OiiHAJ HA STUDIJSKA K": PHIHDHSKI DHEVN1K GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 117 (2427) Poštnina plačana » gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 17. maja 1953 Cena 25 lir Nezadovoljstvo v krogih OZN [Harrisonovim obnašanjem Panmunjomn Mijska delegacij odijski resoluciji, ki je bila sprejeta v glavni skupščini OZN 5&njom’ ie- - p° n 87 J0t? Sfistanku, ki je tra->j» aa , Ln.ut> so bila pogaja-btevo združenega po- ^stavn-t do 20 • maia. %tv» lk • zdn,ženega po-kiitev , lziavil, da so od-Htlogov« Vali *iz uPravnih 'isoa je general Har- 4» ni J časnikarjem, da I drž=an° siališče zavezni-Nlora Blede indijskega 5ino u’ ^al bi sklicali poli-Htjala £aer0nco' ki naj bi >ašanje -1’ .Zato da rešli° °V' Gi.a ePat;riacije ujetni- #i hotel 6 u -žitve Pogajanj !rokov “arrison povedati 2aradi katerih je odložitev poveMstvo zahtevalo 'h, da ’ ter ie samo ponore#, za «upravne raz- ^takeg. razvoja poga-M. Sej .anrnnnjomu prouču-‘9Ve nekatere azijske dr--E sklir--110511’ da bi zahteva- lo. PZN in Je glavne skupščine > vo nkt i°> bodo nji-IjVe gj-j^cvo podprle tudi dr- ,,!5 dr-;lans e skupnosti. Azij-*®ti .o lmajo namen po-,es°luciie ^aragrafa brazilske Sjejeta ie bila soglasno N in J glavni skupščini f,tedsednik pr0d.v'deva, da bo Varnostni svet i Sščt°‘K , sklical glavno 0v ’ ko bo poveljstvo “^oIduT®51110 Varnostni svet Si Pa kn P,remiUa na Korej: ?° večina članov ^tvoja nl.a’ da je zaradi Nteb Položaja na Koreji (Ptašanie z»°y.a proučiti to shjo ZI-'ske države se v nn, lcevati na drugi po-Panrmi n?0ru> da pogajanja vala 3)-nl°mu ne bi napre-New v® se Prekinejo. Jalni n-.,rorku je sovjetski Si ^Vavnik v OZN Vi-helo0.5al obiskal indijske-Dayala. Med raz-!* Drem6 .Višinski izjavil, >ihP«d,°g> Kitajcev in se-r ®3cay mnogo bolj iJe biio lnciijsko resolucijo, kiMfn ‘a sprejeta v glavni Sčim a'u > . Is' 2(Jr?žen' kak°r Pa Pr6d' l, lllski i« ?ega poveljstva. » naDr=,,t dodal, da se zdi, korak 1»Zdr.uženo P°veli" '(ktaviin J?.azai vsakikrat, ko »eici kn taici in severni /Udi i,k njim naproti. »S ie i tavnik burmske Sotiieni2^'1, da je Burma n rejski k‘tajskim in sever-Jfadi Vfim predlogom tudi ii*. fih »«• k.er so načela, na , itiCna na*2 mnogo bolj Na »m, ki jih je post te«olu$Ia za Podlago svo-t 'eto o^^ W je bila lan-l, a Prea'“°brena. Po mnenju tVfedCtainika bi m°ral’ !«1 S0vaa vprašanja v korist l itiH' miru. UijVed»iSkih krogih OZN se h®aeija °' da se indijska de-ih'PcrnA^oriclvno trudi, da bi L!tia nf a k sklenitvi pretit v indijski de- £ t nei Payal se posve-«aeijarn ■ terimi drugimi de- u' .služiti za podlago • teEa njib za naglo reši- „ 5d V rim? — t _ .. i________; v Vir*; ... ________________ k!?0,, ali ne bi bilo mo-Vaiani=6jeti kot podlago za V °lucii 0 Premirju indijsko A t.11,' ie bila sprejeta fcUda' .i se zdi, je ta (li.sltera i0dila razgovoru in-isi elegata z Višinskim. ™*- Priliki je Dayal baje v 1 (z azijskimi, z nor. anadsko in francosko), b! aadnua sovjetsko stališče JjVsJi_.ll DrPdlrttfi .U , Jron a etn Jlstvj Predlogi združenega ,^n-a ne koristijo poteku L^tV i Za Premirje, ter je i-tdova aria* potrebo, naj ,Jska . Prišla v ospredje in-aame..Soluc'ia- Zdi se. da .fSvetov,a.',a Dayal v kratkem Jiašk? ,a z načelnikom an- jO?,N ameriške delegacije Sa Pa Por°čajo iz Washing-Cgresa Lkrogih. ameriškega t> tajev itizirajo včerajšnji M zdHar,^ovor Clan senatne-j>sfieMJepol.itičnega odbora i^invili «TV/F i c-1 i rvt le izjavil; «Mislim, nima prav. On ne odK° ia,)- Clan senat-ora za oborožene si-Flan- 4» ‘'SDuki za oboroži «ts pdblisanec Ralph ln0tal .1® izjavil; «Nehru bi ll>isti?Povn° prebrati ko-bašn0 • 1 načrt. Enostavno bi res „f.' ,da ie kaka oseba, ?a * mis.b na možnost, da {i)r? Pa ZunanJe ministr- W i Iloc°j izdalo poro-'tlS Pravi, da so imeli ka-la jPiki ^stavniki s pred- ePart^yriškeBa državne-zat^a;a <,N sta k' Uh je v Panmun- o Vtii i združeno povelj-^rašanju vojnih ujet- nikov. in (tpredlogi, ki jih vsebuje zadnja resolucija, ki jo je odobrila glavna skupščina OZN». V Ottawi sodijo, da je kanadski poslanik v Washingto-nu opozoril ameriško vlado, da so se ameriški pogajalci v Panmunjomu dokaj prenaglili, ko so zavrnili kitajsko - severnokorejske predloge od 7. maja. V Washingtonu je sinoči krožila govorica, da je Kanada v neki meri naklonjena zadnjemu načrtu, ki ga je predložila v Panmunjomu kitajsko - severnokorejska delegacija. Na splošno so v krogih OZN zadnji predlog generala Har-risona neugodno sprejeli, ker odstopa v vseh bistvenih točkah od indijske resolucije. Mnogi delegati so namreč v zasebnih razgovorih izrazili mnenje, da Harrisonov predlog ne more biti temelj za sklenitev premirja in da je v primerjavi s kitajsko-sever-nokorejskimi predlogi po njihovem mnenju nedvomno korak nazaj. General Harrison se je najbolj uprl zamisli politične konference, na kateri bi reševali vprašanje ujetnikov, ki se tudi po končanem delu mednarodne repatriacij ske komisije ne bi hoteli vrniti v domovino. Ko je Harrison govoril proti sklicanju politične kon- Volilna kampanja v llaliji Fašistična demonstracija v Milanu - Pritožbe opozicije zaradi diskriminacijskega nastopa oblasti v Južni Italiji - Monarhisti zahtei/ajo referendum za ponovno uvedbo monarhije v Italiji ference, ki jo določa resolucija glavne skupščine OZN, se je obnašal, kakor da ZDA niso glasovale za to resolucijo. V krogih OZN ugotavljajo, da general Harrison, odkar so se obnovila pogajanja v Panmunjomu, ni še ob nobeni priložnosti omenil indijske resolucije. Zato nastaja vprašanje, ali so ZDA še za indijsko resolucijo ali ne, t. j. ali ZDA želijo, da bi bilo premirje na Koreji doseženo na podlagi sklepov glavne skupščine OZN. Nekateri senatorji so namreč [ segla policija, ki je že prej predlagali, naj ameriška vla- nastopila proti skupini ljudi, da ne prizna indijske resolu- ki so motili fašistično zboro- (Od našega dopisnika) RIM, 16. —Volilna kampanja v Italiji postaja vedno bolj živahna, ne le zaradi polemike med govorniki raznih strank in v časopisju in zaradi raznovrstnosti tem (bolj a-li manj škandaloznih), ki jih obravnavajo, temveč tudi zaradi postopnega segrevanja ozračja, ki je rodilo že prve incidente. Danes so priredili fašisti v Milanu vežjo demonstracijo. Na Trgu Diaz je imel volilno zborovanje za MSI občinski svetovalec Leccisi. Po zborovanju so zborovalci v vojaškem redu odkorakali na trg pred stolnico ob petju fašističnih pesmi. Vmes je posegla po- cije, češ da jo je sprejela Trumanova vlada. vanje. Iz južne Italije pa prihajajo Ollenhauer obtožuje Adenauerja diktatorskih izsiljevalnih metod Voditelj socialnih demokratov je izjavil, da bi brez spletk vlade bili bonnski dogovori v Bundesratu zavrnjeni z 20 glasovi proti 18 - Poziv trem zahodnim vladam naj bi pripravile ponudbe, ki bi jih stavili Sovjetski zvezi na morebitni konferenci Adenauerjeve izjave o razgovorih v Londonu in pogajanjih s Francijo glede Posarja BONN, 16. — Kancler Ade-’jo pred nemškim napadom m nauer se je danes z letalom Nemčijo pred ruskim napa-vrnil iz Londona. Ob prihodu : dom». na letališče blizu Koelna je 1 Kancler je nato potrdil, da Adenauer izjavil, da je zelo. je med svojim bivanjem v zadovoljen s svojim potova- Londonu razpravljal o Chur-njem v London, zlasti pa z chillovem namigu o sklenitvi razgovori s Churchillom. Dodal je, da je iz razgovorov s Churchillom dobil gotovost, da Velika Britanija «ne bo nikoli sprejela kakega sklepa brez Nemčije ali proti Nemčiji«. Potrdil je nato, da je Churchill sprejel vabilo za obisk v Bonnu, dodal pa je, da bo verjetno prišel po nemški volitvah, ki bodo v septembru. Pred svojina odhodom iz Londona je priredil Adenauer tiskovno konferenco, na kateri je izjavil da bi morala Nemčija najti «modus vivendi s svobodno Poljsko _ glede vzhodne nemške meje, še preden bo mogoče skleniti pogodbo, «ki naj zavaruje Rusi- nove lokarnske pogodbe. Pojasnil je, da se Churchillove besede niso prav razumele: Churchill se je skliceval izključno na duha lokarnske pogodbe in ne na njene določbe. Pripomnil je, da so bile te določbe pripravljene za zahodne države in ne bi bile veljavne za kako vzhodno državo; razen tega pa so sedanji pogoji ,pov Med stavko v Tržaškem arzenalu, so delavci v povorki šli pred poslopje urada za delo. Po predvčerajšnji stavki so se delavci Tržaškega arzenala zopet vrnili na delo. Medtem ko sta šli dve delegaciji na u-rad za delo in k dr. Vitelliju, so bila na uradu za delo tudi pogajanja med sindikalnimi zastopniki in vodstvom Tržaškega arzenala. Sindikalni zastopniki so zahtevali, naj rav. nateljstvo odloži odpuste, dokler ne dobi novih popravil. Odpuščeni mizarji in pleskarji bi sedaj namreč tudi v mestu ne našli možnosti zaposlitve, ker preživlja vsa mizarska in_ dustrija veliko krizo, kar do- Vlaganje prošenj za priložnostne prireditve Glavni stan kriminalističnega preiskovalnega oddelka policije v ul. XXX. oktobra opozarja organizatorje priložnostnih predstav, gledaliških, plesnih in zabavnih prireditev ter konjskih dirk bodisi v javnem prostoru bodisi v zasebnih krožkih, da morajo 7 dni pred določenim datumom vložiti prošnje (z vsemi potrebnimi dokumenti) za dovoljenja. Prošnje, ki bodo predane z zamudo jih oddelek ne bo upošteval in jih bo zavrnila Nova naročila za tržaške ladjedelnice Ukaz ZVU o predvidevani gradnji 45.000 ton petrolejskega in 8.000 ton manjšega ladjevja Conski poveljnik je danes podpisal ukaz, ki predvideva naročila za gradnjo petrolejskih ladij s skupno nosilnostjo 45.000 ton in za 8.000 ton manjših ladij za ladjedelnice v conj A Svobodnega tržaškega ozemlja. V omenjenih naročilih sta tudi zapopadeni dve ladij po 5 000 ton za Tržaški Lloyd. S tem programom se dejansko raztegne na anglo-ameri-ško cono Svobodnega tržaškega ozemlja italijanski zakon, ki ga splošno poznajo pod imenom »Legge Cappan, Predmetni ukaz bo objavil Uradni list ZVU 21. junija tega leta. Kot že samo poročilo pravi, gre za petrolejske in manjše tovorne ladje za katerih izdelavo-je treba mnogo manj delovne sile, predvsem pa odpadejo pri gradnji teh ladij razne kategorije delavcev, ki izdelujejo opremo ladij, tsriza tržaških ladjedelnic bo tako z novimi naročili le malo in samo začasno omiljena, perspektive pa ostanejo slej ko prej zelo slabe. ZIIAHME PRIPRAVE Zfl LET0ŠH1.1I TRŽAŠKI VELESEJEM OBRTNIŠKI DEL VELESEJMA mora biti na dostojni višini ludi Wemci prijavili udeležbo na mednarodni razstavi lesa - Najavljene številne skupine obiskovalcev iz inozemstva - Nagrade za obiskovalce Peti mednarodni tržaški ve-jžavnih in gospodarskih pred- Splovitev zadnjih dveh ladij za Indonezijo V torefe 19- uiaja bodo v lad. jedelnici Sv. Justa splovili zadnji dve ladji za indonezijsko prometno ministrstvo. To sta obalni motorni ladji «In-dari» in «Insumar», ki sta bili naročeni in postavljeni lansko leto. Obe ladji imata po 250 ton in sta popolnoma enaki. S tem dokončujejo naročilo Indonezijske republike tržaškim ladjedelnicam. Kot je znano so naročili lani 10 ladij, od katerih je splovljenih že 8, tako da bodo v torek splovili zadnji dve. Proslava dneva ameriških oboroženih sil Vse čete ameriške vojaške posadke v Trstu so imele včeraj parado v proslavo dneva oboroženih sil. Revija čet je bila pred vojašnico na Proseku. Med slovesnostjo je prisotne nagovoril poveljujoči general TRUST, generalmajor Berenice M. McFadyen. Med gosti današnje parade so bili: generalmajor Sir John Winterton z gospo, uradniki Zavezniške vojaške uprave, predstavniki tržaške občine in različna diplomatska zastopstva, ki so v mestu. Poleg revije čet so enote TRUST pripravile tudi več vo. jaških razstav. Na teh je razstavljeno orožje, tanki, radijska oprema in oprema motornih vozil. lesejem dobiva vedno bolj dokončno obliko. Ne sicer še na velesejmskem prostoru samem, ker je še vedno precej časa dokler bodo prišli prvi razstavljalci, pač pa v načrtih in predvsem razdelitvi prostora. Uprava ima zadnje dneve mnogo preglavic, ker mora zadovoljiti številne zahteve z zelo omejenim prostorom Dve posebni razstavi sta že lani zagotovili dober uspeh velesejma in kaže. da bosta tudi letos mnogo pripomogli k sličnemu oziroma še boljšemu rezultatu. Druga mednarodna razstava lesa je takp že lani vzbudila po svetu mnogo zanimanja, letos pa ga vzbuja BRIGADIRJI, POZOR! Vsi tisti, ki so trikrat ali več sodelovali pri raznih delovnih akcijah v Jugoslaviji, naj se zglasijo na sedeža mladine v UL Machiavelli 13-11, in sicer do četrtka 21. t. m. med 17. in 19. uro. S sabo naj prinesejo potrdila ali knjižice o delu na raznih objektih, ki Jih je gradila jugoslovanska mladina. še več, saj so se prijavili tudi Nemci in bo tako sodelovala «Holzgemeinschaft» iz Frankfurta, ki je najavila obisk specialistov, ki se zanimajo za les. Isto lahko rečemo tudi za drugo mednarodno razstavo kave, ki je prva tovrstna razstava v Evropi. O obrtniški razstavi pa so bila pretekla leta mnenja deljena. Na velesejmskem prostoru so bili namreč poleg zelo kvalitetnih in lepih proizvodov razstavljeni tudi številni izdelki, ki spadajo mnogo bolj na aPonte Rosso» kot na mednarodni velesejem. Letos je ureditev razstave obrtnikov prevzelo združenje tržaških, obrtnikov in lahko upamo, da ! bo tudi ta del velesejma po-1 stal dostojen in bo resničen odraz spretnosti in umetniškega okusa tržaških obrtnikov. To toliko bolj, ker je Tržaška I zavarovalnica razpisala poseben natečaj s precej visokimi denarnimi nagradami za vse izdelke obrtniške dejavnosti, ki bodo razstavljeni na velesejmu in še posebej za tapetniške in mizarske izdelke, žen ske obleke, ženske čevlje itd. Začetek velesejma se bliža, istočasno pa prihajajo vedno nove vesti o številnih napovedanih obiskih. Vesti se nana šajo tako na obiske raznih dr- stavnikov kot tudi na obiske množičnega značaja. Do sedaj so ^prijavili tako obisk iz beneških pokrajin in večji kolektivni izlet, Verone. Urad za potovanja iz Leobna je že prijavil pet množičnih izletov v Trst med velesejmom in prosil za večje število velesejm-skih izkaznic. Zahteve po ve-lesejmskih izkaznicah prihajajo tudi iz Frankfurta, Tunisa in drugod, kjer se zlasti trgovski krogi zanimajo za tržaški velesejem. Na velesejmsko u-pravo prihajajo tako pisma celo iz Indije in Kolumbije. Počasi se ureja tudi program raznih dni v okviru velesejma. Dogovorjen je že poseben dan, ki bo posvečen Avstriji in na katerega bodo prišli najvišji avstrijski gospodarski predstavniki in med njimi menda tudi predsednik federalne trgovske zbornice. Pogajajo pa se za prireditev posebnega dne tudi z Belgijskim Kongom, Indonezijo in drugimi državami. Uprava velesejma pa j pripravlja številne nagrade, katere bodo izžrebali vsak večer med obiskovalci velesejma. doslej. Potniški vlak proti Ljubljani pa odhaja iz Trsta ob 18. uri. Ob 23.40 odhaja vlak proti Reki, Dunaju in Beogradu. V konvoj za Reko bodo odslej vključeni vagoni 2. in 3. razreda. Tudi vozni red vlakov proti Italiji je precej spremenjen. Za oglase, osmrtnice in slične objave, obrnite se na OGLASNI ODDELEK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Ul. sv. Frančiška 30/HI Tel. 7338 kazujejo tudi odpusti v podjetjih Frandoli in Sbocchelli. Vodstvo Tržaškega arzenala pa je popustilo le v toliko, da je pristalo, da se odpust 20 delavcev odloži za mesec dni medtem ko bi 40 delavcev odpustili takoj. Zaradi tega se na uradu za delo niso mogli sporazumeti. Medtem so dode lili Arzenalu v popravilo še eno ladjo, in sicer «San Giu-stoii. Gre pa le za manjša popravila Tako vlada v tem podjetju kaj klavrno vzdušje, čeprav se pripravljajo na pro. slavo 100-letnice njegove ustanovitve, ki poteka prav 31 maja Tudi glede odpustov v podjetju SLDEMAR ni nobenega sporazuma. Delegacija delavcev tega podjetja je tudi šla na ZVU, kjer jo je sprejel dr. Vite-lli z običajnimi obljubami. Sest odpustov ie napovedalo tudi podjetje ORION. Podpis sporazuma za bančne nameščence Po daljši sindikalni borbi in stavkah so bančni uradniki končno dosegli delen uspeh. Včeraj so namreč v Rimu pod pisali sporazum, ki pa se orne. juje na ekonomska vprašanja. Po tem sporazumu bodo letos izplačali vsem uradnikom enkratno izredno vsoto (una tan-tum), ki bo znašala za najnižjo kategorijo 75 odstotkov mesečne plače, za načelnike uradov Pa kar 125 odstotkov. Leta 1954 pa bodo vsem uradnikom zvišali plače za 12 odstotkov ter sestavili nove plačilne razpredelnice. S sporazumom pa niso ugodili vsem bančnim uradni, kom glede nepretrganega delovnega urnika, ki bo od 13. julija do 12. septembra veljal samo v Južni Italiji in v Rimu. Glede normativnega dela sporazuma se bodo pogajanja obnovila 16. junija. ODRAZ NARAŠČAJOČE GOSPODARSKE KRIZE Od danes v veljavi novi vozni red vlakov Danes stopi v veljavo novi vozni red vlakov za Tržaško ozemlje. Novi vozni red se precej razlikuje od dosedanje. ga. Prvi jutranji vlak proti Opči. nam odpelje iz Trsta ob 5.30, proti Ljubljani pa ob 6.58, Popoldanski vlak proti Opčinam odpelje ob 13.40. Orient-Ex-press odhaja odslej iz Trsta proti Ljubljani in Beogradu že ob 15.43 namesto ob 16.25 kot STALNO NARAŠČANJE zastavljenih predmetov Protestiranih menic je bilo v marcu 2.118, zastavljenih predmetov pa 27.420 v skupni vrednosti 158 milijonov Med podatki, katere objavlja vsak mesec tržaška trgovska in industrijska zbornica, so tudi taki, ki sicer ne govore o prometu, industriji in sličnih bistvenih dejavnostih tržaškega pristanišča, vendar kljub temu odražajo gospodarsko stanje mesta. Na prvem mestu med takimi obrobnimi pa vendarle zelo pomembnimi številkami je število meničnih protestov. Globalne številke smo sicer v ZOPET ŽALOSTNA VERIGA PROMETNIH NESREČ OB ZBORU MLADINSKIH BRIGAD KI BO V NEDELJO 31. MAJA 1953, ORGANIZIRA TRŽAŠKA MLADINA MNOŽIČNI IZLET V SEŽANO SPORED: Dopoldne: Odlikovanje brigadirjev in brigadirk, ki so sodelovali tri ali večkrat na mladinskih delovnih akcijah v Jugoslaviji. Popoldne: Nogometna tekma, motodirke, strelske tekme, dvoboji v šahu, namiznem tenisu, balincanju itd. — V dvorani koncert mladinskih pevskih zborov. Nastop folklorne skupine in tamburaških zborov. Ples. Vpisovanje za MESTO: Na sedežu mladine v Ul. Machiavelli 13/11 od 17. do 19. ure: pri Sv. Jakobu v Ul. Montecchi 6/II soba štev. 23 od 17. do 20. ure; v Skednju na sedežu OF v večernih urah. Na OPČINAH na sedežu od 20. do 22. ure. V TREBČAH pt! Anici Kralj v večernih urah. V PADRICAH pri Ivanki Grgič, štev. 35. V GROPADI pri Zofiji Križmančič. štev. 40. V NABREŽINI v Kulturnem domu «Igo Gruden#. Za SEMPOLAJSKI SEKTOR pri Vidi Furlan v Sem- polaju. Za SV. KRIZ pri Švabovih. Za sektor SESLJAN, VIZOVLJE, MAVHINJE pri Mariji Gorjan v Sesljanu. Za MEDJO VAS pri Liljani Legiša. Za SALEZ, SAMOTORCO, ZGONIK, GABROVEC pri Gržonovih v Saležu. * * * Vpisovanja se zaključijo v sredo 20. t*m. Pešec in motorist v bolnico zaradi verjetnega prebitja lobanje Avto v kolesarja > kolesar v žensko ■ ženska v bolnico. Z blatnikom podrl pešca 17-letni Claudio Furlan z Grete št. 15 je včeraj zvečer ob 20.30 vozil z motorjem «Pa-rilla# po D’Annunzievem drevoredu v smeri Senenega trga. V višini stranske Ulice Rigut-ti pa je fant opazil pešca, ki je hotel tedaj prekoračiti cesto, Da bi preprečil trčenje je Furlan najprej zavil na stran in tudi zavrl, toda poskus se mu ni posrečil, kajti kljub te. mu je podrl pešca, kasneje identificiranega za 60-letnega Antona Battija iz Rocola, na tla. Smola je hotela, da je tu. di Furlan padel na tla, kjer je obležal poleg pešca. Mimoidoči so takoj priskočili na pomoč ponesrečencema, ki so ju odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravniki so takoj uvideli, da je stanje obeh zelo resno, kajti ugotovili so jima pretres možganov in verjetno prebitje lobanje ter so ju odpeslali na II. kirurški oddelek. * * * Včeraj zjutraj je 19-letni Marcel Škerl iz Ul. Panzera vozil s svojim kolesom kakih 4 ali 5 metrov za tovornikom, ki je vozil po Ul. Ghega. V višini križišča z Ul. Roma, ko je kolesar še vedno sledil tovorniku, se je vanj zaletel neki avtomobilist, ki je kljub trče. nju nadaljeval pot, medtem ko je kolesar zavozil še nekaj me. trov naprej, toda ni imel več kontrole nad vozilom in zaradi tega nehote trčil v 77-letno Olgo Polvar por. Lenarduzzi iz Ul, Aleardi, ki je tedaj hotela prekoračiti cesto. Tako ženska kakor kolesar sta zletela na tla in medtem ko se je Škerl rešil brez poškodb, so morali žensko odpeljati v bolnišnico, kjer so jo zaradi prask in zlo- ma nosne kosti sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na II. kirurškem oddelku., * * * Popoldne je 29-letni Renato Capponi iz Ul. Zonta 4 pognal svoje vozilo proti Ul, Pagani-ni in ko je prišel na križišče je zavil na levo in hotel v obratni smeri voziti po isti ulici. Komaj pa je to storil, je Capponi z blatnikom oplazil 48-letnega Leopolda Sattija iz Ul. Alfieri, ki je do tedaj hodil po pločniku in je prav v tistem trenutku stopil z eno no. go na cesto z namenom, da jo prekorači. Zaradi sunka je Satti padel in nekaj minut ka. sneje so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili zlom gležnja leve noge, so ga sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo ostal verjetno 50 dni. LOTERIJA Venezia 38 51 73 34 35 Bari 29 6 57 59 46 Roma 44 17 41 62 36 Torino 78 51 89 80 36 Cagliari 30 8 53 47 35 Firenze 48 76 77 70 30 Milano 44 38 18 62 90 NapOli 68 78 12 81 26 Palermo 67 66 6 4 90 Genova 90 63 43 10 8 NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan-zo. Ul. Berntnl 4; Godina Enea, Ul. Ginnastlca 6; Lloyd, Ul. Oro-loglo 6; Alla Madonna del Mare, Pargo Plave 2; Millo. Ul. Buonar-rotl 11 In Sponza, Ul. Montorslnti 9 - Rojan. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči Icrll: 66 - 60 Gasilci: 2 - 82 Pollclta 2 - 23 ‘ihtite in Plimoinhi (Uiemih l našem listu že objavili, vendar jih poglejmo še enkrat: V januarju je pokrajinski statistični urad zabeležil 1.959 meničnih protestov, v februarju 1816 in v marcu' 2.118. Januarsko visoko število bi lahko zapisali na rovaš zimskih zaključkov poslov. Ob koncu leta se namreč uravnavajo računi, se likvidirajo plačila in je zaradi tega razumljivo, da se v tem obdobju dvigne število meničnih protestov. Ro tej logiki pa je nerazumljiv izreden dvig števila neplačanih menic v marcu, če ne upoštevamo novih razmer, novih težav, ki so zadele tržaško trgovino. Poslabšanje splošnega gospodarskega položaja, (o katerem smo v našem listu že mnogo pisali) je privedlo do tega, da premnogi kupci niso mogli poravnati sprejetih obveznosti iz nakupov na obroke. Ta pojav smo sicer opazovali že v preteklem letu, vendar je postal v zadnjih mesecih izredno oster ter je prešel vsako razumno mero. Poglejmo, kaj pravijo številke: v letu 1951 so mesečno zabeležili povprečno 1.363 neplačanih menic, v letu 1952 je to število zneslo 1.381, v marcu tega leta pa kar 2.139. Kot vidimo, se je število neporavnanih menic že v preteklih letih strmo dvigalo, vendar je v zadnjih mesecih napravilo izreden skok, katerega lahko obrazložimo samo z naraščajočo gospodarsko krizo. Do istega rezultata pridemo tudi po drugi poti, če pogledamo, kako se giblje število in vrednost zastavljenih predmetov. Tudi ti podatki namreč kažejo popolnoma slično gibanje kot številke o meničnih protestih. Lani so vsak mesec povprečno prinesli v tržaško zastavljalnico okrog 24 tisoč predmetov. Letos pa se je število na novo zastavljenih predmetov gibalo takole: januar 24.741, februar 22.924 in marec 27.423. Vrednost teh zastavljenih predmetov je znašala lani povprečno vsak mesec okrog 140 milijonov, letos pa v januarju 159 milijonov, v februarju 144 milijonov in končno v marcu 158 milijonov. Številke kažejo tako številčni kot tudi vrednostni porast zastavljenih predmetov v januarju, padec do normale v februarju in končno izreden porast števila zastavljenih predmetov v marcu, pri čemer je zlasti zanimivo, da se je predvsem dvignilo število zastavljenih predmetov, ni pa sorazmerno narasla vrednost. Številke pač vnovič potrjujejo, da vsako gospodarsko poslabšanje najbolj občutijo revni in srednji sloji, ki so zaradi tega prisiljeni na poniževalno a edino rešilno pot proti «Monte di Pietš# kot Italijani slikovito nazivajo zastavljalnico. V ponedeljek, 25. maja bo v AVDITORIJU ob 20.30 KONCERT GODALNEGA ORKESTRA IZ CELJA Sodelujeta pianistka Mar-ženka Sancinova in basist Aleksander Kovač Spored obsega dela domačih in tujih Skladateljev ter narodne pesmi. Vstopnice bodo v prodaji žri SHPZ v Ul. Roma 15/11 v soboto in ponedeljek od 11. do 13. ter od 17. do 19. ure, v nedeljo od1 11. do 13. ure. DANES VSI V NABREŽINO na koncert godbenega društva, ki bo v kino dvorani ob 16.30. Nastopajo : godba na pihala, mešani pevski zbor PD «Igo Gruden« ter mešani pevski zbor PD »Avgust Tanče«. Vabljeni Nabrežlnci okoličani! in VPISOVANJE OTROK za počitniške kolonije v Sloveniji Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško ozemlje se nadaljuje na sedežu v Ul. R. Manna 29 vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji od 8.30 do 10-30 vsak dan razen sobote. Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 let. Vsak naj prinese s seboj krstni list. Gornji umik velja samo za mestne okraje. Za zunanje okraje bo javljen naknadno. Podporno društvo STO (Odbor za počitniške kolonije) ( GLEDALIŠČE VERDI ^ V ponedeljek se začne pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za šesti koncert pomladne simfonične, sezone Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigia ToffoTa in s sodelovanjem 'pianista Artura Benedetta Michelange-lija, ki bo v sredo ob 21 uri Program obsega dela Cherutolnija, Mozarta, Levija m Liszta. Ljudska prosveta PREDAVANJE O KIRURGIJI Akademik prof. dr. Božidar Lavrič bo predaval 23. maja ob 20. uri v mali gledališki dvorani v Kopru o napredku kirurgije po drugi svetovni vojni. Predavanje bodo spremljali diapozitivi in film. Vabljeni že sedaj naši zdravniki in zdravstveni delavci z vsega STO ter z Goriškega. IZLET PD NA PLITVICKA JEZERA Planinsko društvo v Trstu prireja tridnevni izlet na Plitvička jezera. Odhod v soboto 30. maja ob 14. uri, povratek v torek junija. Pot vodi skozi Reko, Kraljevico, Senj na Plitvička jezera, ter skozi Zagreb in Ljubljano v. Trst. Pojasnila in vpisovanje pri. PD v Trstu v Ul. Machiavelli i3 vsak delavnik od 18. do 19. ure. IZLETI MOTOKLCBOV V SEŽANO V .nedeljo 31. t. m. organizirajo naslednji motoklubi članske izlete v Sežano, kjer bodo ta dan motorne dirke in druge prireditve: »AMATORI« — Vpisovanje na edežu kluba med 17. in 19. uro do 20. t. m.. irADRIJA« — Vpisovanje na sedežu v Dolini v večernih urah do 20. t. m.. «MLADOST» — Vpisovanje na sedežu kluba v Nabrežini za na-brežinski predel; za Sv. Križ pri tov. Ladiju Sirku; za šempolaj-ski sektor pri Lučku Kantu; za Mavhinje, Cerovlje in Vižovlje pa pri Zdravku Urdihu. Vpisovanja se zaključijo 20. t. m.. MOTOKLUB »MLADOST* obvešča izletnike, ki so se vpisali za izlet v Postojno, ki bi moral biti 24. t. m., da je ta iz tehničnih razlogov prenesen. IZLETI V OPATIJO Adria-Express organizira enodnevne izlete na kopanje v Opatijo začenši s 7. junijem t. 1. Cena 800 lir. PD ŠKAMPERLE opozarja, da poteče rok za prijavo za izlet v Vrsno danes dne 17. t. m.. Zato pohitete z vpisom, ker je prostih le še malo mest. Vpisovanje pri tov. Mirku Švabu. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR* Danes 17. maja običajna zamena znamk v klubovlh prostorih od 9. do 13. ure. Nadaljuje se delitev dospelih znamk in Nove filatelije štev. 4. RODITELJSKI SESTANEK Starše gojencev Dijaškega doma opozarjamo, da bo prihodnjo nedeljo, 24. maja zadnji roditeljski sestanek. RossettL 15.00; »Puščavnik Iz Texasa», Randolph Scott, Barbara Britton, Leon Chaney. Exceisior. 14.30: «Odkar si moja#, Mario Lanza. Doreta Morrovv. Barvni film. Nazionale, 15.00: «Krilati ribiči#, Walt Disneyev, barvni film In «V prepadih Rdečega morja#. Fltodrammatico. 14.30: »Napad a-pašev*. R. Joung, J. Carter, J. Buetel. Barvni film. Arcobaleno. 14.00: «ZIočin stoletja#, George Murphy, Virglnta Gilmore. Astra Roiano. 15.00: »Cirkuška sirena#, Esther Williams, Red Skelton, Hotvard Keel. Barvni film. Grattacielo, 14.00: »Fernandel im ženske#, Alabarda. 13.45: »Scaramouche#, Stewart Granger, Eleonora Parker, Janet Leigh. Barvni film. Ariston, 14.00: «Poganska pesem#, Esther VVilliams. Ljubezenski barvni film, ki je bil sneman na Haitskih otokih. Armonia. 14.00: »Minnesota*, R. Cameron, R. Hussey, G. Storm. Barvni film. Aurora 15.00: «Upornik z Jave#, Vera Ralston, Fred Mc Murray, Victor Mc Laglen. Barvni film. Garibaldi. 13.30: »Oprosti ml», Raf Vallone. Antonella Lualdl, Tamara Lees. Im pero. 15.00: »Pesmi pol sto- letja#. Ideale. 14.30: »Proti vsem zastavam#, Errol Fl.vnn, Maureen 0’Hara. Barvni film. Italia. 14.00: »Deželanka#, Gina Lollobrigida, Gabriele Ferzetti. Mladini izpod 16 let prepovedano. Viale. 14.00: »Drznež#. Robert Mitohuim, Susan Hayward. Kino ob morju. 14.30: «Barbablu», Cecile Aubry. Pierre Brasseur, Jacquls Fernas. Barvni film Massimo. 15.00: »Ljubezen, ki ubija#, Eleonora Rossi Drago, An-tonello Lualdi. Mladini izpod 16 let prepovedano. Moderno. 14.00: «Amerikanec v Parizu#, Gene Kelly, Leslie Ca-ron. Barvni glasbeni film. Savona. 14.00: «Tri prepovedane zgodbe#, Eleonora Rossi Drago, A. Lualdi. Gino Cervi. Mladini izpod 16 let prepovedano. Secolo. 14.00: «Veltka osvojitev#, John Wayne, Lorraine Doy! Barvni film. Vittorlo Veneto. 14.00: «Andro-des in lev#, Jean Simmons, Victor Mature. Azzurro. 14.00: «S!epa ženska iz Scrrenta#, Antonella Lualdi, Paul Campbell. Vera Carmi. Belvedere. 15.00: «Dvor kralja Artuja#, B. Crosby, R. Fleming. Barvni film. Marconi. 14.30: «Laž», Y. Šanson, A. Farnese. J. Galter. Novo cine. 14.00: «Warpath», F. Tuoker, E. Q'Brlen, D. Jagger. Barvni film. Odeon. 14.00: ((Maščevanje morskega roparja#, Maria Moruez, J. P. Aumont, Mllly Vitale. Radio. 14.30: «Jeff. uporniški šejk#, Jeff Chandler. Maureen OHara. Barvni film. NEDELJA, 17. maja 1953 .rUGOtšliO VAN H&K CONE TRSTA 254,6 m ali 178 kc 8.00 Poročila. 8.15 Slovenske na. rodne. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 15.00 Po Primorski v besedi in glasbi. 18.30 Promenadni koncert. 19.30 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. TEST U. 306,1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije. 8.45 Kmetijska oddaja. 9.15 Slovenske pesmi. 9.45 Bach: Koncert v a-molu za violino in orkester. 11.15 Men-delssohnove skladbe. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Zabavni orkestri. 15.00 Naša mladina pred mikrofonom, 15.30 Beethoven: Koncert za klavir št. 2. 16.30 Pestra operna glasba. 17.00 Koncert pevskega zbora «Triglav» iz Trsta. 17.30 Plesna čajanka. 18.10 Priljubljene melodije. 18.30 Stavki iz znanih koncertov. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Športna kronika; nato Pestra glasba. 21.00 Čajkovski: Koncert za violino v D-duru. 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Mozart: FI-GAROVA SVATBA. 1. in 2. dejanje. T K ST t. 9.15 Operni odlomki. 11.15 Glasba po željah. 13.25, 14.10 18.15 poročila o kolesarski dirki. 14.30 «E1 campanon#. 16.15 Prenos z nogom. tekme iz Rima. 19.00 Sim. fonična glasba." 6 1,01 E N 1 Ji A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 9.40 Popoldanski simfonični koncert. 11.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 12.15 Zabavna glasba 12.30 Poročila. 13.10 2eleli ste — poslušajte! 15.15 Zabavne melodije. 16.45 Pester popoldanski rpo-red. 18.45 Igra trio Dorko Skoberne. 19.10 Zabavna glasba. 20.00 Giuseppe Verdi: Rigoletto, opera v treh dejanjih prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. 22.00 Poročila. 22.15 Zabavna glasba ROJSTVA. SMHTI IN POROKE Dne 16. maja t. I. se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke so bile 4, POROČILI SO SE: korporal angleške vojske Ashw!n Eddy David in gospodinja Roma Pezzi; mehanik Ennio Curtto in gospodinja Laura Favento; ladijski modelar Ferrucclo Pesel in gospodinja Gioconda Pizzeco; mehanik Bruno Soavl in delavka Angela Gal-lone. UMRLI SO: 70-letn! Glovanni Pocecco; 63-letna Angela Vitto vd. Scatigna; 58-letni Gennaro Fecondo de Fruchtenthal; 61-letni Girolamo Damiani; 62-letna Fran-cesca Tiuk vd. Luxa: 5 mesecev stari Renato Cragnolln; 68-!etna Lulsa Madonna vd. D’Angelo, PONEDELJEK, 1*. maja 1953 •11'GOMI.OVAKMIiK CON E T It H » A 254.6 m ah 1178 kc 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 11.00 Koncert orkestra JLA iz Portoroža. 11.30 Zena in dom. 13.30 Poročila. 14.40 Domači zvoki. 17.30 Spored zabavnih melodij. 18.15 Za vsakogar nekaj. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za^lahko noč. 23.30 Zadnja poro- TltHT II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba, 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Popoldanski koncert. 13.30 Kulturni obzornik. 13.40 Scherzi in caprlccl. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Slovanski in madžarski plesi. 18.35 Lalo: Španska simfonija za violino. 19.00 Mamica pripoveduje. 19,15 Priljubljene melodije. 20.00 Večerni koncert. 20.30 Športna kronika. 20.40 Lahke melodije. 21.00 Književnost in umetnost. 21.30 Dve skladbi Albeniza. 21.45 Mozart: FIGAROVA SVATBA. 3. in 4. dejanje. 23.00 Večerni ples. T K H t' 1. 11.30 Brahms: Simfonija št. 3 V f-molu. 13.25, 14.45, 17.15, 18.25 poročila s kolesarske dirke. 14.25 Napolitanske pesmi. 21.05 Koncert operne glasbe. 23.00 Komorna glasba. Ml, OVEN9JA 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m 12.00 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.45 Pester spored slovenskih narodnih pesmi. 13.40 Od melodije do melodije. 15.15 Preludiji in toccate. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.10 Zabavni zvoki. 18.00 Melodije, ki Jih radi poslušate! 18.30 Jezikovni pogovori. 18.40 Poje Mariborski komorni zbor. 19.10 Zabavna glasba. 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana. ISCEM ZENSKO za člščenle stanovanja in za k otrokom. Ul. Corti St. 1. — Dr. Levi, Dr. N. GIGLIA Izdeluje proteze Y .^e5_U'zdravi kavčuku in .istem1- z najmodernejšimi «•» Sprejema od 9. do 13- ure od 15. do 20. ure. "* 43 TRST - Ul. TorretrfM** 7,jj (vogal Ul. Carducci) - IZKUŠENA BABIC* sprejema porodi na domu TRST Ul. Crispi ** DEL0*l() za avtomotorje - sc80**^* in bicikie mm klinc SV. KRIZ & Mizarji podjetniki kmetovaici. Deski KOVh snovi lesov nudi najugcdstej* (ti V® tn trt' immoiiJi ODDAJA V DA™ •Lnf za prevoz potD' j(0 na STO in v in°*e r FRANC LIPOVI TRST - UL. TIME0® j Tel. 90296 • Tel. 33113 - d0 iPut GENE ugoi »UNION* Svetovno znana varovalnica nUa1#jt 1828 je v TRST ; UL. VALDIRiy a uJJ?*Za5el razmišljati, je ?abrav ? Pvi*ev’ da so Prav-Nel t’a‘ Limi, kar sem jih f* sb’0v-lf; obravnavajo tu- k!ki*io v vu niih se pogo‘ pih, s. v vseh mogočih jezi- ®ol», 0 ne v slovenskem. L°lj nor,*?0 se začeli vse nogosto pogovarjati, za-s °jih f-i snemamo Slovenci Primimov- Ali bi ne bil p Planil^ film, izdelan po N J* tl S £1P 0 « nlcnlallo IT ,' kinžn«??žega Pisatelja F. u Posbi,, «Pod svobodnim Sfr j, tako dober, ka- lt lam« en'Hur»! Zakaj ne o°VeEa 'J3 Primer Levsti-artina Krpana«, «sn*vega “Kralja na Be-č^rtln’ v*rllapca Jerneja«, t|iQ .-Kačurja«, ali če ho-. "nesne «W. Rime, zakaj v.ra° Milčinskega JrgoVu. .Prež gnezda« in "Jajnih «Butalcev», ki bi se jim prav gotovo bolj od srca nasmejali, kakor pa norčijam Harolda Lloyda ali burkam danskih komikov Pata in Patachona. In nazadnje: zakaj bi ne napisali zgodbo, na primer iz našega študentovskega življenja, nalašč za film? — Vse naštete in še mnoge druge slovenske povesti so se nam zdele vsaj tako dobre, če ne boljše kakor najboljše tuje filmske zgodbe, ki so nam jih kazali po naših kinematografih. Približno v istem času ko smo se začeli pogovarjati o teh in podobnih «filmskih vprašanjih«, so izdelali člani turističnega kluba «Skala» prva dva — kakor so rekli — »celovečerna slovenska igrana filma« — «V kraljestvu Zlatoroga« in ((Triglavske strmine«. Čeprav smo ju sprejeli z navideznim navdušenjem, smo bili nad njima v svojih srcih hudo razočarani. Ne samo zato, ker sta bila še vedno «nema», vsi drugi filmi pa so bili že dve do tri leta «zvočni», temveč predvsem zato, ker smo bili mnenja, da v nobenem obeh filmov niso niti naših prelepih planinskih krajev tako upodobili, kakor bi jih bili morali. Toda tolažili, smo se z mislijo, da so prvi začetki, in da je glavno, da smo Slovenci sploh začeli snemati filme. Tedaj seveda nihče izmed nas še ni vedel, kako je pravzaprav s to stvarjo. Izvedeli smo Šele kasneje, ko smo dorasli in ko prvima slovenskima ((celovečernima igranima filmoma« vse do konca druge vojne-torej več kakor deset let! — ni sledil noben ((celovečerni« film več, ampak le nekaj kratkih filmskih reportaž in kulturnih filmov. Mali slovenski narod si tedaj namreč ni mogel in tudi ni smel privoščiti svoje filmske proizvodnje. Isto je veljalo seveda tudi Mira Stupica kot Ančka v «Jari gospodi« za druge jugoslovanske narode in za prenekateri ((mali« pa tudi «veliki», toda bolj revni narod. Velike filmske družbe so hotele služiti s filmi še naprej svoje milijone in so vsakršen poskus organiziranja novih filmskih produkcij s kakršnimi koli sredstvi skušale v kali zatreti. Tako se je zgodilo, da smo Slovenci in drugi jugoslovanski narodi dobili svojo filmsko proizvodnjo šele po osvoboditvi. To pa nikakor ni bilo lahko in motil bi se, kdor bi mislil, da je danes lahko. Da moramo č mprej postaviti spet svoj radio, organizirati svoja gledališča, svoje šolstvo, svojo filharmonijo... je bilo vsem jasno. Da pa je prav tako, če ne v modernem času bolj važen film — o tem so bila mnenja deljena. — V povojnem vrvenju in pomanjkanju se je bilo treba prikopati najprej do osnovnih tehničnih sredstev. Ko so zbirali s težavo prve kamere in postavljali prve ate- ljeje, je bilo treba misliti na ljudi, ki bodo znali z zamotanimi aparati ravnati. Od vseh početkov so bili mlademu slovenskemu filmu v veliko pomoč starejši mojstri, dotlej povečini amaterji in pionirji slovenskega filma med obema vojnama, na pr. Metod in Milka Badjura, Tonček Smeh in Rudi Omota. — Ko so bili ustvarjeni osnovni tehnični pogoji in izšolani filmski tehnični strokovnjaki, je postajalo vse bolj pereče vprašanje — kje najti filmske umetnike: scenariste, režiserje, igralce, skladatelje... Ze ob prvem slovenskem povojnem umetniškem igranem filmu «Na svoji zemlji« pa so se vključili v filmsko ustvarjanje naši najboljši pisatelji, gledališki igralci, skladatelji in slikarji. Primorski rojak, pisatelj Ciril Kosmač, je za film o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem »Na svoji zemlji« (glavno dejanje se odigrava okoli Baške grape) napisal scenarij, v njem igrajo naši odlični gledališki igralci, na pr., Lojze Potokar, _ Stane Sever, Štefka Drolčeva, glasbo zanj je skomponiral znani skladatelj Marijan Kozina, film je režiral France Štiglic in posnel ga je Ivan Marinček. Tudi za naslednji film, ki še posega v čas narodnoosvobodilne borbe in čigar poglavitno dogajanje se odvija prav tako v Slovenskem Primorju ter njegovem mestu Trstu, Je napisal scenarij priljubljeni pisatelj, primorski rojak France Bevk. Tretji slovenski igrani film je namenjen mladini. Posnet je po znani povesti pokojnega učitelja Josipa Vandota »Kekec« in pripoveduje o gorenjskem pastirčku, pogumnem dečku, ki se spopade s samim samcatim hudim možem Bedancem ter ga po vseh mogočih dogodiv- Prizor iz «Jare gospode«, najnovejšega slovenskega filma ščinah užene v kozji rog. Film je zrežiral znani gledališki režiser Jože Gale in pesmi zanj, ki jih še dandanes prepeva slovenska mladina, je zložil Marijan Kozina. Naslednji slovenski film «Svfet na Kajžarju«, za katerega je napisal scenarij Ivan Potrč, pripoveduje o povojnem preobratu v življenju haloških viničarjev, najbolj revnega sloja med Slovenci. Naš zadnji umetniški tlim doslej, «Jara gospoda«, vnaša v slovenski film spet novo vsebino. Scenarij zanj je napisal znameniti jugoslovanski režiser Bojan Stupica, ki je film tudi zrežiral in odigral v njem eno glavnih vlog. Napisal ga je po znani istoimenski povesti pisatelja Janka Kersnika izpred 60 let in nam pripoveduje o ljudeh, ki se za vsako ceno in z vsemi sredstvi skušajo prikopati do tega, da bi veljali za gospodo. Ob teh poglavitnih delih, stebrih slovenske povojne filmske ustvarjalnosti, pa so naši mladi filmski delavci ustvarili dolgo vrsto — nad 140! — dokumentarnih in kulturnih filmov ter filmskih reportaž. Nekatere izmed njih predvajajo tudi v tujih deželah in najboljši med njimi »Kekec« — so bili nagrajeni na mednarodnem filmskem festivalu. Z doseženimi uspehi pa nikakor ee ne moremo biti zadovoljni. D.rugi narodi so imeli film 50 let pred nami. Razumljivo je, da v pičlih osmih letih nismo mogli nadomestiti tolikšne zamude, tem bolj, ker so bila to huda povojna leta in je bilo treba na vseh področjih vsaj za silo popraviti škodo, ki nam jo je prizadejala vojna. Toda osnovna tehnična sredstva imamo in z načini filmskega oblikovanja se seznanja vsak dan več >n pomembnejših slovenskih u-metnikov. Sorazmerno velik uspeh, ki ga je dosegel Bojan Stupica z »Jaro gospodo«, obeta, da pojde slovenski film po poti, ki mu zagotavlja uspeh: filme naj bi namreč izdelovali najboljši slovenski umetniki z vseh u-metnostnih področij, zlasti z gledališkega, ki pa se priuče tudi filmskemu oblikovanju, uprizarjanju del s posebnimi izraznimi sredstvi filmske umetnosti; in snemali naj bi razen nalašč za film napisanih zgodb tudi najboljša dela slovenske književnosti. Tako se mi zdi, da po dobrih 20 letih doživljamo, o čemer smo se pogovarjali mladi študentje. Doživljamo, kako se polagoma uresničujejo naše tedanje sanje; kako nam čas odgovarja na vprašanja, ki smo si jih zastavljali; zakaj bi tudi Slovenci ne snemali filme v svojem jeziku, s slikami naše prelepe dežele, z zgodbami iz našega življenja; zakaj bi ne filmali tako lepih knjižnih del, kakor so povesti Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja, Ivana Cankarja, Franca Finžgarja, Prežihovega Voranca in drugih naših pisateljev! S kakšnim veseljem bi jih gledali Slovenci in s pomočjo filma bi seznanjali z njimi ter z našim slovenskim narodom tudi ljudi po drugih deželah, ki komaj vedo, da živimo, ki pa ne vedo, da smo priden, delaven narod z visoko kulturno stopnjo, čeprav nas je le poldrugi milijon. zveni celotno delo. Peta simfonija je prinesla Beethovnu največ priznanja in je še danes eno najbolj učinkovitih simfoničnih stvaritev vse svetovne simfonične literature. Odveč bi bilo navajati, da so bile izvedbe obeh Beethovnovih simfonij zares popolne. Dirigent Scherchen je vnesel v tehnično brezhibno izvedbo toliko iskrenega muziciranja in stilne dovršenosti, da si več zares nismo mogli želeti. Scherchen, ki se ne poslužuje dirigentske palice, opušča vse nepotrebne kretnje, a vendar doseza z orkestrom tesen kontakt in zlasti lepo izdela dinamične nianse. Skoda, da je harmonijo celotne izvebe motila slaba izvedba rogov, katerim je ravno v Beethovnovih simfonijah poverjena večkrat važna naloga. Scherchen, ki je znan tudi kot propagator modemih del, je stavil tokrat v spored delo svojega učenca Rolfa Liebermanna, čigar prva simfonija je solidno, na klasične tradicije oprto delo, v katerem se avtor poslužuje vseh izsledkov modeme instrumentacij-ske tehnike, pri čemer tudi ne zametuje ritmičnih elementov jazza, ki jih pa zna uporabljati neprisiljeno in skladno s celotno gradnjo. Posvečena Verdiju operna sezona v Veroni VERONA, 16. — 31. operna sezona na veronski Areni bo posvečena Verdijevim delom v počastitev štiridesetletnice, odkar se je v veronskem amfiteatru predvajala prva Verdijeva opera. To je bilo 1.1913, ko so dajali Aido. Režijo treh oper, ki so letos na programu, so dali Georgu Wilhelmu Pabstu, znanemu avstrijskemu filmskemu režiserju. Na predlog samega Pab-sta so določili za scenografa veronskega arhitekta Franca Lollija. Predvajali bodo Aido, Trubadurja in Moč usode. Dirigenti bodo Tullio Šera-fin, Franco Ghione in France-sco Molinari Pradelli. Med nastopajočimi umetniki so imena Mario Del Monaco, Samio Costa, Aido Protti, Enzo Masche-rini, Giulio Neri, Mario Petri. Maria Meneghini Callas, Ele-na Nicolai, Fedora Barbieri. Letos so uvedli novost pri razdeljevanju glavnih vlog; v 18 predstavah se bodo pevci glavnih vlog zamenjavali, tako da bo lahko občinstvo isto delo videlo v raznih zasedbah. Naš tede pregled Prizor iz «Jare gospode« (Vladimir Skrbinšek. Stane Sever in Bojan Stupica) ZDA so vljudno in ne naravnost, pa vendarle odklonile stališče, ki ga je izrazil v začetku tega tedna angleški ministrski predsednik Win-ston Churchill, ko je otvarjal zunanjepolitično dabato v spodnji zbornici. To odklonilno stališče ZDA se izraža v več oblikah — najprej z uradno izjavo zunanjega ministrstva nato z Eisenhotverjevimi izjavami na tiskovni konferenci, končno pa še z izjavo zunanjega ministrstva o Koreji in s stališčem generala Harri-sona v Panmunjomu, Pri tem ne gre morda samo za odklonitev Churchillovega predloga o sestanku najvišjih, predstavnikov velesil, ki je bil sicer morda v vsem govoru najbolj zapažen in ki mu je tudi tisk dal največ poudarka, ki pa končno po meni samo predlog sredstva, kako se lotiti zmanjševanja napetosti in reševanja spornih vprašanj. Takemu sredstvu končno niti Amerikanci načelno ne nasprotujejo; sam Eisenhoiver je izjavil, da je pripravljen priti Malenkovu na pol poti naproti in tudi zdaj ni rekel, da sestanka noče, temveč samo, da pogoji zanj še niso zreli. Ameriško nasprotovanje temu Churchillovemu predlogu torej ne sloni na načelnem nasprotovanju reševanju mednarodnih vprašanj v bolj ali manj zasebnem kupčevanju med velesilami, temveč v splošni koncepciji mednarodnega položaja in politike, ki bi naj temu položaju odgovarjala. Pri ameriški odklonitvi torej ne gre samo za predlog o sestanku velesil, temveč za Churchillovo stališče o nekaterih mednarodnih vprašanjih, pa tudi o njihovi rešitvi. Polemika ki je nastala po Churchillovem, zlasti pa po Attleejevim govoru, dovolj jasno osvetljuje osnovna nasprotja med angleškim in ameriškim stališčem, To nesoglasje se kaže najbolj jasno tam, kjer se danes edino lahko konkretno poskuša reševati vprašanje pomiritve — glede Koreje. Kot znano, je Churchill priporočal potrpežljivost in razumevanje in izrazil mnenje, da zaslužijo zadnji kitajsko-korejski predlogi vso pozornost in da «ni-kakor ne drži, da ne bi mogli nuditi osnove za sporazumu Churchill je še dejal, da med obema delegacijama ni več načelnih razlik, temveč samo še razlike v metodah, kar seveda pomeni, da sporazum, ne bi smel biti težak. Na to Churchillovo izjavo odgovarja uradna izjava ameriškega državnega tajništva, ki še prav posebej poudarja »načelne razlike» med stališčema obeh delegacij in jih pri tem išče tudi tam, kjer jih pravzaprav ni. aNačelne razlikes je poudaril tudi general Harrison tik pred prekinitvijo pan-munjomskih pogajanj, ki so spet prišla na neke vrste mrtvo točko. Na drugi strani je ravnanje ameriških predstavnikov na pogajanjih za premirje kritiziral v svojem običajnem obzirnem tonu sam »Times«, ki navadno izraža mnenje angleškega zunanjega ministrstva. Rekli bi lahko, da se je stališče ameriških predstavnikov v Panmunjomu po Churchillovem govoru prej zaostrilo kot narobe, prav kot angleškim pripombam navkljub. Vprašanje, koliko je k temu prispeval razgrajač Mc Carthy s svojimi pompoznimi nastopi, ni prav nič odveč in samo še en dokaz, da nikakor ni bilo ne- imnimmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiHiiimniniinimuHmHBHBimimiinHiHmnuHnHmmHmmmtnimMmMnm ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiuHiiimiiiiiiiiiHiiiiiintiiiiiiiiiiiinmiiiiuiiininiiniiiiiiiE (NOVE SLOVENSKE KNJIGE I ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiii,um,iimiuuiiiiiiuiiininniiRii,Hitu,uiinnumuii,n,HHimiir JANEZ TRDINA ModiiBBioKraiSno Založba Mladinska knjiga je izdala Janeza Trdine «Iz-prehod v Belo krajino, ki sodi med redke slovenske potopise. -Ta knjiga, ki jo je Trdina napisal v svojih zrelih moških letih združuje vse elemente Trdinovega dela. Deloma je to avtobiografska in memoarska knjiga, ima pa tudi značaj zgodovinskega dela, ker nam pisatelj popisuje življenje tistih in prejšnjih dni. Ker je Trdina v svoje pripovedovanje vpletel tudi bajke, je ta spis tudi literarno delo. Predvsem pa je »Izprehod v Belo krajino« narodopisno delo, »najlepše v slovenskem jeziku napisano folkloristično delo, »kot je to ugotovila kritika ob knjižni izdaji več let po pisateljevi smrti in štirideset let po nastanku. Pisatelj je namreč knjigo napisal leta 1873, rokopis pa je prišel šele na svetlo več let po pisateljevi smrti in bil objavljen v zadnjem zvezku Trdinovih zbranih spisov, ki so izšli pred prvo svetovno vojno. Od takrat to delo ni bilo objavljeno. Zato se je zdelo založbi vsekakor primerno, da je za Trdinovimi bajkami in povestmi o Gorjancih, uvrstila v svoj program tudi Izprehod v Belo krajino. Knjiga ima tri dele. V prvem popisuje pisatelj svojo pot iz Novega mesta preko Gorjancev v Belo krajino. V drugem delu, h kateremu tvori prehod nekaj bajk 0 Gor- jancih, se seznanimo z Belo krajino samo in značajem Belokranjcev. V tretjem delu pa je pisatelj zašel s poti. Vodi nas po raznih deželah Evrope. Skupno z Belo krajino je samo to, da pripovedujejo o tujih deželah be lokranjski ljudje, ki so kot krošnjarji prepotovali vso EvroDO. Prav zaradi tega je sedanja izdaja nekoliko skrajšana, ker so izpuščene vse stvari, ki pravzaprav ne sodijo v potopis. S tem pa je knjiga samo pridobila, postala je bolj zaokrožena in enovita. Knjiga ima tudi uvod in opombe, ki lajšajo razumevanje nekaterih mest. Sicer pa predstavlja Trdinov »Izprehod v Belo krajino« zanimivo branje za mladino pa tudi za odrasle bralce, ki bodo v tem spisu spoznali košček preteklosti in podobo slovenske obrobne pokrajine. PAVEL COLI A Založba Mladinska knjiga je v času, ko poteka sto petdeset let od uprizoritve prve mladinske igre v slovenskem jeziku v Ljubljani, izdala prvo knjigo mladinskih iger, ki jih namerava izdati v več knjigah, da bi tako zadovoljila potrebe po tovrstni dramski literaturi. Kot prvo knjigo smo zdaj dobili Igre Pavla Golie. Ta knjiga vsebuje pet najbolj znanih mladinskih iger Pavla Golie (Princeska in ^pastirček, Jurček, Srce igračk, Uboga Ančka, Sneguljčica), ki so nastale v času med obema vojnama, ko je bil pesnik Go-lia ravnatelj ljubljanske Drame in se je zaradi suše v mladinski dramatiki sam lotil tovrstne literarne zvrsti Njegove igre so dosegle izreden odrski uspeh. V razmeroma kratkem času so doživele okrog 13o ponovitev. Ta velik odrski uspeh Go-lievih iger pa dopolnjuje sedaj izšla knjižna izdaja teh iger, ki predstavlja nedvomno pomemben dogodek. Sele ta izbor je namreč postavil Golio, kar se mladinske dramatike tiče, na tisto mesto, ki mu pripada, na mesto, klasika slovenske mladinske dramatike. Šele po izidu teh iger bo mogoče ustvariti merilo za ocenjevanje ostale mladinske dramatike, kot je to zapisal Filip Kumbatovič, ki je napisal knjigi uvod, v katerem je obdelal slovensko mladinsko dramsko literaturo in vlogo Pavla Golie. upravičeno Attleejcuo vprašanje, kdo da v ZDA pravzaprav ukazuje, Eisenhower ali Mc Carthy. Res je danes tako, da je težko razbrati, kakšna je pravzaprav zunanjepolitična linija Eisenhowerjeve vlade, saj je že med tem, kar govorita predsednik in njegov zunanji minister Dulles, precejšnja razlika, poleg tega pa ima človek večkrat občutek, da se Bela hiša umika pred napadi republikanskih reakcionarjev od Tafta tja do Mc Carthyjeve skrajnosti. Mc Carthg si je za svoj nastop proti Attleeju zaslužil primerjanje z Goebbelsom v angleškem in francoskem tisku. Ta primerjava je posrečena, vprašanja pa ne reši. Kajti dokler bodo okoreli reakcionarni fanatiki (ki se poleg tega razumejo na izvenameriško politiko komaj kaj več kot zajec na boben) lahko v toliki meri vplivali na ameriško uradno politiko in zastrupljali ameriško javno mnenje, obenem pa si lastili nekako enkavedejev-sko-inkvizitorsko funkcijo za vesoljni zahodni svet, toliko časa bo ne le pomiritev sila problematična stvar, temveč bodo olajšane napadalne spletke sovražnikov svetovnega miru, v prvi vrsti Kremlja. Pa tudi same ZDA trpijo, zaradi tega le škodo. Ostri odgovor iv angleškem tisku to lepo kažejo. Omenili smo zastrupljanje ameriškega javnega mnenja. To je verjetno najbolj škodljiva posledica Mc Carthyjevega lova na čarovnice. Pomisliti moramo, da imajo tako imenovani veliki ameriški listi (na primer uNevo York Times» ali New York Herald Tribune) za ameriške pojme precej omejeno naklado in so njihovi včasih precej umerjeni komentarji bolj ali manj glas vpijočega v puščavi. Ameriško javno mnenje obvladujeta Hearst in Mc Cormick in pod njunim okriljem bohotno plen ja žito raznim Mc Carthyjem in podobnim patronom. Z radiem in televizijo ni nič bolje, Ta reakcionarna tovarna javnega mnenja je ogromna ovira za vsak poskus bolj realistične a-meriške politike. * * * Glavna značilnost Churchillovega govora in sploh zunanjepolitične debate v angleški spodnji zbornici je torej prav to bolj umerjeno, bolj realistično stališče, ki v ZDA ni naletelo na kdovekaj prijazen sprejem. Nekdo je precej posrečeno imenoval angleško koncepcijo emir na obroke« v nasprotju z ameriško koncepcijo enkratne in celotne rešitve kompleksa spornih in nerešenih vprašanj. Gotovo je pokazal Churchill mnogo več realizma, zlasti če še upoštevamo, da so sledile Eisenhouierjc-vemu govoru, ki mu sicer ni mnogo očitati razen morda tu in tam nejasnosti, nepomirljive Dullesove izjave, pa tudi dejanja, ki Eisenhowerjev govor drugače razlagajo, kot ga je svet sprva razumel. Nesoglasja v zahodnem svetu bo Moskva gotovo izkoristila za nadaljnje taktiziranje v svoji mirovni ofenzivi. Na drugi strani pa je gotovo koristno, da so se v taki obliki pojavila, ker nedvomno zavirajo razne nevarne tendence, ki se pojavljajo v ameriški politiki. V tem in v nakazovanju realistične smeri v svetovni politiki je glavna vrednost Churchillovega govora, ki zaenkrat znatno presega nevarnosti kup. čevanja d la Jalta, ki je morda osnova predloga za sestanek velesil. Pozabiti ne smemo, da lahko Anglija pri takem kupčevanju mnogo pridobi — namreč v utrjevanju svojih razmajanih imperialnih pozicij. O-bramba teh pozicij pa je ona črta v angleški politiki, ki ji jemlje lep del njene učinkovitosti in pozitivnosti. Tako je tudi v Churchillovem govoru s tistim delom, ki govori o odnosih z Egiptom in ki se kar slabe sklada z ostalimi izjavami, Res je, da je bila. neobičajna ostrina Churchillovih besed o odnosih z Egiptom in tudi o Nagibu samem v veliki meri v zvezi z Dulleso-vim obiskom v Kairu, se pravi, bila je opozorilo ZDA, naj ne poskušajo pokazati razumevanja za egiptovsko stališče — prav tako pa je res, da s trmasto obrambo pozicij preživelega imperializma ni mogoče delati uslug svetovnemu miru. # * Konec maja se bodo v Londonu sestali namestniki za Avstrijo; splošno mnenje v svetu je, da je to najboljša priložnost za Moskvo, da dokaže iskrenost svojih miroljubnih namenov, ki jih tako na glas proglaša. Iz vabila na sestanek sklepajo celo, da zahodne velesile ne vztrajajo več pri načrtu ((skrajšanega besedilas mirovne pogodbe, ki ga ZSSR, kot znano, zavrača, oziroma, da vsaj ne vztrajajo pri njem kot pri pogoju za obnovitev razpravljanj in osnovi za razgovore. Upoštevati pa moramo, da je vabila poslala angleška delegacija, ki ji po starem turnusu tokrat pripada predsedstvo. Ni mogoče torej še reči, da se s tem, kar je mogoče razbrati iz vabila, strinja tudi Washington. Glavno evropsko vprašanje pa ostaja še vedno Nemčija. Tu pa so stvari mnogo bolj za- (Nadaljevanje na 6. strani), PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — _jys£3 MON7ESQUIEU NAŠE NEDELJSKO BRANJE Ko je postal Mon-tesquieu (Charles de Secondat, baron de la Brede, 1689 — 1755) član Francoske akademije (1728), je prepotoval vso Evropo in pri tem opisal Cerkniško jezero, (kakor je 1922 popevkar H. De-lorme vpletel v svoje kitice reko Pivko). Kot zgodovinar in družboslovec je razpravljal «0 veličini in propadanju Rimljanov« ter o «Duhu zakonov« (Esprit des Lois, 1748), ki jih je proučeval zlasti v Angliji. S sijajnim pod-smehom je grajal tedanje francoske razmere; despotstvo, medsebojno izpodrivanje med plemiči, razsipno državno gospodarstvo. V znamenitem spisu »Lettres Persanes« leta 1721, je kritiziral fevdalni družbeni red in absolutizem vladarjev in cerkve.. ((Perzijska pisma« so politična zabavljica, po krivem roman imenovana V obliki pisem iz Perzije prikazuje stanje v Franciji. Njegova knjiga je vplivala na usmerjenost poznejših enciklopedistov in voditeljev velike meščanske revolucije. V štirih pismih govori pisec o potomcih Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so po svoji sreposti domala propali, nato pa se iz nekaterih dobrih rojakov zopet razplo-dili in kot čednostno ljudstvo srečno živeli. Montesquieu je objavil celo vrsto drobnih spisov, potopisov, dnevnikov in pisem, ki so izšli šele po smrti. Ta veliki priprav-ljalec francoske revolucije se je zanimal v prosvetljenem duhu za filozofska, verska, družbena in politična vprašanja in je umel svoje poglede na svet izpovedovati s primesjo humorja in satire ter v elegantnem slogu, ki je imel še dolgo pozneje mnogo posnemovalcev, V Arabiji je bival narodič imenovan Trogloditi, naslednik tistih pradavnih Trogloditov ali Jamarjev, ki so bili po zatrdilu zgodovinarjev podobne jši živalim kakor ljudem. Ti niso bili tako spačeni: kosmati niso bili kakor medved; žvižgali niso; imeli so dvoje oči; toda bili so tako hudobni in divji, da ni bilo med njimi nikake pravice in postave. Vladal jim je kralj tujega I pokolenja. Hoteč popraviti ' zlobo njihove narave, je strogo ravnal z njimi. Toda zarotili so se zoper njega, ga ubili ter iztrebili vso kraljevo družino. Ko je bila stvar opravljena, so se sešli, da izbero vlado. Po dolgotrajnih razprtijah so postavili oblastva. A komaj so jih izvolili, so jim postala neznosna in vse so poklali. To ljudstvo, prosto novega jarma, se je poslej ravnalo samo, po svoji srepi naravi Vsi poedinci so se sporazumeli, da ne bodo nikomur več pokorni; da bo vsakdo gledal zgolj na svoje koristi, na druge pa da se ne bo oziral. Ta enodušni sklep je bil vsem posameznikom od sile pogodu. Govorili so: «Kaj se to mene tiče, da bi se z delom ubijal za ljudi, do katerih mi nič ni? Mislil bom edinole nase; srečno bom živel. Kaj mi mar, ali so tudi drugi srečni? Poskrbim si za vse potrebe in ko sem to naredil, si ne bom glave belil, če so vsi drugi Trogloditi siromaki.» Bilo je v mesecu, ko se vrši setev. Vsak je govoril; kSvoje polje zorjem, da mi obrodi žito, ki ga potrebujem za svojo prehrano; večja količina bi mi bila odveč; zastonj se ne bom trudil.n Ozemlje tega kraljestveca ni bilo povsod enako; nekateri kraji so bili suhi in hriboviti, druge pa — v niiav-skem področju — so namakali nekateri potoku To leto je bila suša prav huda. Njive po višavskih predelih so povsem odpovedale; koder pa jih je bilo mogoče zalivati, so bile prav plodne. Tako so hribovci skoro vsi poginili za lakoto spričo trdosrčnosti ostalih, ki niso marali pridelka deliti. Naslednje leto je bilo kaj deževno. Visoke krajine so se izkazale izredno rodovitne, nižav je pa je bilo poplavljeno. Polovica ljudstua je v drugo tarnala od gladu. Toda ti ubožci so našli ljudi tako trde, kakor so bili prej sami. Eden od uglednejših prebivalcev je imel ženo krasotico; njegov sosed se je zagledal vanjo in jo ugrabil. Vnel se je velik prepir. Po dolgem psovanju in pretepanju sta se zedinila, da prepustita odločitev Trogloditu, ki je nekaj veljal, dokler je bila še ljudovlada. Sta šla k njemu in mu hotela povedati svoje razloge. «Kaj me briga, je dejal možak, ali je ta ženska tvoja ali pa njegova? Svoje polje moram obdelati. Menda ne bom tratil časa s tem, da bi ravnal vajine spore in se vbadal za vajine stvari, svoje pa pri tem zanemarjal. Prosim vaju, pu-ti*n me v miru in nikar me več ne nadlegujta s svojo zdražbo.v Nato jih je pustil in šel delat na njivo. Ugrabež, ki je bil močnejši, se je rotil, da rajši umre, kakor da bi žensko vrnil. Drugi pa, presunjen po krivičnosti svojega soseda in sodnikovi brezčutnosti, se je vračal obupan. Kar sreča spotoma, mlado lepo žensko, ki se je vračala od studenca. Zene ni več imel; ta mu je bila povšeči, še bolj pa mu je ugajala, ko je zvedel da je to zakonšcica tistega, ki si ga je bil izbral za razsodnika in ki je bil tako malo dovzeten za njegovo nesrečo. Ugrabil jo je in uvedel v svojo hišo. Medtem je kruta bolezen pustošila pokrajino. Spreten zdravnik j« prišel tja iz sosedne dežele in dajal zdravila tako primerno, da so se izlizali vsi, ki so se mu dali v roke. Ko je bolezen prenehala, je šel po plačilo k vsem tistim, ki jih je poprej lečil; povsod pa je naletel na glu ta ušesa. Povrnil se je v svojo domačijo in prispel tja potrt od naporov tako dolgega potovanja. Toda skoraj nato je zvedel, da ista b-'-zen iznova razsaja in bolj ko kdaj cveli nehvaležno deželo. Tokrat so krenili k njemu in niso čakali, da bi on prišel k njim. "Poberite se!»,» jim je rekel, «krivični ljudje! V duši imate hujši strup od onega, ki se ga hočete odkrižati. Niste vredni, da vas zemlja nosi, ker ne poznate človečnosti in ne veste za pravila pravičnosti. Zdelo bi se mi, da žalim bogove, ki vas kaznujejo, ako bi se ustavljul pravici njihove jeze.s * * # Ljudje so prišli in povedali nekemu Trogloditu, da so tujci oplenili njegov dom in vse odnesli. «Da niso krivični'», je odgovoril, «bi želel, da jim dajo bogovi daljši užitek kakor meni.# Na tolikero blaginjo ljudje niso gledali brez zavisti. Sosednja ljudstva so se zbrala in pod ničevo pretvezo sklenila ugrabiti jim črede. Brž ko so zvedeli za ta u-krep, so Trogloditi poslali njim nasproti zastopnike, ki so jim takole govorili: "Kaj so vam prizadeli Trogloditi? So vam mar uhitali vaše žene, vam ukradli živino, o-pustošili polje? Ne: mi smo pravični in se bogov bojimo. Kaj bi torej radi od nas? Želite volne, da si napravite obleke? Hočete mleka za svoje črede ali pa sadežev naše zemlje? Odložite orožje, pridite med nas in dali vam bomo vsega tega. Toda prisegamo na vse, kar nam je najsvetejše: če stopite na naše ozemlje kot neprijate-Iji, vas bomo šteli za krivično ljudstvo in ravnali bomo z vami kakor z okrutnimi zvermi-v Te besede so bile zavrnjene s prezirom: ta divja ljudstva so stopila oborožena na svet Trogloditov, meneč, da jih ščiti samo njih nedolžnost. A bili so dobro pripravljeni za obrambo; svoje žene in otroke so postavili v sredino. Čudili so se krivičnosti svojih sovragov, ne pa njihovemu številu. Nova vnema se je polastila njihovega srca: eden je hotel umreti za svojega očeta; drugi za svojo ženo m otročiče; ta za svoje brate; oni za svoje prijatelje; vsi pa za trogloditsko ljudstvo, Mesto tistega, ki je padel, je takoj zavzel drugi, ki je poleg obče zadeve imel še kako posebno smrt maščevati. Tak je bil boj med Kriui-co in Krepostjo. Ta podla ljudstva, ki niso iskala drugega nego plen, se niso sramovala bežati in se podala čednosti Trogloditov, ne da bi jih bila ta ganila. ' * $ # *y< , * d COSPODIJE *£ Jugoslovanske ste\vardess pripovedujejo o svojih doživetjih DUBROVNIK, BISER DALMATINSKE OBALE, BO TUDI LETOS OBISKALO VELIKO ŠTEVILO TUJIH TURISTOV IIIIIIIIIII||!l||||||||||||„v„„||||||a||||| iiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiriiiifiiiiuiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiii { ČEZ 14 DNI MLADINSKI PR 1 Odlikovanje najboljših mladincev-brigadirjev, ki so po trikrat sode lovali na delovnih akcijah v Jugoslaviji - Na sporedu so motodirke, koncert mladinskih pevskih zborov, nogomet, namizni tenis in šah Točno še dva tedna nas ločita od «mladinskega praznika«, ki bo 31. maja v Sežani. Ta dan bodo najzaslužnejši brigadirji, ki so sodelovali na raznih delovnih akcijah v Jugoslaviji, prejeli za svoje požrtvovalno delo odlikovanje. Pred ostalimi brigadirji, ki se bodo ta dan zbrali v Sežani, bodo odlikovani tisti mladinci in mladinke, ki so sodelovali pri gradnji mladinskih prog, ceste ((Bratstva in enotnosti« in hidrocentrale Vinodol, in sicer v treh različnih izmenah. Visoko odlikovanje, s katerim Se ponaša le malokateri mladinec v Jugoslaviji ali drugod v inozemstvu, bo nagarada za nesebično pomoč pri gradnji socialističnih objektov nove Jugoslavije, Ob tej priliki bo sežanska mladina v sodelovanju s tržaško, organizirala vrsto prireditev športnega in kulturnega značaja. Tako so na programu motorne dirke, strelske tekme, šahovski dvoboj, nogometna tekma, balincanje in tekma v namiznem tenisu, kar bo mladinskemu prazniku dalo svoj poseben pečat. V programu je tudi koncert mladinskih pevskih zborov ter nastop tamburašev in folklorne skupine. Pester spored, predvsem pa dopoldanska slavnost ob odlikovanju naših najboljših brigadirjev, ki bodo stali v isti vrsti z onimi iz sežanskega okraja, bo prav gotovo pritegnila vso našo mladino, da se bo udeležila mla- iitiiiimtiiiiiiiitiniliiiiiiiiiiiiilimiiiiiiiiiiiiiii 27. maja bodo izročili jugoslovanskemu kiparju Ivanu Meštroviču, ki živi v Združenih državah, medaljo za zaslu. ge in nagrado 1000 dolarjev, ki mu jo je kot posebno odlikovanje podelila Ameriška a-kademija za umetnost in literaturo. Taka odlikovanja pode. ljujejo umetnikom, ki so se najbolj izkazali v Ameriki, ki pa niso člani Akademije ali Nacionalnega inštituta za u-metnost in literaturo. Meštro-vič je po daljšem času spet prvi kipar, ki ga je doletela ta čast Ivan Meštrovič je tudi edini živeči umetnik, ki je lahko priredil samostojno raz. stavo v Metropolitanskem mu. zeju za umetnost v New Yorku dinskega praznika, naša mladina organizira ta dan izlet v Sežano, na katerega pa niso vabljeni samo mladinci in mladinke, temveč vsi tisti, ki jim je stvar mladine pri srcu. Mladina je povabila tudi razna društva, da sodelujejo pri izvedbi že omenjenega sporeda. Tako so vabljeni motoristi, da.se udeležijo hitrostnih dirk, ki bodo popoldne na progi Sežana-Sta-njel-Avber Storje-Sežana, in sicer za vse kategorije motorjev. Dalje so vabljeni ša-histi, kulturno _ prosvetna društva, ki imajo svoje mladinske odseke, balincarji, igralci namiznega tenisa in drugi. Po zanimanju, ki že sedaj vlada med omenjenimi, smo prepričani, da bo prišlo do zanimivih in borbenih srečanj. Poleg tega bo seveda ples in druge družabne prireditve, brez česar si mladinskega praznika skoraj misliti ne moremo. Spored celotnega dne nam je torej porok, da bo mladinski praznik v vsem uspel V Sežano bodo ta dan prišli mladinci in mladinke iz naj-bližjih vasi sežanskega okraja, in če računamo, da bo llHlllllll]llttlllllllllllllllllllllllllllllltlltlt|l||||I)tllllllll|lllllllllllllllllllllllllllttllllllllflllllllllllltllIlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllltlll POŠTNA UPRAVA Združenih narodov in njen Dr. VLADIMIR MDRKO Organizacija združenih na. rodov kot najvišja organizacija vseh miroljubnih narodov sveta, ki naj skrbi zlasti za so. delovanje ter kulturni, social, ni in gospodarski napredek vsega človeštva, je tako pomembna po svojih nalogah, da bj morala biti samostojna tudi v poštni službi. Zato je sklenila njena skup. ščina lata 1950 ustanoviti samostojno poštno upravo Zdru. Ženih narodov, seveda v sporazumu z ZDA. na katerih o-zemlju je njen sedež. Sporazum z dne 28. marca 1951 je predvidel ustanovitev samo. stojnega poštnega urada na se. dežu Organizacije v New Yor_ ku, za katerega opravljajo vse delo ZDA (brezplačno), znam. ke pa dobavljajo Združeni na. rodi. Ze maja 1951 je posebna komisija Združenih narodov odobrila osnutke novih znamk, ki predstavljajo njihovo zasta. vo, palačo, namene in različne dejavnosti. Doslej so izdali frankovne znamke po 1, 1 in pol, 2, 3, 5, 10, 15, 20, 25 in 50 centov ter za 1 dolar, letalske po 6, 10, 15 in 25 centov, pa tudi vej priložnostnih znamk, namreč znamko za 5 centov za UNICEF, za proslavo dneva Združenih narodov — 24. okto. bra 1952 znamko za 5 centov v nakladi 6 milijonov, za dan 10. decembra 1952 kot dan človečanskih pravic pa znamki po 3 in 5 centov zopet v nakladi po 6 milijonov. Razen tega so izdali posebne dopisnice in letalska pisma ter priložnostne kuverte za UNICEF po 5 c. Večina teh znamk je označena z imenom Združenih narodov v vseh pe. tih uradnih jezikih. Te znamke so doslej uporabljali le na sedežu Združenih narodov, niso pa jih uporabljale druge usta. nove pod okriljem Združenih narodov izven New Yorka, kot UNICEF, informacijski centri, misije in Evropski center Združenih narodov v 2enevi. Slednji uporablja, kakor znano, švicarske znamke z natiskom «Nations Unies-Office Europčen«, podobno kakor je staro Društvo narodov uporab, ljalo švicarske znamke z natiskom «Societe des Nations«, Švicarske znamke z ustreznim natiskom uporabljajo tudi Mednarodni urad dela (Cour-rier du Bureau International du Travail), Mednarodni vzgoj. ni urad (Bureau International d’Education) i n Svetovna zdravstvena organizacija (Or-ganisation Mondiale de la San. tč) vsi v Ženevi na sedežu prejšnjega Društva narodov. Posebne znamke (prej nizozemske z natiskom, sedaj pa znamke lastne izdaje) pa upo. rablja tudi Mednarodno razsodišče v Haagu. Filateliste mora zanimati u. speh poštne uprave v New Yorku, o katerem poroča posebno poročilo generalnega se. kretarja Združenih narodov za VII. skupščino, sklicano v Parizu dne 14. oktobra 1952 in objavljeno v knjigi «La sep-tičme assemblee genčrale des Nations Unies« (7. skupščina Združenih narodov), izdani od Carnegieve ustanove za sve. tovni mir. Uspeh temelji seve. da tudi na dejstvu, da imajo Združeni narodi poseben urad za prodajo znamk filatelistom. Na ((kuvertah prvega dne« so odtisnili na kompletne serije nič manj ko 1,113.216 žigov ter izdali 105.313 dopisnic prvega dne. Filatelistična norost («la pholie philatelique»), kakor poroča eden izmed delegatov, je ustvarila prvi rentabilni načrt Združenih narodov, saj je vrgla ta strast za leto, ki se je končalo dne 24. oktobra 1952, zaradi zanimanja filateli. stov vsega sveta, čisti dohodek najmanj 200.000 dolarjev. Tako so tudi filatelisti podprli brez žrtev plemenite namene Zdru. Ženih narodov. Tudi jugoslovanska poštna uprava je izdala posebno seri. jo treh znamk (15, 30 in 50 di. narjev) v počastitev Združenih narodov. Ker gre za organiza. cijo, ki združuje vse narode sveta, bi kazalo, da zbirajo znamke Združenih narodov tudi tisti filatelisti, ki sicer ne zbirajo prekomorskih znamk. prišlo iz Trsta in okolice vsaj tisoč ljudi, tedaj smo lahko prepričani, da bo ta dan v Sežani kot ob največjih praznikih. Na to računajo predvsem gostinska podjetja, ki se bodo za to priliko še posebno založila. Pohitite s prijavami za izlet že v prvih dneh vpisovanja, da ne bo prevelike gneče ob zaključku. Vsem, ki se bodo vpisali, mladim in starim, pa kličemo; Na svidenje v Sežani! Spet je pomlad in spet križarijo pod našim sinjim nebom mogočna potniška letala, ki prenašajo potnike v kratkih urah križem po državi, povezujoč med seboj najvažnejša mesta Jugoslavije in Jadran. Naš civilni letalski promet se tudi dostojno vključuje v veli. kansko svetovno mrežo, katere nadaljnji razvoj je kar nedo-gleden. Res, da je bil civilni letalski promet ie pred minu. lo vojno močno razvit, vendar nihče ni mogel slutiti, da bodo poleti, ki so še pred minulo vojno veljali za pionirska dejanja — tako na primer čez oceane in čez Severni tečaj — postali tako rekoč vsakdanji doživljaj. Komaj 25 let je minilo, odkar je Lindberg prvi preletel Atlantski ocean. Danes pa križarijo v obeh smereh velikanske zračne lad. je, ki povezujejo evropsko in afriško celino s Severno in Južno Ameriko. Poleg moške posadke, ki dan za dnem tvega svoje življenje, ko tudi sre. di burje in viharjev vodi letalo svojemu cilju naproti, pri. pada izredno važna vloga v sodobnem civilnem letalstvu stewardessam, ki skrbe za u-dobje potnikov in junaško de. le usodo z moško posadko. «Ne veste, kako bi bila nesrečna, če ne bi mogla leteti,« je rekla nedavnega jutra ste-ivardessa Olivera Lazičeva ne. kemu novinarju, ko jih je obiskal na letališču. Olivera se je povzpela v letalo iz šolskih klopi na vso grozo svojih star. šev, ki ji še venomer iščejo kakšno drugo «boljšo službo«, samo da bi jo odvrnili od letalskega poklica. «Ali vas ni bilo strah? Ko je vendar toliko deklet, ki se jim naježi polt ob sami misli, da bi stopile v avion, a kje neki, da bi letele ure in ure?« »Cernu pa? Letalo je kakor vsako drugo prometno sredstvo, samo da je bolj zanimivo in udobnejše.« Vrata titograd. skega letala so bila že odprta in sterwardessa Olivera je na. smehljano sprejemala svoje potnike. Polet od Zagreba do Titograda je najzanimivejši tako po pokrajinskih slikah kakor po potnikih. Črnogorci, ki imajo križe in težave z železniško zvezo, saj potrebujejo 50 ur do Zagreba, prav radi sedajo v letala JAT s katerim so v 75 minutah iz Titograda v Zagrebu ali obratno. Lete tudi starke in otroci, vsi. Najmlajša izmed jugoslovan. skih stewardess je Ksenija, ki ji je videti, da je šele nedavno zapustila gimnazijsko klop, Ce. prav je njen oče prvi pilot, ji je mati odsvetovala ta poklic, češ da ima »slabo srce«... «In res«, pravi Ksenija, «mi je srce izredno utripalo, ampak samo takrat, ko sem se bala, da me komisija ne bo sprejela«. Tudi očeta ni navdušila hčerkina želja, da bi šla v letalsko šolo, v padobranski tečaj, in ji ni hotel dati potrebnih navodil. Da, takšni so pač piloti kot očetje. Toda Ksenija je vseeno postala stewardessa in leti večkrat skupaj s svojim očetom. Ljubica Krznaričeva je bila najprej tajnica v ravnateljstvu našega civilnega letalstva, zdaj pa leti vse križem pod našim nebom. Odkrito priznava: «Da, spočetka mi je včasih bilo tesno. Prve dni nisem prenaša, la nihanja ob slabem vremenu. Oh, neurja! Pri tem se do. gajajo smešne prigode, ki jih dolgo ne pozabimo.« In je povedala eno izmed takšnih zgodbic s potovanja iz Zagreba v Titograd, ko so bliski pa. rali nebo in so strele treskale v bližnje gore. Neki pravoslav. ni prota je bil tako v strahu, da je vso pot blagoslavljal letalo, sebe in druge potnike. «Noben poklic ni težak, če ga imaš rad,« je rekla vedra Radmila Nikoličeva na vprašanje, ali je poklic steivardesse naporen. Radmila lani celih dvajset dni ni videla svojega doma in hčerkice, venomer je bila na poti. Na vprašanje, za. kaj se je odločila za ta poklic, je odgovorila; «Rada potujem, da čim vež vidim in mislim. Kar misliti si ne morem, da bi leta in leta posedala za isto pisalno mizo, ko je venomer zunaj toliko lepote in sprememb.« Vsaka steivardessa le. ti po nekaj tednov na progi Zagreb-Dubrovnik. To se pravi, da se pod večer okoplješ na peščini, zvečer pa sediš na terasi JAT-ove vile Orsole na. sproti otočku Lokrumu, ali pa se v mesečini sprehajaš po du. brovniških ulicah. In drugo ju. tro že letiš 3000 m visoko nad zeleno Bosno in vdihuješ planinski zrak. Potem pa vso nedeljo preživiš na Lapadu, Ali ni to lepo? Razgovor s prvo stewardes-so JAT Dragico Pavlovičevo, ki leti že od 1947, ne teče tako gladko. Pravkar se je vrni. la iz Pariza, in že se pripravlja za polet v Frankfurt. Leta. lo bo poletelo čez kakšnih dvajset minut in Dragica ne- rada pobrska po sv?^J*cf potnih vtisov in zapis . mo tole pravi: sNsi P»«'c£ kakor vsak drugi. Sa*°’ imam rajši kakor y e ( To je vse, kar vam sebi povedati. Da, v le jj kakor v svojem čoim\ , mirna in zbrana kakor , dite tu, "» zemlji.* S*wn Y šest ur bo na poletu se furta prestala na n°®ae(jn011 govarjala s potniki, ' ^j, smehljana, in stregla s či, limonado in izbran ^ čo slivovko. Da, na so nito slivovko pohvali) či kakor tuji potniki ^ ^jj, z besedami kakor tu » lt. gah za pripombe izr^,giužnoS* hvalo za prisrčno vsake izmed enajs i skih gospodinj« na^es nega letalstva. m) (Iz •llllllllllf llllllllllll>llll»fl,,,fl Izreden sp0 oji*1 de^ 5-letnega Malo je ljubitelj^ n j, 11» ta v Jugoslaviji, ki o* ^ pamet sestavo vse ^ pe zvezne nogometne .ra]c». . vega do zadnjega , ^tl& Novem Pazaru P3 Je.. C>,lr deček, po imenu jnJ tj vac, ki. kajpada, še peč6 ti brati in niti pi®a j s*” zna na pamet poved8 pr mo imena vseh '®ra ej 1° štev zvezne ligo, ter0 jjp sestavo reprezentanc ja, Paragvaja, Braf ,,,fW„ je, Madžarske, Av Škotske. Kakor njeg° ^V ko je tudi on pr'8* na ,,m*,l|,|»,»|i|i»i*uiii«»HiiiiiiHmiimmmnitininiiniiiiiiiii»iii»iiiwmnmiii*iiiiiiimimimi«miironiii»fiiimiwiiiiimi*iiiimmnmiiiiiiiiiiimiiimmiMiiiiiiii»iiiH*,,,,,,,,,r* deČih a vedano sesedanje r . ^(1 *! ničk. Normalne vr , do 1 med * p« Keš Kotiček Kakšne bolezenske okvare prinaša gospodinjsko delo Nekaj o sedimentaciji eritrocitov in kaj nam lahko pove gibljejo v meji 5o K mm v prvi uri. / tudi fiziološke van8 ^ n vsem ob času P«rlla .ja sečnosti, Brzina seseafder služi za razpoznavo^ _ vS8l%j 1 ODGOVOR: Vsaka gospodinja mora imeti kaj pridne in urne noge, saj prehodi dnevno po stanovanju več kilometrov. Mora torej paziti, da tega napora še ne pretirava, zlasti še, če je slabotna ali pa bolna na srcu. Take žene morajo de. lati z glavo, to se pravi, da morajo premisliti, kako si bo. do delo smotrno uredile in se izognile nepotrebni hoji ter predolgi stoji. Dolgotrajno sto. ječe delo škoduje ženskemu organizmu, ker lahko povzroča krčne žile. Te nastanejo največ na spodnjem udu, in sicer na notranji strani golena in stegna, zaradi zastajanja venozne krvi. Toda ne samo krčne žile, ampak tudi razne druge nevšečnosti se utegnejo razviti kot posledica nesmo. trne stoje pri delu. 2ena prič. ne nekega dne tožiti o bolečinah v stopalu, ki so posebno močne, ko stoji, ki pa izginejo, čim leže, se pa zopet pojavijo, ko ponovno stoji. Ce natančneje opazuje nogo, vidi, da se je lok stopala, ki mora biti lepo usločen, spustil in zravnal, stopalo je plosko ter ne more več nositi, kot prej, telesne teže. Noga se hitro u-trudi, žena težko hodi ler toži o bolečinah, ki izžarevajo navzgor v koleno in kolke. Tej napaki odpomoremo s pri. memimi vložki, ki nudijo nogi pravilno oporo. Nastanek ploskih nog pospešuje še neprimerna obutev, kot ohlapne copate brez opore, previsoke pete in podobno. Ce si hočeš ohraniti zdrave noge, nosi tudi pri gospodinjskem delu pri. merno obutev s srednjo peto, ki daje nogi pravilno oporo. Sploh pa mora gospodinja nehati z odvečno stojo, saj si lahko uredi delo tako, da lupi krompir in čisti zelenjavo ter pomiva posodo in lika pe. rilo sede in ne stoje. Pa še polno drugih težav prinaša go. spodinjsko delo. To velja zlasti tedaj, če žena pretirava in se po več ur ukvarja z enovrstnim delom, ki obremenju. ‘e le določeni del telesa, tako na primer že ves dan čisti z žico parket, ali hoče naenkrat poribati vse stanovanje, ože-ma perilo ali trdo gnete testo. Kaj lahko se zgodi, da se ji bo vnela ovojnica kit v zapestju in podlehti. Je to fina kožica, ki obdaja, napolnjena s sluzasto tekočino, kite, ki v njej pri delu gladko drsijo. Zaradi pre. napornega dela se lahko vname ter prisili gospodinjo k dolgotrajnemu mirovanju ter jo tako onesposobi za vsako delo. Ravno tako se zgodi pri klečanju na trdih tleh brez podloge, da se vname sluznati mešiček pred pogačico, kar spet lahko povzroči dolgotrajno bolezen in onemogoča vsa. ko poklekovanje. Važno je za vsako ženo, da ostane tudi v poznejših letih, ko se nekoliko zredi, graciozna in gibčna. Za. to mora že v mladosti paziti na telesno držo ter se mora izogibati vsem razvadam pri običajnem gospodinjskem delu, ki kaj lahko povzročijo malomarno, da celo grbasto držo. Gospodinja mora paziti, da si na primer pri pranju ne posta, vi škafa prenizko. Tako se ob. varuje nepotrebnih bolečin v hrbtu in krilu ter si ohrani lepšo držo. Tudi pri prenašanju premoga, drv in perila se naj ne prenapne, da ji nošnja bremen ne bo polagoma pokvarila in zvila telesa. — Gospodinja, sedaj pa še nekaj, kar se ti bo morda zdelo odveč in nesmiselno! Prični vsak dan z jutranjo telovadbo, ki naj traja vsaj četrt ure, čeprav meniš, da je to zate ne. potreben luksus, ker imaš itak že pri gospodinjskem de-iu dovolj gibanja. Toda motiš se. Pri tej gimnastiki gre za nekaj čisto drugega, kajti pri tem ne misliš na svoje de. lo in dolžnosti, temveč se sprostiš in misliš le nase in na svoje telo. Sprostiš vse svo, je ude in mišice, z globokimi vdihi prezračiš pljuča, odpoču ješ si živce, se duševno osvežiš ter se veseliš svoje lepote, elastičnosti in gibčnosti svojih udov. Torej poskusi! VPRAŠANJE: Kaj Je sedimentacija eritrocitov in kaj nam lahko pove? ODGOVOR: Sedimentacija eritrocitov pomeni po naše po. ved razvoja rih bolezni. Jasno a1 ^ sedimentacija je na ajaH) znajt bolezenskih <*» pfi^ organizmu in nas n.uPnO . lahko opozarja na P Pa berkulozo že tedaj' ja rentgenski izvid sepoSp«^|(l, jasnega ugotovitka. , lah^ sedimentacija nam . ,0z0, tuberav vzbuja sum na pogosto pričenja ^zp0m' najrazličnejših br nih obolenj. Sedim med r iia i* ent* 'en* (T pri akutnem revn\ajti[1 ku ter gnojnih v»e jedi®1 J mozga. Pov.sarm. tacija nam lahko organslcb^j. ! P ga le obolenje srca y funkcionalno. Tum ciozni anemiji je 11 rfiedtet!] j, rwwiŠ3n8» ^,3 Pj. postaja pri preo povišana, - na , Je počashejšarp°zntia®o*tP8< di bolezni, kjer je j . danja rdečih krvnjčk.P^ » malo, kar velja nek«‘ na želodcu ter t oblike zlatenice vredn° moramo, da lahko ^ ^ hitrost sedime , ^ vse . o*11 krvničk le v zye« stalimi na celotno sliko iiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiimiiiniiiimiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiimmummimunmummmmummmnminiiiiiiiMiMiii"1 — — llfVtlGljhita miin"1 Hilli" ■m BESEDE POMENIJO: VODORAVNO; 1. nevestin delež — utežna enota; 2. kraj pri Hrastniku — nemška reka; 3. prav tafc — znojnica; 4. pri. padnik romanskega naroda; 5. arabski konj — vzdržen človek — začetnici imena in priimka umrlega slovenskega pes. nika; 6. je (lat.) — jeza; 7. grška črka — delo, ki ga opravlja dimnikar — veznik (pesni, ška oblika); 8. skleniti stavo; 9. sorodnica — izraz pri kartah; 10. veznik — osebni zaimek; 11. divja žival — kovaško orodje. NAVPIČNO: a), kamela — del noge; b) ruska reka — vzklik vinskih bratcev; c) nor. dijsko mo*9co ime — gora v Karavankah; č) izredna lepota; d) ploskovna mera — bolezen dihal — veznik; e> žensko ime (2. sklon množine) — žensko ime; f) pritrdilnica — prometno sredstvo (dvojina) začetnici imena in priimka ka; g) zapravljivost; h) skozi največjega slovenskega pesni. | (srbohrv.) — malik; ij zrak } S f 459 P! (tujka> up rr z primorski dnevnik j Bil Misu K MPOVNEMU Nevarnost toče in njeno preprečevanje forba proti toči s pomočjo raket, ki z eksplozijo v zraku povzro-Ca,o uničenje zračnih vrtincev, v katerih nastajajo ledena zrna, je J^egla v gospodarsko naprednih državah že pomembne uspehe ^.er bo zanimalo naše :i kako nastane toča kako se lahko proti JP branimo, objavljamo . ek: Nevarnost toče in Jeno preprečevanje«,ki ga i objavil dr. Reya Oskar »slovenskem poročeval- io'1, Obramba z raketami Jf zelo uspešna. Tudi na onškem so ustanovili v minu posebni konzorcij « obrambo proti toči in stn T1-!* Ve^ strelskih po-ie i.u ,u,sPešno delujejo nekaj let. .Potrebno je, da se naši s tem spoznajo, ob-.. 11 Pa bi morale podpre-n ,u?tanovitev strelskih j na našem ozemlju, šv„j PrePrečili nadaljnjo »sodo po toči ki skorai kro *eL° obišče naše *]e. Saj pravi naš star Pregovor da po toči ne Pomaga zvoniti. Reya pravi v svo-Jetl> članku: °bron^et^u našega stoletja, sid roi i ■1900 ie na$ štajeT-ce *z Slovenske Bistri-našei n St/ger mislil, da je ti toči2anj — stvarjal med zgo- % m vlage sneg. Pa nt ..NO * - * d u letalci so ugotov kanls? i“bko ostajajo vodne «toB £! oolo globoko pod 0 kifn’ j p tekočem stanju. Ta-io - kapljicam p rabimo, da »idgjjbblajene. Kakor bomo »o prav te podhlnje- Mu ^aPtjice p tekočem sta-~30 stop. C. To temle ?„.Pa doseže oblak še- tt nekako 6000 do Nad to uišino pa se zgošie- ;UlP v «1. me prši naravnost tz j(ii0 , Mapov v sneg. Nasta-•jaiA ept kristali, ki sestaviti najvišji vrh oblaka in ko ®at° svetlobel, medtem !ett0 .*P°dnji del oblaka soin-n; k ft' ali celo temen. Lede-ie tPtSta^‘ Padajo zaradi svo-ko e naPzdol in pridejo ta- srednjih višinah oblaka PC. H s podhlajenimi kap- Podhlajene kapljtce ,(an- tolilco časa v tekočem trdnJU' dokler ne pride kaka k i . 3nov med nje. Cim pa dela *”> kristali iz gornjega dotaknejo pod-te n« , kapljic, primrzujejo Si-i,‘“ kristal, ki služi v tem Oko!; £u kot osnovno jedro, toče katerega se stvar ja zrno polc ent. ki ® tega je še en mo-Pomaga, da se toči- odebelenje. Njegov izum je raketa, ki se spusti v oblak, kjer eksplodira z močno detonacijo. Raketa je v svojem gornjem delu napolnjena s kemično snovjo, imenovano «srebrni jodid«. Pri navadni temperaturi je ta snov rumen prašek, ki raztresen v oblak nima nobenega dejstva. Pri eksploziji rakete pa nastane v tem hipu silno visoka temperatura 1500 stop. C, zaradi česar se srebrni jodid takoj spremeni v plinsko stanje, v paro srebrnega jodida. Zaradi nizke okolne temperature oblaka in podhlajenih kapljic se ta para naenkrat zgosti v kristale srebrnega jodida, ki igrajo sedaj prav tako vlogo kakor ledeni kristali, ki so nastali prej iz vodnih hlapov. En gram srebrnega jodida da več milijonov kristalov, ki pa so mikroskopsko majhni. Vsak tak ktistalček služi potem kot jedro, okoli katerega primrzujejo podhlajene kapljice. Ker je teh jeder na milijone, nastane ogromno število točinih zrn, ki pa so majhna. To je prvo dejstvo rakete, polnjene s srebrnim jodidom. Drugo dejstvo pa je eksplozija sama. Močan tok pretrese zrak in do neke mere uniči zgoraj opisani zračni vrtinec, ki pomaga, da zrna ode-bele. Celotni efekt Rubyjeve rakete je ta, da pospeši u-stvarjanje točnih zrn in prepreči debelenje. Ze itak majhna zrna se med padanjem skozi spodnje plasti oblaka in zraka s temperaturo nad 0 stop. C sproti tope in padajo potem kot dež na tla. Poizkusi v Franciji in pa tudi v Italiji so pokazali, da se je po vsakem streljanju ulil iz oblaka močan naliv, ki so ga morda Še spremljala točina zrna toda velikosti riža ali drobne kaše. in niso povzročila nobene škode ali vsaj ne pomembne. Tak je torej najmodernejši način preprečevanja. toče...V- tran’ ciji vrše to preprečevanje že od. lata 1936 dalje. V Italiji so to metodo uvedli leta 1949 in zavzema vsako leto večji razmah. Tako so lansko leto v vsej gornji Italiji, kjer se vrše ti poizkusi, izstrelili 47.192 raket proti 427 nevihtam. Tudi Švica ni hotela za* ostati, v Tesinskem kantonu blizu Locarna se vrše veliki eksperimenti za zaščito zlasti tobaka in tudi vinogradov». igra važno vlogo v boju proti kobilicam v večini dežel Srednjega vzhoda. Po izjavi strokovnjaka se doseže s tem raz-prševalcem boljše uspehe kot s trošenjem tekočega sredstva proti mrčesu z letala; z novim aparatom se bruha smrtonosna tekočina z veliko silo, s hitrostjo do 125 milj na uro. Zaščita poljskih pridelkov pred boleznimi in paraziti Od preprostih ukrepov v prastarih časih do izrednih izsledkov moderne znanosti in tehnike Vsi vemo, da bolezni tn pa-razitne rastline uničujejo nasade m povzročajo zmanjšanje pridelka; to ni nič novega, saj že sveto pismo često omenja kobilice, rastlinsko rjo, pa_ razite itd. V XVII. i XVIII. stoletju je neki žitni zajedavec v taki meri uničeval in kvaril moko, da so morali kruh poprati, da prikrijejo tako slab okus, v srednjem veku so tudi pripisovali razne duševne bolezni uživanju rogate rži. Ničesar novega pod soncem torej. Novo pa je v današnjem ča. su to, da lahko zdaj preprečimo ali popravimo škodo na nasadih z raznimi mehanični- V založbi Kmečke knjige v Ljubljani je izšla poljudno pisana knjiga «Naš fižol«, ki more po svoji vsebini služiti vsakemu pridelovalcu fižola kot izredno praktičen priročnik. Knjiga obsega splošne podatke o tej, za našo prehrano tako važ. ni rastlini, razčlenjuje fižolove sorte in končno opisuje na nazoren način njegovo pridelovanje in bolezni in škodljivce, ki ga napadajo. Iz te knjige priobčujemo danes poglavje o fižolovih škodljivcih in boleznih. 1. Udrta fižolova pegavost (Colletotrichum lindemuthia. num) napada liste, stroke in zrnje. Na strokih se pojavijo rjave, rdeče obrobljene pege, navadno nepravilne, včasih o-kroglaste oblike. Te so v sredini udrte, kakor bi bil strok na napadenem mestu izdolben: odtod naziv «udrta» pegavost. Ce se pege pojavijo zgodaj, prodre gliva skozi strok v zrno. Na obolelih zrnih se tvori, jo rjave lise, ki so včasih bolj, včasih manj razvite in očite, kar je odvisno od jakosti in trajanja napada. Močno napa. d,eno seme ne kali; iz manj na. padenih semen se sicer, razvijejo slabotne rastline, a kažejo že takoj po vzkalityi_j^isne mmm Pred kratkim so iz Londona z letali poslali velike količine novega sredstva proti mrčesu perzijskemu kmetijskemu ministrstvu. Na sliki vidimo, kako novo sredstvo nalagajo na letalo na londonskem letališču. ve*a m odebeli. V an »r*1 oblaka je mo- *t>r«da vrtinec, ki ima t"i smer navzgor, zadaj Mnoga točina SPre dnp'de-i0 v ta vrtinec. «° ha,, to,c i* vrže ponov-ejo * v zadnjem pa pa-pr: J'et navzdol, pri čemer Majeni£VoVnem dotiku s pod-, bete I)1d ^“Ptjicumi zopet i u3a ’ tem zrna trlvajo iMh u,,la drugo in povzroče Priv. ?e oa sliši, kakor da Tak Vlak iz daljave' '“-čl ^.’,rl?re ledeno zrno do-ienio2 debeline. Opa-ref}0S-? gometne tekme iz Rima. — Slovenija: 20.00: G. »Rigoletto«, opera v treh dejanjih. nove vrste :danjih. nalivno pero boljše od viseh dose--SAMO ZA 1200 Ur. njun b°f/ialLizku. m z ugodjem Fr site ga! S pokritim P« som in normallno, gantno, velik rezervoar za črnilo, polnjenje na D“' v Garancija dve leti. — Popravljamo nalivna P.erf® *[[) zalogi imamo peresa, nadomestne dele in polnjenja ir * za pereča s krogljico. — Prodajamo tudi na a PAPIRNICA IN TISKARNA U. BERNARDI-TRST UL. MAZZINI 44 - TEL. 93667 ^ URARNA MALALAN OPČINE, Alpinska 83/1 obvešča, da daje od 10: maja do 10. junija 1953 za BIRMO 10% popusta. Poleg tega dobite še posebno jamstvo, ki vam daje pravico do 20% popusta pri vsakem popravilu Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI Posebnost; krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy TRST, lil. Xydias MOTOIM 48 010- Cudoviti f)S torček, ^ o* pelje , £ ob Prodaja >'* 0e. roke d° ’itifc|i-secev. F‘ ejt-ne in ni deh motorje popravi^ Zastopstvo MOSCHIONs* tel.' 23-475 dBCDtFG HljKl. i.i. <150 AVTORIZIRAN MALI oB*o0-IZDELUJE NAGROBNE Sr^ NIKE IZ NAJBOLJŠIH "(-v, SKIH IN TUJIH MAHMO",!). SLIKE NA PORCELANU, f0. NASTE CRKE IN LUČKE, f0. RAČUNE BREZPLAČNO, STAVITEV IZVRŠENIH »F NIKOV Z GARANCIJA- Stanko ZidsHj' ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (N«brež'D K E CENE Z M E K OLAJŠAVE FBIFLA ...