URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

UR&DKISTVO IM OPR&VAl LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA iTBT. • TELEFON 55-22 do 55-25 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK OAN RAZEN PONEDELJKA ★ - N S B B A I K l O D D B L E B LJUBLJANA I E ü E FO N 88-98 POSTNI ČEKOVNI BAČU» LJUBLJANA ŠTEV S-30601-1 O G L A S I P O C E N I K U MESEČNA NABOCNINA iS OIN ★ i? 9@ S e đ a n i o o . o e @ i s t ? € i s f © © L jubljana, 29. novembra. j iuTi. i i■ «-M4P pras3k9jc danes v e lik praznik. »Slovenski poročevalec«, ki ft, T mesecu novem bru izšel v 2,421500 izvodih, je dosegel povprečno dnevno tafelado 100.895 izvodov. S tem se je dnevnik m ajhnega naroda uvrstil po svojih naročnikih in bravcib — upoštevajoč svoje zaledje med najbolj razširjen e liste sveta. D nevna naklada 160.000 izvodov »Slovenskega poročevalca« sredi zmago­ vite b itk e za našo petletko in socialistično domovino je velika politična in k u ltu rn a zmaga te r ponos celotne O svobodilne Ironie. Zm aga in ponos, pa tud: obveznost! V nedavnem pogovoru z n o v in arji je tovariš Tito opozoril na pom anjkljivosti našega tiska. Teh slabosti se kolektiv »Slovenskega po­ ročevalca« resno zaveda. Ta zmaga mu bo zato predvsem pobuda za dviganje kvaJilere socialističnega tiska. Da bomo ta cilj čim prej dosegli, vabim o nove soirudnike iz v rst političnih, gospodarskih in k u ltu rn ih delavcev, predvsem pa dopisnike, da nam s svojim i dopisi, prispevki in k ritik o pom agajo, da bo postal »Slovenski poročevalec« zares veren poročevalec velikega življenja naših dni. Okrog 179 tisk arn !n cikiosttlskih tehnik Je v 1. 1941 do 1945 poleg p a r­ tijk » ;;» , vojaškega in drugega tiska tiskalo in razm noževalo tudi »Sloven­ skem -poročevalca«, cen traln o glasilo Osvobodilne fronte Slovenije. To dejstvo je v vsej ok u p iran i Evropi nekaj edinstvenega. Povezanost borečega se ljudstva s partizanskim tiskom daje posebno obeležje naši osvobodilni borbi hi ljudski revoluciji. N aj v celoti zažive slavne tradicije partizanskega tiska! 5JRBSDW1SKI ODBOR sSfžiVHKiSKEOA POROČEVALCA« M I L E K L O P Č I Č : OSfvehovaSeem V ariacije n a neko P uškinovo pesem J 8 £ g g € > s i ( s » i i e K a j, j e z i k a v t i v i, t a k o h r u m e č k r ič ite ? K a j J u g o s la v iji t a k o b e s n e č g r o z ite ? K a j d r a ž i v a s t a k o , d a š li s t e v ta r a z d o r ? M a r to . d a s m o s k r v j o s i z m a g o p r ib o r ili z a s v o b o d n i o b s t o j , n e d a b i s p e t k lo n ili? P o n a š i v o lj i n e , p o v a š i j e ta s p o r i B ila in š e j e v n a s m o g o č n a , tr d n a v e r a , d a r e k e s e z l i j ö n e k o č v e n o te n t o k . Z a k a j t o v e r o z d a j n a m v a š a la ž z a tir a ? T a k o j e b liz u b il, z d a j s e o d m i k a r o k , k o b r a tje s t o p i j o v r e s b r a ts k o d r u ž b o e n o ! K d a j v r n e t e n a m s p e t t o v e r o n e s k a lje n o , d a v n j e j s e v s i z b e r ö ? K d a j v a r a v e c p r iz n a , d a v e d o m a p o tv a r ja in g r e z la ž j o n a m o č , k i č u d e ž e u s tv a r ja ? K d a j in k a k o , k a k o ? T o j e v p r a š a n je , to ! N e r e š i g a n i k d a r n e sila n e u k a z , p a č p a p r iz n a n je , b o j in č a s! O s tr a h in s tu d ! V i, k i s t e b ra li, k a r m i s k r v j o s m o n a p is a li, im a te z d a j p r e z ir z a k r i, k i te k l a v a m in n a m j e s k u p n e b o j n e d n i, d a č le n z v a r ila b i ž e le z e n ! O s tr a h in s t u d i V a m , k i s p o z n a li v d e ja n jih n a š o s t e lju b e z e n , to č u s t v o p r a v n ič n e v e lja , in v s e s t e m ir n o p o te p ta li, k a r v r e lo n a m j e iz sr c a ! S ta v e s t in č a s t v a m p o j m a p r a z n a ? J e v r e d n a v e č s e b ič n o s t b la z n a , k i ž a l v a m z m e d la j e d u h a ? Z a k a j , z a k a j v s e to ? K e r n is m o s e u d a li, k o p r id iv ja l p o g u b n i j e v ih a r , k e r n is m o p r e d e n j p o p a d a li, k i r a d b i b il n a m g o s p o d a r ? Z a t o n e m a r a , k e r u g o n o b ili t u ji n s k o in d o m a č o s m o n a p a s t in s s v o j o s m o k r v j o v r n ili d e ž e li m ir , s v o b o d o , č a s t? N t k d o o d v a s t e d a j n a v a r n o s e z a le z e l in o d o n d o d d r h tä o p r e z a l, d a tu ja k r i, t u j b a jo n e t o d p r e m u lin o v n o v i s v e t? T a n a j s e p la z i z d a j p r e d v a š im i u k a z i, ta v e d o m a l a h k o p r e p u š č a s e la ž e m . N a m j e r e s n ic a š č it, o b r a m b a s o d o k a z i, m i d e j s t v o m v e r j e m o in s v o j i m le o č e m : F a b r iš k ih d i m n i k o v p o v s o d r a s to g o z d o v i, n a r e k a h d v ig a jo m o g o č n i s e j e z o v i , p la v ž i g o r e , v z e m l j ö g r a d im o n o v e r o v e , iz n a š ih lu k p l u jo n a m la d je v v s e v e tr o v « , k j e r b ilo j e p u s to , k a le ž e n o v e s e t v e , m o č v ir ja n a m r o d e d o s l e j n e z n a n e ž e t v e , s a m i in z a s e z d a j z a k la d e tr g a m o iz č r n ih z e m s k i h s lo je v , k i n a š i s o z a v e k o m a j, p o v s o d j e d e lo , z n o j , p o v s o d v r v e n j e s t r o j e v , n o č z a n o č jo in d a n z a d n e m . T o j e p o g le d , k i n u d i se o č e m ! K a j t o r e j v a š e k le v e t a n je ? Z a v a š e g r o ž n je in la g a n je n e z m e n i s e n a š s iln i t o k . P o m is lih n a š ih g la v in s s ilo n a š ih r o k u r e s n ič u je m o v s e tis te d r z n e s a n je , k i m n o g o j e r o d o v t e ž k o tr p e lo z a n j e , k i z a n j e m n o g o jih j e le g lo v h la d g r o b o v i Zdenko Kalin in Karel P u trih : Delo P O N O S N O m Č A S T N O I Z V R Š U J E M O IV M gO O O , k l nam fo I® » s in i l a zgodovina S i a v u c s t n i g o v o r p r e d s e d n i k a P r e z i d i j a L j u d s k e s k u p š č i n e LB S l o v e n i j e to v . J o s i p a V i d m a r j a o b š e s t i o b l e t n i c i T ovari«! J e tri se izteče šest let od drugega zasedanja AVNOJ-a v Ja jcu in prešla bodo štiri leta od proglasitve Jugosla­ vije za fed erativ n o ljudsko republiko. f\S j I v to k ra t je bilo že povedano, da je t il a nova Jugoslavija ustanovljena v Ja jc a in da je 29. novem ber 1945 na­ ravno in neposredna posledica onega zgodovinskega zasedanja. T aka posle­ dica velike C onstituante v Ja jcu pa je tudi vse drugo, k a r se je ta štiri leta dogajajo in izvajalo v naši rep u b lik i in k a r se snuje te r uresničuje še da­ nes. Vse to izhaja in poteka iz osnovne revolucionarne ugotovitve AVNOJ-a, c!a je oblast v naši državi prešla v roke ljudstva, k i se bo poslej upravljalo ' rc°, _ Iz te ugotovitve nOjno sledi ljudsko republikanski državni ustroj, sledi fe­ d erativ n a u reditev Jugoslavije, kakor tu d i glavna sm er našega političnega prizad ev an ja — socializem , kajti samo dosledna socializacija vsega življenja, zlasti gospodarskega, Je resnično jam ­ stvo, da bo ljudstvo ostalo svoboden gospodar svoje d ržave in da bo ta drža­ va lju d stv u lahko nudila vse, k a r je za njegovo živ ljen je in vsestranski na­ p re d ek potrebno. S tem namenom so bili izvršeni p rv i daljnosežni ukrepi, k ak ršn i so: a g ra rn a reform a, naciona­ lizacija p ro d u k tiv n ih sredstev, prom e­ ta, bančništva in prenos trgovine na državne, zadružne in dru g e družbene institucije. Na osnovi teh preuredi) in delom a lik rata z njim i je bil sto rjen nadaljnji, odločilni ukrep: določitev in uzakoni­ tev petletnega gospodarskega načrta. Njegov sm isel je gospodarska osamo­ svojitev .jugoslovanskih narodov, zakaj ekonom ska neodvisnost je e d in a za­ nesljiva osnova vsake svobode in ne­ odvisnosti. R azum ljivo je" ted a j in na­ ravno, da veija največja pozornost vse naše javnosti izvedbi tega n a črta in da so vse naše n ajak tiv n ejše moči posve­ čene njegovi izpolnitvi. Z astavili smo si nalogo v petih letih zgraditi na na­ ših tieh industrijo, ki bo našo deželo lahko oskrbela z zadostnim i količina­ mi orodja in strojev, potrebnih za naše gospodarstvo. T a naloga teče med na­ mi že skoraj tr i leta. Z idajo se tovar­ ne, odpirajo se rud n ik i, grade se vodne in kalorične elek tričn e centrale, želez­ nice in druge prom etne žile, odpirajo se m orske poti parnikom , ki so izđe- iani doma. H k ratu je tre b a p rebival­ stvo oskrbovati z o butvijo in obleko, z orodjem in nujnim i potrebščinam i. P odjetje je ogrom no in v tej zaostali deželi zvezano z nepreglednim i teža­ vam i. AH je uspešno? Me da bi se spuščal v podrobnosti, navajam po odlično inform iranem član­ ku V lajka Bogovič?. »Dve leti in po! petletnega plana« dve tem eljni ugoto­ vitvi, ki se nan ašata n a dosežke do 39. ju n ija t. 1.: rP e ile tn i plan Je bil v prvi pciovici glede proizvodnje p re­ sežen za približno 15 ®/o, glede :nve- sticij pa za 4.9 o/» v p rim eri s celotno nalogo petletnega piana.« Seveda ni tako v vsaki panogi naše proizvodnje, celota, ki jo lahko p reverim o ob po­ datkih v imenovanem čianku, pa daje tako podobo uspešnosti načrta, kak o r je izražena v teh dveh številkah, k a r potrju je tudi odstotek skupne vred ­ nosti industrijske proizvodnje. T a bo ob koncu tega leta zanesljivo dosegel 85.5 «/o, če skupna vrednost in d u strij­ ske proizvodnje ieta 1951 pred stav lja količino 160. Mislim, da na te j osnovi lahko rečemo: naš petletni plan je uspešen. Ta nagi! dvig industrijske produk­ cije js zlasti v letošnjem ietu potisnil v ospredje nov, zelo pereč problem in nam zastavi! novo nalogo. Proizvod­ nja in d u strije mogočno p rehiteva po­ ljedelsko proizvodnjo. P revelika ne­ sorazm ernost v rasti teh dveh proiz- vajalnib sfer pa ne m ore biti zdrava, k er povzroča p re tiran e cene osnovnim življenjskim potrebščinam , zlasti h ra ­ ni. T reba je bilo skrbeti za h itrejši dvig poljedelske proizvodnje, ki pa se da doseči samo s kolektivizacijo in ra ­ cionalizacijo poljskega dela. In kolek­ tivizacija je h k ra tu sredstvo za osvo­ b ajanje novih delovnih moči, k i jih rastoči ind u striji m ore dati samo vas. P rav letošnje leto pom eni začetek in­ tenzivnejšega dela na tem sek to rju na­ ših družbenih poslov. Razvoj zadruž­ ništva je v nekaj m esecih privedel do tega, da je ob koncu prvega letošnjega polletja skoraj 19»/« celotne zem eljske posesti prešlo iz p riv atn ih rok v last države in zadrug. Mislim tedaj, da si lahko ponovimo: petletni n a črt in socializacija nam uspevata odlično. N ačrt uspeva in se pravočasno, a zelo pogosto tudi pred­ časno izpolnjuje, čeprav nas p ri tem ovirajo ogrom ne težave. N otranje in zunanje. Z notraj nas težita predvsem nerazvitost in zaostalost našega gospo­ d arstva zlasti ind u strije in zaosta­ lost, pa tudi tehnična neoprem ljenost našega km etijstva ki se zagrizeno oklepa starega, individualnega obdelo­ vanja in gospodarjenja. Toda razvoj in dustrije in okrepitev državnega ter zadružnega sek to rja bosta v k ratkem opravila svoj posel in bosta dokazala neizbežnost bitnih sprem em b tu d i naj­ bolj zaostalim . Z unanje težave so zna­ ne. Spočetka neprijaznost in nezaup­ ljivost zahodnih držav. N ato nepriča­ kovani in nezasluženi napad kom in- form a, k i se je razvil v gospodarsko sabotažo in blokado nasproti Jugosla­ viji, in to v državah, s k a te rim i smo imeli največ trgovinskih pogodb. P re - o rien tirati našo ind u strijo in ves naš n ačrt na nove dobavitelje in novo pro­ izvodnjo, in sicer sredi izv ajan ja in uresničevanja petletnega plana, je bila naloga, ki je te rja la novib, nepopisnih naporov. Jugoslavija in njeno ljudstvo sta jih zmogia. M otnje, ki so nastale v našem gospodarstvu, so v glavnem p re­ magane. Z ato k lju b vsemu: naš petletni načrt uspeva zmagovito. V starih časib so astrologi po stanju zvezd ob rojstvu človeka prerokovali njegovo usodo; prerokovali pa so tudi bodočnost velikim državnim podjetjem , vojnam , m iru itd. Ne nam eravam p re ­ rokovati po zvezdah, v en d ar se ne mo­ rem u stav ljati m isli, d a je u ra ustano­ vitve nove Jugoslavije nekako pom en­ ljiv a za p rv a leta njenega življenja. K akšno je bilo stan je zvezd ob nje­ nem rojstva? Jasno, A nglija In Ame­ rik a sta neprijazno gledali n a početje, ki se ja zasnovalo v sum ljivih p a rti­ zanskih edinicah in se proglasilo v Jajcu . Z nano je pa tudi, da nam ni bila naklonjena n iti Sovjetska zveza in da je bilo zasedanje AVNOJ-a s svojim revolucionarnim program om sklicano m imo S ovjetske zveze ali celo proti njeni želji, izključno iz nujnosti in političnih potreb jugoslovanskih množic. Več, Louis Adam ič poroča, da E dvard S tettinius, bivši državni tajn ik Z druženih držav, ki je sprem ljal Roose­ velta v Jalto, v svojih spom inih pripo­ veduje. da Je »Stalin zgodaj leta 1944 na Jaltsk i konferenci delal zaničljive opazke o Jugoslaviji«. In znano je, da se je S talin dogovoril z Anglijo glede Jugoslavije, n a j ostane in teresn a sfera obeh v razm erju 50 p roti 50. T ako je bilo stan je zvezd ob ro j­ stvu nove Jugoslavije. K er p a to niso zvezde, m arveč velike, žive, zgodo­ vinske, politične sile, ki učin k u jejo v času in realnem svetu, m oramo vsaj naknadno uvideti, da je sovjet­ sko apriorno • negodovanje, ki ga tu ne bom podrobneje razb iral, p re j ali slej m oralo p riti do izraza, i n to brez vsake naše krivde. AH zaradi čustva zaničljivih opazk, ali zaradi neje­ volje nad prekrižanim i računi, k i so po vseh človeških in m arksističnih načelih neum estni, Je na k ra ju k ra ­ jev vseeno. M oralo je p riti do do­ godkov, ki so navzeli realno obliko kom inform ske gonje sam o zaradi te­ ga, k e r eksistiram o tak i, k ak ršn i pač smo: svobodoljubni, neodvisni, načel­ ni in pogum ni. P rišlo je do b ru taln e ­ ga prelom a »dobrih« odnosov, do blo­ kade, do groženj, do sovražnih vo­ jaških dem onstracij, k a r se je odra­ zilo tudi v našem n o tran jem poli­ tičnem stanju, ki ga p ri tem p re­ gledu naših stv a ri ne sm emo izpu­ stiti. N ekašno kriz» je kom inform sko besnenje pač izzvalo v našem življe­ nju, k a r je spričo nenadnosti in ne­ om ejene v e re v Sovjetsko zvezo, vz­ gojene za časa vojne, razum ljivo. T oda ta k riza je om ajala sam o šibke um ove in zn ačaje in v najboljšem prim eru sam o tiste, k i slepo v e ru je ­ jo, nim ajo p a na prem isleku zgraje­ nega p rep ričan ja. Zelo resno pa je razb u rila tu d i šp ek u lan te in agente vseh mogočih b a rv in služb. Delov­ nih množic sovražna gonja ni vzne­ m irila, p ra v gotovo p a n e v sm islu, ki so ga n jen i o rg an izato rji želeli, ozirom a pričakovali. V ljudstvu je nastalo ogorčenje, zlasti zaradi oma­ lovaževanja osvobodilnega boja in končno se je S ovjetska zveza ra zk rin ­ kala s sram otno kupčijo v m irovnih pogajanjih z A vstrijo, v k a te rih je prodala Slovensko K oroško za d enar, nov prinos k ra z k ritju m etod te svo­ jev rstn e politike p a je b ila tudi »m račna burka« z Haikovim proce­ som v B udim pešti, v katerem so kot dokazno gradivo igrali pom embno vlogo falzifikati, m istifikacije in vsa­ k ršn e izm išljotine. N aše delovne množice so se že zdavnaj p re j zavedle p ra v iln e poti naše P a rtije in njenega vodstva, a vse te m račne b u rk e niso rodile drugih posledic, k a k o r da se je ljudstvo še tesneje zgrnilo okrog svoje avantgarde. N aše n o tran je po­ litično stan je je danes enotnejše in trd n ejše kot kd aj koli poprej. Da je ta ugotovitev točna, dokazu­ je predvsem naš p etletni načrt, nje­ govo uspevanje, k i je v tako težkih okoliščinah m ožno samo zarad i n e­ popisne požrtvovalnosti in v e re de­ lovnih množic. P o jav ljajo se izum i­ telji, novatorji, ud arn ik i. S torilnost prostovoljnega dela bistveno pospe­ šuje uresničevanje n a črta v vseh sek­ torjih. In vsaj prostovoljno delo je neko m erilo za vnem o in požrtvoval­ nost, ki živita v našem ljudstvu m or­ da prav zaradi kom inform skih n a p a ­ dov tem intenzivneje. N im am na raz­ polago gradiva iz vse države, toda dovolj ilu strativ n o za delovni polet v naših množicah bo, če vam povem , da znaša skupno število vseh izvrše­ nih delovnih u r slovenskih frontnih brigad do 30. oktobra t. 1, nič m anj kot 24,274.679. K aj naj tu še dokazujem ? Mislim, da ta realn a dejstva, ki so v zvezi z N adaljevanje n a 2. strani