj napiše listo, ki jo želi. Kdor hoče listo Bogataja, naj napiše Bogataj, kdor listo Rožanca, naj napiše Rožanec. Ste razumeli?” Vsi so pritrdili. „Nihče se na listku ne sme podpisati, ker so volitve tajne,” je še dodal Tine in že z očmi razbral, kdo bo glasoval za Rožanca in kdo za Bogataja. „Tako je prav, tako je prav!” so se oglašali posamezni zborovalci, Bogataj pa je molčal in strmel v Tineta, ki se zanj še zmenil ni. Vedel je za pravila, zato se ni maral prepirati s Tinetom, ki jih je znal na pamet in jih je še s seboj prinesel. Vse je poteklo mirno, vsi pa so videli, da Bogataja kar kuha in stresa, ker nič več ne veruje v svojo zmago. Dolžniki so si oddahnili, tajnih volitev so se razveselili, saj Bogataj nikomur ne bo mogel očitati, da ga ni volil. Zmagala je Rožančeva lista in, ko sta dva posebej določena moža glasove preštela in povedala število Rožančev-cev in Bogatajevcev, se jo Bogataj obrnil, divje zapičil oči v Rožanca in Tineta ter siknil skozi zobe: „Vam bom že pokazal, golazen!” „Ven z njim!” je zavpil Vodeb in hotel planiti v Bogataja. „Ne mažite si rok, pokažite, da ste možje!” je kriknil Tine in Vodeb je nemo obstal. Bogataj je skoraj omahovaje odšel iz sobe, ne da bi mu bil kdo le besedico črhnil. Kozo-molec se je potuhnil in se jeguljasto zmuznil skozi vrata. Tisti dan je še Rekar dal za Štefan vina, tako je bil vesel zmage. „Pa smo ga!” mu je privoščil Domačejkar in na dušek izpraznil nekaj kozarcev. Bajžlja je bilo nekoliko sram. Zazdelo se mu je, da je bil do Bogataja premehak in da bi bil moral nastopati, kakor zna Tine. Ko se je domislil smrek pod planino, je v njem vzkipelo prešerno veselje, da so ga tako temeljito izpodžagali. Čeprav bi bil rad povedal Neži in Agati, ki se bosta z njim veselili, se mu vendar ni mudilo domov, gledal je in poslušal in v duši mu je zagorelo upanje, da se bo tudi glede njegovega dolga kako sprevrglo. Kar vesel je koračil proti domu. Mesec je svetil in še burja ni brila. Zdaj pa zdaj se je razlegnil vrisk, zdaj pa zdaj je zalajal pes in spet je Bajželj slišal le svoj korak, ki je drobil sneg. * * * Bogataja je sramota glodala in glodala ter mu kradla spanje. Včasih je celo vstal, se oblekel in s puško v roki čakal pri vratih, kdaj začno roparji in plaščarji napadati. Dekla Katra mu je kar privoščila in marsikatero grenko je rada požrla, ker je vedela, da ga vse jezi in da sam ne ve, nad kom bi se znosil. Malokdaj je šel z doma, ni lazil za lesom in še dolžnikov ni nadlegoval. Delavce na žagi je zmerjal in preklinjal, ti pa se za to še zmenili niso. Skrivaj so se mu celo posmehovali in zdaj pa zdaj se je kdo hote zmotil ter mu rekel predsednik. Zagrčal je in jezno pljunil, ni pa delavca spodil, ker bi težko dobil drugega. Še te je moral najeti prav iz obmejne doline. Iz soteske se nihče ni hotel navezati na njegovo žago. Zvečer, ko ni mogel zaspati, si je natočil tepkovca, mu curnil žganja, da je bolj zaleglo, in pregledoval papirje svojih dolžnikov. Koruznik, Kožuh, Jamnikar, Hojkar, Ropret, Bolantač, Solznik, Troštnik, Bajželj ... so se vrstila imena in številke, ki so prilezle do dve sto tisoč. Zasmejal se je lepi številki, si natočil kozarec, nagnil in cmoknil z jezikom in ustnicami. Večkrat je prišel k njemu v vas Kozomolec in tedaj se je Bogataj razklepetal. Kozomolec mu je znosil novice iz vsega okraja, nekatere olepšal, nekatere osmukal, nekaterim pa dodal svoje priveske; najbolj je ustregel Bogataju, če mu je vedel navesti o Tinetu in Rožancu, za Rekarja se ni toliko menil, ker se ga je bal in ne bi imel rad sporov z njim. ,.Danes zvečer ima Tine nekak sestanek pri Oblojarju, ne vem natančno, za kaj gre, vem le, da ima sestanek,” mu je razodel neko dopoldne. „Pri Oblojarju? Tam pod hribom?” se je začudil Bogataj. Ni mu šlo v glavo, da si Tine izbral tako samotno krčmo. „Da! Najbrž zato, da bi bili sami, k Buhu prihajajo razni ljudje, ki tudi Tinetu niso všeč.” Bogataj se jo zamislil in kar začudil je na sebi Tinetove oči, ki so ga zbadale kot tedaj na občnem zboru. Razločno je videl njegov zasmeh, češ ali sem te le izpodkre-pelil in izpodrecnil. Preveč sramote je užil, da bi jo pozabil. Nocoj bo prilika kakor nalašč. Pošteno bi ga premikastili, da bi si zapomnil, kdaj je podiral predsednika Bogataja. Zasmejalo se mu je, prav nič ni pomišljal in si delal očitkov, takoj je v svoj načrt vpregel Kozomolca. Poslušen je kot pes, ne bo ga izdal in, če se tudi kaj zgodi, bo molčal kot bukov štor. „Veš kaj, stopiva v kamro!” je rekel Kozomolcu in ga kar za rokav povlekel v temačno sobo. „Najprej nekaj kapljic za moč, potem bova govorila.” Natočil je žganja njemu in sebi. Kozomolec je v dušlcu izpraznil, Bogataj je le srebal. „Takole sem mislil in vem, da mi boš pritrdil. Onegavi Tine se ponaša, kot bi bil okrajni glavar. Ali bi ne bilo prav, če bi mu tisto domišljavost za spoznanje ohladili? Nocoj bo prilika kakor nalašč. Tam kje v bližini Oblojarja ga počakamo, ti, jaz in morda še kdo, ki ga dobro poznaš, da bi malo prevohal, koliko jih bo tam in kdaj bodo ne- slovenska pokrajina hali.” Bogataju se je kar cedilo, tako se je navdušil za svoj načrt! Živo je imel Tineta pred očmi, kako stoka, moleduje in prosi, naj ga izpuste. „Šlo bi!” je pritrdil Kozomolec in si mel rolce, ker je vedel, da ne bo zastonj. „Ampalc to ti povem, previdni moramo biti,” je jecljal, kajti bojazljiv je bil od sile in se je pretepa ogibal kot hudobec križa. Tepel bil, tepel, če bi mu Tineta privezali. ; „Že spet stari strahopetec! Na, pij in se zavedaj, da nisi baba!” se je jezil Bogataj, na tihem pa se mu je smejal. Saj bo že sam opravil s Tinetom, dva naj bi bita le za morebitno pomoč. „Saj se ne bojim treh Tinetov, gosposke se bojim!” se je izgovarjal Kozomolec in spet nagnil. Zdaj se mu je zazdelo, da je res močan, in kar čutil je, da mu strah kopni. „Ali bo ob devetih zvečer prezgodaj?” je vprašal Bogataj. „Ob sedmih prično in do devetih bodo prav gotovo klepetali. Ob pol devetih bi bilo morda najprimerneje,” je trobezljal Kozomolec in jezik se mu je že zapletal. „Tam za sušilnico se torej dobimo. Tu imaš, da dobiš pomagača. Dobi takega, ki ni od danes!” Pomežinknil mu je in mu stisnil nekaj okrogljačev. Kozomolec se je odzibal v hrib in tam pobral Lovričko-vega hlapca Drejo, ta se mu je zdel najbolj pripraven. „Tri kovače ti dam že zdajle, drugo pa dobiš. Veš, tistega šlrokoustnega Tineta bi malo nalomili, za prvo sito ne preveč, saj veš, kako mislim.” Hlapec se je zasmejal kovačem in jih spravil, zasmejal pa se je tudi Kozomolcu, ki je tako čedno dišal po žganju. „Zakaj bi si ga še jaz ne privoščil?” si je mislil in se za trdno in za hudo dogovoril, a se izgovoril, da mu mora na mestu, kjer se zvečer snidejo, oddati še sedem kovačev. Kozomolec mu jih je pokazal ter možato obljubil in hlapec Dreja jo bil zadovoljen. Tisti dan se je Bogataju vlekel kakor večnost. Sitnaril je po žagi, robantil po mlinu, zmerjal Katro, klel delavco in vsakih pet minut pogledal na uro. „Hudimana, ali se mi je ustavila?” se je togotil in begal okoli hiše. „Za cepin primi ali deske odnašaj! Morda ti bo čaa krajši!” ga je podražil delavec, ki sl je upal več kot drugi. „Molči, te nisem nič vprašal!” je zarenčal Bogataj ln odmotovilil nekam za skedenj. Popoldne ga je zmanjkalo. Ni mogel strpeti. Steklenico žganja si je natočil, da bi Kozomolec s svojim pomočnikom ne omagal, potem pa jo zavil v hrib. Počasi je racal, nikamor se mu ni mudilo. Ustavil se je in se razgledoval; čudna, skoraj tuja se mu je zdela pokrajina. Nič ga ni vezalo s to zemljo. Smreke pač, te imajo ceno zanj, a zemlja... kaj če z zemljo? Izza ovinka se je prikazala Agata. Steklenico smrdljivca je nosila in, ko je zagledala Bogataja, ni vedela, ali V slovenskih planinah . naj zbeži nazaj ali kaj. Za trenutek se je ustavila in sršeče pogledala Bogataja, kot bi hotela reči: ,,Izpod nog se mi spravi, golazen, ki si onesrečil našo hišo!” Pa jo je Bogataj že ogovoril. „Agata, ne bodi huda, če sva se spet srečala. Za zad-njič mi odpusti. Nataknjen sem bil! ” Agata ga je začudeno pogledala, kaj takega od njega pač ni pričakovala. Oči je povesila, se malce našobila, kot bi hotela biti huda, potem pa ji je nenadoma ušel smeh. Sram jo je bilo, pa si ni mogla več pomagati. „Agata, ti misliš, da sem zverina. Pa nisem. Povem ti, ■da imam tvojega očeta rad in da sem mu zato pomagal. Na smreke se ti ne razumeš in tudi tvoj oče ne.” Govoril je mehko in sladko in Agati se je zdelo, da ni tako grd, kot ise ji je nekdaj dozdevalo, vendar jo njegove besede niso mogle dopričati. Nekaj jo je opominjalo, naj mu ne verjame, saj je vendar očeta ogoljufal. „Ne bodi huda name in očeta pozdravi. Oglasi naj se kaj. Veš, tudi jaz imam skrbi, pa še kakšne!” Gledal je vanjo, a je odmikala oči in hotela naprej. „0, ne misli, da sem surovež! Ljudje lažejo!” se je slinil in se umaknil, da je mogla po gazi naprej. Ko ji je naročil, naj pozdravi očeta, se je ozrla in tiho odgovorila, da jo je komaj slišal: „Bom! Zbogom!” Bogataj se je mahoma začutil osamljenega. Še in še je obstal in pogledal za Agato. „Hentaj, to je dekle!” si je zatrjeval in nič grdega se ; mu ni razlezlo v misli. Še sam se je začudil. „Se vendar ne boš zatelebal! ” se je zahahljal in zginil za ovinkom, misel na Agato pa ga je še zmerom dražila. Tako lepa se mu še nikoli ni zdela, čeprav jo je neštetokrat ■ videl. Tudi prijazna je bila z njim in še nasmehnila se mu je. Nehote se je spomnil na tisto nedeljo, ko jo je zalotil . kako je kramljala s Tinetom. Sam ni vedel, zakaj mu je sedaj kri še bolj zavrela in zakaj je Tineta še bolj zasovražil. Pri priči bi ga usekal, če bi se srečala sedaj. Oči so mu ki»r žarele in pesti so se mu same od sebe stisnile. „Nak, takega dekleta ni vreden, nak!” je mrmral v gluho reber in sopel po ozki gazi. Ni se še večerilo, ko se je ustavil pri Buhu, skoraj za . -debelo uro stran od Oblojarjeve gostilne. Že dolgo ga ni bilo pri Buhu, zato se je krčmarju čudno zdelo. Prijazno ga je pozdravil in mu z rokavom pobrisal mizo, da bi si gosposkega vajeni Bogataj ne zamazal suknje. „Bog daj, Bog daj!” je odgovarjal Bogataj prijazno, kakor bi si bila z Buhom največja prijatelja. „Kaj bi?” je vprašal krčmar in se tudi smehljal. Čudno s« mu je zdelo, da se je možakar tako spremenil, saj vendar ni dolgo, ko je doživel sramoto, kakršne ni pričakoval. „Pol litra in pa šunke mi nareži! Pot me je kar zde-, lala,” se je hlinil Bogataj in skrival oči. Natočil je tudi Buhu, potem pa sta govoričila in govoričila, nazadnje mu je Buh odgovarjal le še s svojim nosljajočim: „Hm, hm, hm.” Bogataj je klatil in klatil, a le zato, da bi na gorkem pretolkel čas do dogovorjenega sestanka. Buh je že zdehal in zdaj pa zdaj zadremal, da mu je glava kinknila na mizo. „Buh, kar zamudil sem se. Človek se res zaklepeta,” se je opravičeval, ko je plačal in vstal. „Nič, nič! Noči so zdaj tako kot tako predolge,” je zagodrnjal in zapiral vrata za njim. Bogataj je odtaval v noč, ki jo je le medlo razsvetljeval krajec; Tine, Rožanec in Rekar pa so tedaj že modrovali v Oblojarjevi kamri, ki je bila sicer le ob nedeljah za pivce. „Najbrž bom že ta teden dobil pravila v Zadružni zvezi in potem bomo takoj začeli. Tudi predavatelja bom pripeljal, ki bo vse natančno razložil, kako in kaj, da bo vsak vse razumel, preden bo pristopil s svojim deležem,” je razlagal Tine, ko so rešetali o lesni zadrugi, Rožanec in Rekar pa sta mu zatrjevala; oba sta vsaj v glavnih obrisih že poznala zadruge in njih koristi. V veži sta se medtem razgovarjala Oblojarjeva dekla Polona, ki je ta večer tudi stregla, in Lovričkov hlapec Dreja. Nekam rada sta se videla in ta večer se Polona ni mogla načuditi, kaj ga je le zaneslo k Oblojarju. Silila je vanj in silila, dokler ji ni povedal, da čaka s Kozomolcem in Bogatajem onegavega Tineta. Tam za sušilnico preže nanj, da ga bodo malo premlatili. „Meni Tine ni nič storil in bi ga tudi ne udaril, stotak sem pa le zaslužil,” se je muzal in plačal s kovačem. „Le spravi! Za tega bom jaz dala!” mu je šepnila in ga stisnila za roko. „Dreja! Tine je dober fant! Ali mu lahko povem? Rekar in Rožanec sta z njim in oba sta z našim gospodarjem najboljša prijatelja. Nič ne bom povedala, kje in kako sem zvedela. Morebiti dobiš za to tudi stotak,” ga je nagovarjala in ga proseče gledala. „Daj! Prava reč. Nočem biti razbojnik! Za kovače sem šel, dotaknil pa bi se ga ne!” se je omečil Dreja in stiskal denar, kot bi se bal zanj. „Le pojdi, da ne bodo kaj mislili,” ga je sedaj podila. Strašno se ji je mudilo, da pove Tinetu, Rožancu in Rekarju, kje jih čakajo. Tine se je kar zakrohotal, ko je zvedel za zasedo, še bolj pa, ko je Polona pripovedovala o Lovričkovem hlapcu, kako ga je pretentala. ,,Daj mu petnajst kovačev, da bo na dobičku!” se je ojunačil Rekar; všeč mu je bil hlapec, všeč pa tudi dekla. „Ti že še dobiš svoje!” ji je namignil, ko ji je za Drejo odštel petnajst, kovačev. Tine je že hotel vstati, Rožanec pa ga je zadržal. „Kam se ti mudi? Naj zmrzujejo, ko so tako bedasti. Se bodo že kasneje ogreli, ko jih bomo podili. Kozomolec bo prvi bežal!” (Dalje prihodnjič) Izdelki slovenske domače obrti DOPISI St. 1, Sheboygan, Wis.- Naša podružnica bo v soboto zvečer, 10. novembra, v Standard dvorani z „Domačo zabavo" praznovala 30-letnico svojega obstoja. Da počastimo ustanovne članice in da se skupno poveselimo rojstnega dne naše podružnice, bomo torej imele prijeten prijateljski večer, s kratkim programom, razvedrilom in najboljšim prigrizkom. Servirano bo fino, domače vino, saj je prihodnji dan „Martinova nedelja”, ko se „doma-či pridelek” mora krstiti. Prijazno vabimo vse članice, njih soproge in družine, kakor tudi članice iz Milwaukee-West Allis, da se naše prireditve udeležijo. Istotako upamo, da se bodo bližnje gl. odbornice našemu povabilu odzvale ter skupno z nami slavile 30-letnico obstoja naše podružnice. Slieboyganska podružnica je bila ustanovljena 1. decembra 1926. Na ustanovni seji je bilo navzočih 12 zavednih Slovenk. Takoj po seji se jih je vpisalo še več, tako da je podružnica pričela poslovati s 30 članicami. Od teh je danes pri podružnici še enajst, ki so: Marie Prisland, ustanoviteljica in 22-letna nadzornica; Mary Godez, prva predsednica, v odboru 13 let; Anna Modiz, zapisnikarica 25. leto; Margaret Fischer, tajnica in blagajničarka 15 let; Anna Zavrl, v odboru 10 let, ter Frances Ribich, Johanna Suscha, Mary Fale, Frances Babich, Mary Brezovnik in Mary Kri-žišnik. V 30 letih je pri naši podružnici preminulo 25 članic, namreč: Anna Jerale, Ana Sebanz, Josephine Zupančič, Mary Razbornik, Mary Gruden, Meta Eržen, Julia Hlaban, Terezia Simo-nich, Terezia Kaker, Mary Fedran, Mary Golob, Frances Boli, Johana Krolnik, Mary Melanz, Clara Suscha, Angela Saye, Mary Sebanz, Frances Repenšek, Helen Volovlek, Magdalena Kovačič, Frances Suscha, Mary Napotnik, Mary Repenšek, Johana Go-renz ter članica mladinskega oddelka, Vida Remshak. Umrlih sosester, ki so si s svojim delom ovekovečile med nami trajen spomin, se vedno s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjamo. Podružnica šteje danes 176 članic v odrastlem in 32 članic v mladin* -kem oddelku. Skupno 208 članic, kar je za našo majhno naselbino kar lepo število. Podružnično premoženje to-časno znaša $860.00. Ob tej priliki se naj v imenu odbora zahvalim vsem, ki so podružnico vodile skozi vseh 30 let, zanjo delovale ter se trudile za njen obstoj in napredek. Za podružnico št. 1, SŽZ v Sheboyganu, Anna Zavrl, predsednica Št. 2, Chicago, III. — Nastopilo je hladno jesensko vreme, večeri so daljši — in pričakovati je, da bo odslej na sejah večja udeležba. Na sep-temberski seji tega še ni bilo opaziti. Manjkalo je precej članic in izmed odbornic so bile odsotne: Clara Foys, Sophie Petrovič in Jean Kovačič. Naša podružnica se počasi, pa sigurno približuje zastavljenemu cilju v tej kampanji: vsaj 30 novih članic. Na novo je pristopila Ivanka Mikec, katero je vpisala sestra Gomilar. Tudi naša predsednica Josephine Železnikar je pridno na delu za nove članice. Priporočamo vsem sestram, da sledijo lepemu zgledu sestre predsednice in sestre Gomilar. Kmalu bo spet mesec december in ž njim čas božičnic. Kot prejšnja leta, bo podružnica tudi letos priredila veliko božičnico za otroke, v nedeljo, S), decembra. Podrobnosti bodo poro-čane kasneje. Dne 14., 20. in 21. oktobra bo pri tari sv. Štefana v Chicagu velik bazar, pri katerem bo sodelovala tudi podružnica ter imela svojo prodajno stojnico. Članice so tudi naprošene, da prispevajo v ta namen dobitke v vrednosti enega dolarja. Dobitki naj bodo poslani v župnišče (1852 W. 22nd Pl.). Podružnica je odkupila eno knjižico za dobitke. Sestra Densa je pa darovala za farni bazar lep dobitek —- „door prize”, katerega je poklonila sestra Emily Basic. Najlepša hvala vsem dobrosrčnim sestram! Želeti je, da bi vse članice sodelovale pri farnem bazarju. Bolna je sestra Agnes Drolc, ki se nahaja v County Hospital. Želi si obiskov sester in upati je, da bodo članice njeni želji ustregle. Članicam se priporoča tudi bolna sestra Lillian Kozek, ki se nahaja na svojem domu, 2244 So. Wolcott. Vsem bolnim želimo skorajšnjo okrevanje. Sklenjeno je, da se vrši po seji v novembru ,,Penny Social”. Preskrbljeno bo za lepo zabavo, zato se vse gotovo udeležite. Na svidenje na seji 11. oktobra. Kot vsak mesec doslej, bo tudi po prihodnji seji zopet velik „birthday party ’. S pozdravom, Albina Novak, zapisnikarica Št. 10, Cleveland, Ohio. — Poročilo šivalnega kluba. — Zopet smo doživele en vesel dan. Dne 29. avgusta smo se zbrale zgodaj zjutraj pred Slov. domom na Holmes Ave., kjer so nas že čakali naši šoferji: Mr. Šuštaršič, Mr. Bokal, Mr. Štrancar,.' Mr. M. Nagode in pa naša članica Milie Novak. Naložile smo se in odpeljale proti Genevi k sestri Rose Laap. Ko smo srečno prispeli na njeno lepo farmo, nas je že čakala prijetno dišeča kava in flancati, ki so\ bili tako dobri, da so se kar v ustab stopili. Ko smo se malo okrepčale, ' smo se podale na sprehod po lepem in obširnem posestvu. Vse je lepo obdelano in letina kar dobro kaže. Vidi se, da je letos dosti dežja, ker je vse lepo zeleno. Ob 12. uri so nam postregli s finim kosilom, vsega je bilo na razpolago, tudi nekaj galončkov žlahtne kapljice je prišlo na mizo. Da nismo bile žejne, so pa skrbeli naši šoferji. Dan nam je potekel z veliko ’ naglico. Pogovarjale smo se še nekaj' o naši razstavi, ki se bo vršila 111 no- ' vembra. Ugibale smo na vse načine, " kaj bi napravile, da bi imele večji : uspeh. Povabile smo že našo sestro R. Lapp, da nas gotovo obišče ta čas, • kar nam je tudi obljubila in tudi, da bo pripeljala še druge žene, da si ■ bodo lahko nakupile darila za Christ-' mas, ker bomo imele veliko izbiro, posebno doma narejenih predpasnikov, kar žene veliko potrebujejo. Pri naši podružnici je več bolnih članic, ker pa mi niso znana imena vseh, želim vsem bolnim sestram lju- . bega zdravja. , Naša pridna in aktivna članica M.. Komidar se je preselila v svoj ljubki-novi dom. Želimo ji in njenemu so- • progu, da bi ga uživala še mnogo let srečna in vesela. Bog Vaju živi! — Tudi naša tajnica S. Janša se je pre-. selila v svoj novi dom iz School Ave. na 19430 Lake Shore Blvd. Tudi Tebi, draga Sylvija in Tvoji družini želimo vse članice, veliko sreče in zdravja v . novem domu, da bi ga uživali vsi skupaj mnogo let. Pri naši podružnici bomo zopet z»-: čele z rednimi sestanki drugi torek v mesecu po redni mesečni seji in potem vsak torek. Pozivam žene in dekleta, katere še niste v našem šivalnem klubu, da se nam pridružite in se z nami malo poveselite in zraven se tudi veliko koristnega naučite, pi>: sebno tiste, ki živite v tej okolici. Torej, na svidenje! Lepo pozdravlja vse naše članice, širom Amerike, in Zvezi pa želi veliko uspehov, Tončka Repič, poročevalka. Št. 12, Milwaukee, Wis. — Vabim-vse članice na našo sejo, dne 7. novembra v Cerkveni dvorani. Naš Card-Party bo 2. decembra v St. John’s-Hall, 1028 So. 9th St. Prosila bi članice še za Pillowcases, da bomo imele za igralke ali igralce. Zgubile smo zbpet dve članici iz naše srede, in to pot sestH: Catherine' Horrigan in Justina Turk. Naj jima bo lahka ameriška gruda. Preostalim naše sožalje. Priporočamo naše okusne in isvrslne domače mesene klobase, prekajeno suho meso, krvavice, klobasice in doma narejene „poljske” klobase. SUSCHA Meat Market 931 INDIANA AVE. SHEBOYGAN, WISCONSIN Naročila pošiljamo po C.O.D. : Kampanja za našo Zvezo se bo zaključila dne 31. decembra. Prosim članice, potrudite se in pripeljite s seboj nove članice, da bomo nadomestile tiste sosestre, katere so odšle k večnemu počitku. Na bolniški listi se nahajajo članice: Anna Grahek, Agnes Rokovnik, Arine Brulc, Amalia Sagadin, Mary Sterle, Gertrude Pintar, Mary Jan-zovnik in Fanny Zainer. Prosim, obiskujte bolne sestre in jim lajšajte dolge ure bolezni. Pozdrav vsem gl. uradnicam in članicam naše Zveze, posebno pri pod. št. 12. Mary Schimenz Št. 14, Cleveland, Ohio. — Poročilo zadnje mesečne seje, dne 4. septembra: Ta seja je bila kar lepo obiskana. Tajnica Dorothy Zele je bila na počitnicah in jo je namestovala na seji Mrs. Pičel, naša biagajničarka. Predsednica je prečitala pismo podružnice št. 50. Vabijo nas na kokošjo večerjo v oktobru, katero bodo priredile pri Sv. Vidu. Mr. Grdina tudi pismeno vabi, da bi prišle na določen prostor gledat premikajoče se slike o stari domovini, ki bi jih nam kazal brezplačno. Naša predsednica se bo zanimala za ta prostor. Mrs. Čebulj se pismeno zahvaljuje ■za molitve članicam, ker smo molile pri njenem umrlem možu, John Če-ibulj. V zadnjem mesecu so bile obiskane v bolnišnici Mrs. Amalia Povirk in Mrs. Benda. Želimo jima skorajšnjega ljubega zdravja. Po seji smo imele „good time” zabavo godovalk od treh mesecev. Tudi par pesmi smo jim zapele in Happy Birthday. Naša dobra kuharica Mrs. Mary Klemenc je pa spekla nepopisno dobre krofe. Naša predsednica Amalia Ijegat, ki je tudi tedaj slavila birthday, je pa prinesla velik in prav okusen birthday cake. Vse smo zalile z kavo in dobro kapljico, nakar je bil večer končan. ., Pozdrav vsem članicam, * .-4 Antonija Sustar, zapisnikarica Št. 17, West Allis, Wis. — S težkim srcem zopet naznanjam, da smo izgubile članico Anna Evancich. Težka je ločitev za vedno. Toda sveta vera nas uči, da kar je rojenega, mora umreti in iti po plačilo na drugi svet k Bogu in Stvarniku. Vreme je bolj hladno in človek se bolje počuti za delo ter obiskovanje prijateljev. Nekateri so šli v staro domovino; od nas sta se podali tja Mrs. Schlossar in Mrs. Ana Vesel. Upamo,