the oldest and most
popular slovenian newspaper in united states op america.
amerikansk
enec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
frEV. (No.) 205.
CHICAGO, ILL., SREDA, 22. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 22, 1930.
LETNIK XXXIX.
p0 MNOGIH TEŽKOČAH SE JE SPRAVILA KONFERENCA BALKANSKIH DRŽAV V GLADEK TEK IN NA NJEJ SE JE SPREJELO VEČ SKLEPOV, KORISTNIH ZA VSE PRIZADETE DRŽAVE.
Atene, Grčija. — Upoštevaje nič kaj prijateljske odnose, ki vladajo med posamezni balkanskimi državami, se jahko reče, da je uspeh, ki je W dosežen na balkanski kon-ferenci, ki se je vršila v tem ^estu med zastopniki teh dr-Zav, naravnost sijajen. Upati Je> da je ta konferenca ugladi-ja Pot do trajnega miru v tem tropskem kotlu", ki je vrel in kipel skozi 18 let in bil poišče treh krvavih vojn.
Odbor, ki je to konferenco klical, se je moral takoj spo
TRPLJENJE
RUSKIH
VERNIKOV
Strahovita verska preganjanja v /Rusiji rodijo ravno nasprotne uspehe. — Ljudstvo se čimdalje bolj oklepa vere.
Riga, Latvija.— "Kakor vlada v Ameriki prohibicija glede pijač, podobna prohibicija je uvedena v Rusiji glede reli-boriti z velikimi težava- gije." Tako se je izrazil neki Bolgarija je kot pogoj, da ruski protestantovski pastor,
se konference udeleži, zahteva. da; se na njej razpravlja 0 vPrašanju njenih manjšin v ■^goslaviji in Grčiji, kar pa je "^goslavija odbila, češ, da ne ^ada na to konferenco, in je Celo zagrozila, da se konfe-tfince ne bo udeležila, ako bo ;|0lgarija vztrajala pri tej svo-
ji zahtevi.
v, Druga težava je bila s Tur-Clj0> kajti države, ki so se kon-ference udeležile, namreč Ju-g0slavija, Grčija, Rumunija, Albanija in Bolgarija, niso sa-vedele, naj jo li povabijo ali ne, ker je Turčija azijska dežela, ki ima le mali košček ^°sesti na Balkanu.
Tekom konference pa se je °2l'ačje čimdalje bolj čistilo in 1)0(1 geslom "Balkan balkan-narodom," se je prišlo od ®nega sporazuma do drugega. 70l"azumeli so se zlasti v sledem:
^stanovi naj se osrednji u-!"ad za vse balkanske države ln Vse države se tudi obvežejo, a bodo smatrale ta urad kot Sv°3e najvišje razsodišče. Voj-Ja se je proglasila kot neza-°nito sredstvo za poravnavo
f^tičnih sporov. Proti državi, J bi imeia napadalne namene
vse države nastopile, in dltli osrednji urad bo imel j^vico odločati v slučaju, da j1 ^bruhnila vojna, katera dr-ava .io je izzvala. Zunanji mi-lstri vseh balkanskih držav
balkanskih
po trikrat na
] ltnaj0 sestati
to. __ Ti gklepi se bodo predali v ratifikacijo vsem vla-in upanje obstoja, da se
sta Ze prihodnie leto labko u-n°vil osrednji urad.

Ga
iteljica mačk najdena mrtva
Ind. — V nekem praz-,Stan°vanju v bližini svoje-Hirt nvališča je bila najdena
Jano*-65 let stara Mrs> Mary sna°vich» ki je bila dobro po-Svo!na p0 vsem mestu vsled 1* j* 'Jubezni do mačk. Redi-^Ucattetl živali vedno po kak
^gt,
v svoji hiši na 2245 Wa-<Ja St. Imela je navado, bobjp , i,a okrog sosedov in ** sv Pri njih ostanke jedil
Vv^ mačke in tako 80 do"
v J da je morilec izva-^etve aZno stan°vanje pod to
kjer jo Je na-lPrej
riaP^del in nato za-
ki potuje iz Rusije skozi to mesto v Ameriko na neko konvencijo.
A tudi enake uspehe rodi ruska verska prohibicija, kakor jih amerikanska. Kakor so se v Ameriki nagnili k pijači mnogi, ki prej niso za njo marali, in je pustil ni nihče, ki je že prej pil, tako tudi verska preganjanja v Rusiji rode ravno nasprotne uspehe, kakor si jih želijo sovjetski brezbožni-ki. Ravno tako tudi, kakor se v Ameriki razpečava pijača skrivaj, tako mora duhovništvo v Rusiji skrivaj voditi svoje vernike, le pod neprimerno večjimi nevarnostmi, kajti duhovnik katerekoli religije, ki je zasačen, da opravlja svoj posel, je izpostavljen smrti vsled stradanja. Godi se sicer vsemu prebivalstvu skrajno slabo, a verskim voditeljem pa še najslabše, kajti upravičeni niso do nikakih kart za jedila in ni jim mogoče kupiti živeža v vladnih skladiščih. To je pa še najmanj, kar jih more zadeti. Po večini jih vtaknejo v zapor, jih pošljejo v pregnanstvo ali pa v severne gozdove sekat les, kjer so pa razmere take, da se malokdo živ vrne od tam.
"Kar se je v Rimu godilo pod Neronom proti kristjanom, je malenkost proti preganjanju, ki ga vodijo sovj. brezbož-niki proti veram in njih pripadnikom v sedanji Rusiji," je zaključil pastor.
-o-
avto zgorel — tri ose-. be z njim
So. Chicago, 111. — Težka avtomobilska nesreča se je pripetila v nedeljo ponoči na Ave. M, blizu 99. ceste. Neki avto, v katerem so sedeli trije moški, se je zaletel v neraz-svetljenem viaduktu v steber sredi ceste. Vsled kolizije se je razpočil gasolinski kotel in ga-solin je brizgnil preko potnikov ter se v naslednjem tre-notku tudi vžgal. Sprednja vrata na avtomobilu so bila tako upognjena, da se niso dala odpreti in sta tako oba moška, ki sta sedela v sprednjem sedežu, na mestu zgorela, dočim je tisti, ki je sedel zadaj, sicer odprl vrata in skočil ven, vendar pa je vsled opeklin kljub temu kmalu izdihnil.
-o-
širite 'amer. slovenca!*
MNOŽICA SI OGLEDUJE OGROMNI TOP
Iz Jugoslav!!««
ZOPET NESREČA NA JADRANU. — ITALIJANSKI PAR-NIK TRČIL V JUGOSLOVANSKO JADRNICO. — SAMOMOR PRED SODNIKOM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IN NESREČE.
Kakor kaže slika, je ogromni top, največji v tej deželi, ki se ga rabi v obrambo obrežja, vzbudil na nedavni razstavi v Aberdeen, Wash., veliko zanimanje. Top je kalibra 16 palcev; Njegovi izstrelki tehtajo 2100 funtov in letijo okrog 30 mUj daleč.
NOVA VRSTA AERO-PLANOV
Gradi se aeroplan, ki bo letel 600 milj na uro v višini 33 tisoč čevljev.
Berlin, Nemčija. — V tvor-nici Junkers Co., ki po večini zaklada Evropo in Azijo s svojimi aeroplani, je v delu zdaj najnovejši načrt nemških inženirjev, namreč aeroplan z neverjetnimi zmožnostmi. Ako se bo inženirjem načrt posrečil, bodo že v kratkem frčali po zraku aeroplani s hitrostjo, kakor bi bili izstreljeni iz topa. To najnovejše letalo se namreč gradi tako, da bo zmožno napraviti v eni uri 600 milj, torej 10 milj na minuto. Letalo bo 33,000 čevljev visoko in bo v tej višini neodvisno od raznih ovir v zemeljski atmosferi. Ker je v tej višini ozračje zelo redko, bodo potniki v letalu preskrbljeni s kislecem, ki bo enako obdajal tudi motor. — Počakajmo, če bo res.
-o-
MAČEHA OBDOLŽENA UMORA
Denver, Colo. — Strogemu zaslišavanju so oblasti podvrgle mačeno lOletne Leone O'Laughlin, katere mrtvo truplo je bilo najdeno pretekli petek v Berkeley jezeru. Zdrav-1 niški izvedenci so dognali, da so bili nad otrokom izvršeni trije morilni poizkusi, in teh je tudi aretirana mačeha obdol-žena. Prvi je, da je otroka zastrupila, ko mu je dala uživati zmleto steklo, ki so ga našli v otrokovem želodcu; dalje je dobila deklica udarce po glavi, ki so jo onesvestili, in končno je bila vržena v vodo, kjer je utonila. Mačeha deklice, Pearl O'Loughlin, zanika krivdo.
STRUPEN ALKOHOL UMORIL DEVET OSEB
New York, N. Y. — Oblasti so uvedle intenzivno preiskavo glede izvora alkohola, ki je samo v nedeljo umoril v Manhattan devet oseb. V bolnici domnevajo, da je bila to ista vrsta alkohola, vsled katerega je pred par dnevi v Newarku umrlo tudi večje število oseb.
KRIŽEMJVETA
—	Faro, Portugalska. — Sedem oseb je bilo ubitih in več ranjenih, ko je na tukajšnjem vaškem sejmu nastala eksplozija v nekem razstavnem poslopju. Več ljudi je bilo poškodovanih v paniki, ki je nastala.
—	Addis Abara, Abesinija. — Velikanske priprave se delajo za dan 2. novembra, ko se bo izvršilo kronanje abesin-skega cesarja Nehus Ras Tafa-rija in njegove žene. Krone bodo stale milijon dolarjev. Ob tej priliki se bosta vozila v kočiji bivšega cesarja Viljema, ki jo je dežela kupila za nju.
—	Haag, Nizozemska. — Semkaj je prispel bivši ameriški državni tajnik, F. B. Kellogg, ki je bil nedavno izbran za sodnika na svetovnem razsodišču. Tukaj namerava ostati do konca tega leta.
V AVSTRIJI SE ZOPET
PRIPRAVLJA
POTRES NA JUGU
New Orleans, La. — Potresni sunek, ki sicer sam na sebi ni povzročil nikake škode na blagu ali življenju, tem več pa strahu, je obiskal pretekio nedeljo zvečer jugovzhodne kraje v državi Louisiani, in tudi tukajšnje mesto je bilo prizadeto od njega, in sicer prvikrat v zgodovini mesta.
POZOR!
Velika Blasnikova Pratika
"	za leto 1931
JE TUKAJ!
Cena 20 centov
S POŠTNINO
Pišite takoj po njo dokler v zalogi.
Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala.
Zastopniki in razpečevale! Pratik naj .prijavijo, koliko jih želijo.
Naročila sprejema
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111.
Heimwehrovci nameravajo napraviti pohod na Dunaj.
Gradec, Avstrija. — V Avstriji se bližajo volitve, ki se bodo vršile enega prvih dni novembra. To bo zopet primeren čas., da se pokažete ponovno obe avstrijski "armadi", namreč napol fašistični "Heim-wehr" in socialistični "Schutz-bund", ki ste si že od nekdaj v laseh. In res se pripravljaja heimwehrovci na gornjem Štajerskem, da bodo neposredno pred volitvami zbrali svoje čete in napravili pohod na Dunaj. Računajo, da se bo tega pohoda udeležilo kakih 100 tisoč članov. Izjavljajo sicer, da bo to popolnoma mirna manifestacija, da pokažejo namreč dunajskim socijalistom, kolikšna je njih moč, vendar pa, ako bo v resnici prišlo do tega, je skoraj izključeno, da bi celo pustolovstvo mirno poteklo, ako pomislimo, da ste obe stranki dobro oboroženi; in tako bo imela Avstrija za izpremembo zopet priliko, prisostvovati mali domači vojni.
-o-
PISATELJ NAPADA HOO-VERJA
Washington, D. C. — Izšla je neka knjiga, ki nosi naslov "The Great Mistake", katere pisatelj je neznan, katere vsebina pa je naperjena vsa proti predsedniku Hooverju. "Mr. Hoover," pravi knjiga, "ni A-merikanec, razen da je slučajno rojen v Ameriki; on ni iz nas in ne pozna nas. V njem ni sledu o tisti iskri, ki je delala Ameriko upanje človeštva skozi 150 let." Ostro se napada Hooverjevo preteklo življenje in pisatelj pravi o njem, da si je nabral svoje premoženje kot izdajatelj delnic rudarskih družb, katere niso prinesle dobička nikomur drugemu, kakor samo izdajateljem. -o-
— Tarragona, Španija. — Nenadoma je narastla reka Rio Francoli, ki je povzročila veliko poplavo, v kateri so prišle štiri osebe ob življenje. Del mesta se nahaja pod vodo.
Nov karambol na Jadranu
Split, 1. okt. — Snoči ob 23. uri je italijanski parnik "Di-sette Dornion" v Bratskih Vratih pri Splitu z vso silo trčil v levi bok jugoslov. jadrnice "Sloga". Udarec je bil težak, da se je ladja nagnila na stran in je kapitana vrglo skoraj v morje in ga težko ranilo na nogi. Ladja je zadobila široko razpoklino in se začela potapljati. Italijanski parnik je nato jadrnico privezal in jo odpeljal v splitsko luko. — Kapitan jadrnice Druškovič in mornarji so povedali, da je imela jadrnica vse predpisane signalne luči, katere je italijanski parnik lahko opazil. Obtežilno za italijanski parnik je to, ker je isti vozil v nepravi smeri. — Italijanski kapitan Caselli pravi, da mu je žal, da se je zgodila nesreča, da je pa on ni zakrivil.
-o-
Pred sodnikom se je ustrelil
Novo mesto, 2. okt. — Na tukajšnjem sodišču se je vršila danes razprava o žalitveni tožbi Hinka Podlogarja iz Ivančje gorice pri Stični proti nekemu Majerju. Ko je sodnik po razglasitvi obsodbe dajal .pojasnila Podlogarju o pravnih lekih zoper sodbo, s katero je bil Majer oproščen, je Podlogar vrgel na mizo pred sodnike pismo, naslovljeno na ženo, se nato umaknil nazaj h klopi, potegnil samokres in se ustrelil. V strahu, da je streljal na nje, so vsi navzoči, ko so zaslišali strel, zbežali iz dvorane. Ko se pomirijo, se vrnejo nazaj in najdejo Podlogarja umirajočega na tleh, s prestreljenimi prsi.
-o-
živce in so ga dali v norišnico. Sedaj so ga ameriške oblasti poslale s spremstvom v domo-
vino.
Smrtna kosa
V Komendi je umrla Ana Marn, po domače Melžnarjeva mati, stara 94 let. — V Podlipi pri Vrhniki je umrl Brikcij Jereb, star 23 let. — V Ljubljani je umrl Anton Požar, mestni šolski »upravitelj. — V Ribnici je umrla Ivana Zupančeva roj. Bregarjeva, šolska upravitelji-ca in vdova po nadučitelju. — V ljubljanski bolnici je umrl Matej Murovec, železniški zvaničnik.
Ogenj v Štorah
V Straži pri Štorah je začelo goreti poslopje posestnika Lubeja. V eni uri je ogenj upe-pelil poslopje do tal. Uničeni so vsi letošnji pridelki.
-o-
Nogo si je zlomil Ivan Habinc je pri prevažanju peska za hišo gg. Kasteli-ca na Blanci skušal pomagati konjema in se je uprl v voz. Konja sta potegnila, njemu je spodrsnilo in je prišel z nogo pod kolo, ki mu jo je zlomilo.
-o-
Eksplozija soda Pred veletrgovino z vinom Pugel in Rozman v Mariboru, na trgu Svobode, je z močnim pokom eksplodiral sod, napolnjen z novim vinom.
-o-
Maribor
Um se je omračil 341etnemu rudarju Ivanu Debeljaku na Vodnikovem trgu 3. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bol-lišnico, oddelek za umobolne.
--o-
Nesreča pri skladanju koruze Posestnik Pahulje Franc iz Rakitnice je 30. sept. pri skladanju koruze padel s kozolca in si zlomil levo roko v rami.
Nesreča
Konj se je splašil Karlu Ra-^eču iz Trobnega dola. Pri di-•u se je voz prevrnil na Karla, ki je pri tem zadobil težke poškodbe in so ga peljali v celjsko bolnico.
Železničarji gradijo lastno parno žago
"Željezniški Dom", zadruga v Zagrebu, je zaprosila zagrebško mestno občino za gradbeno dovoljenje parne žage v zadružne svrhe. — Stavba se bo zidala na Strojarski cesti.
-"—O—-—
Usoda Amerikanca
Z Begunj pri Cerknici poročajo, da se je po dolgih letih vrnil iz Amerike mizar Tone Z. Da bi si kaj več prislužil, jo je pred leti z drugimi vred mahnil v Ameriko. Pri težkem tovarniškem delu si je pokvaril
Gobe
Bujno rast jesenskih gob so prorokovali za letos in res se je ta prorokba izpolnila. Pravijo, da rastejo gobe kar po travnikih, dobe se pa res skoro pod vsakim grmom.
-o-
Neumestna šala
V Zgornjih Lažah pri Polj-čanah so kožuhali (ličkali ali slačili) koruzo. Pa so se fantje zmenili, da bodo s snetlji-vim storžem počrnili po obrazu neko dekle. Dekle je pa zbežala pred fanti, a pri begu je padla in zlomila nogo.
-o-
Požar v Gornji Kungoti 22. sept. popoldne je začel goreti kozolec posestnika Frana Pavliča, krojaškega mojstra. V-kozolcu je bilo okrog 20 stotov sena in otave. Zgorela je vsa zaloga.
-o-
Požar pri Ormožu Nenadno je začelo goreti gospodarsko poslopje Ivana Ko-šiča na Lesnici pri Ormožu. — Zgoi-elo je z vsemi letošnjimi pridelki. Komaj so obvarovali, da se ni vnela bližnja stanovanjska hiša.
Straw 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 22. oktobra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ervi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, oono-Bcljkov in dnevov po praznilph.
Izhaja in tiskal
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in upravi! 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 0098
Naročnina:
_$S.OO _ 2. SO _ 1.50
Zs celo lets-------
Za pol leta , ■ . ----
Za četrt leta --------
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto______$6.00
Za pol leta_____3.00
Za četrt leta_____1.75
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year -------------------
For half a year -----------
For three months
.....$5.00
2.50 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year-----------------$6-00
For half a year--------------3.00
For three months _____________________ 1-75
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate lutu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo no vrača.	_—
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___
H. B.:
kar najresnejšo pozornost.	^ • •• | ' M M
Številke, ki gmo jih navedli in ki seveda zdaleč niso popolne, ker niso upoštevane manjše dnžave in Rusija, nas opravičujejo k sklepu, da imamo opraviti s pojavom svetovne brezposelnosti delavstva. Le-ta nikakor ni v zvezi s politično kon-stalacijo posamne dežele — dasi politika sicer lahko delno vpliva na značaj in obseg gospodarske krize v deželi. Vzrok in sicer ne eden najmanj važnih je v tem, da vedno bolj ra eionalno in obsežnejše delo s stroji, vedno bolj mehanični proces industrijske proizvodnje, jemlje čedalje več ljudem možnost zaposlitve. Vprašanje je tedaj, ali se sedanja brezposelnost sploh da odpraviti z gospodarsko-političnimi ukrepi. Vzroki so očitno globlji in nič ne vemo, ali niso v preteči.svetovni brezposelnosti prvi znaki nove svetovne katastrofe, ki bo sledila množestvenim stavkam, revolucijskim vstajam in še u-sodnejšim izbruhom cele dežele obsegajočih nemirov.
Brez dvoma se vsi v deželah z jačjo brezposelnostjo zavedajo, da milijonska vojska brezposelnih tokraj in onkraj oceana ne sme v prihodnjih letih narasti za nove milijone, marveč, da je "treba nekaj storiti". V Angliji pa so se izjalovili vsi dogedanji ukrepi, čeprav jih je izdelala delavska vlada, ki nima samo dobrih poznavalcev te socialne bolezni, marveč tudi trdno voljo, da se čim bolj zavzame za koristi delavstva. Angleške množice čakajo odrešenika, ki bo vstal iz tega ali onega naroda in povedal, kje je izhod iz zagate. Učeni teoretiki so doslej odpovedali enako kot izkušeni praktiki. Milijoni brezposelnih čakajo torej socialnega Mesijo. Od tega pojava pa v marsičem zavisi, kako se bo v bodoče pisala zgodovina sveta . . .
Strahovi brezposelnosti
Iz poročila, ki ga je nedavno objavilo angleško delovno ministerstvo, posnemamo, da je v Angliji po uradni cenzuri 2,011,467 brezposelnih. Izmed teh je 1,257,982 oseb, pretežno moških, popolnoma brez dela, medtem ko so ostali zaposleni le začasno. V zadnjih tednih se je število brezposelnih povečalo za kakšnih 40,000. Ker so številke, zlasti pa gospodarska satistika, v življenju naroda mnogo zgovornejše od besed in cenenih upov na boljše čase, sklepajo nekateri publicisti iz vrst srednjega stanu, da, celo posamni nezadovoljneži v vrstah Labor Party, da delavski vladi ni uspelo, priskočiti širokim slojem prebivalstva v toliki meri na pomoč, kakor je obetala ir. kakor so se množice nadejale. V začetku leta 1929 je znašalo število brezposelnih v Angliji 1,176,000; potemtakem je v približno poldrugem letu naraslo za 900,000. Vzlic omenjenim številkam pa bi bilo krivično, če bi očitali delavski vladi, da je bila v tem pravcu nedelavna in da ni izvrševala svojih dolžnosti. Dobro voljo je bila pokazala že večkrat; tu in tam ji je tudi uspelo, da je omogočila kakšno izboljšanje, vendar se je to celotnemu stanju kaj malo poznalo. Toda same številke vsevdilj govore zoper vlado, katere člani so pretežno socialisti.
Samo ob sebi se ume, da brezposelnost na Angleškem ni osamel pojav. To je marveč znak splošne svetovne krize, kakor je ministrski predsednik MacDonald dobro poudaril v svojem nedavnem govoru. Ameriške Zedinjene države štejejo po najnovejši statistiki 6,000,000, Nemčija pa 2,715,000 brezposelnih. Zedinjene države imajo 123,000,000 prebivalcev* Kakor je izjavil minule dni predsednik ameriške delavske zveze, William Green, je nekako 20 odstotkov članov brez dela in rednega kruha.	*	S $
Avstralija preživlja trenutno največjo brezposelnost od leta 1913. Po najnovejših podatkih je brezposelnih 13 odstotkov članov največje strokovne zveze, ki obsega skoraj vse delavske združbe na tej celini. Na Japonskem so našteli 800 tisoč brezposelnih. Tudi ta država se je morala odločiti, da izplačuje brezposelnim javno podporo. V Južni Afriki se je število brezposelnih v zadnjem letu skoraj podvojilo. Tudi Kanada trpi za to socialno boleznijo, vendar je za sedaj še znatno bolj mila nego v sosednih Zedinjenih državah. Na Poljskem je brez dela 228,331 delavcev. Posebno zanimivo je primerjati statistiko brezposelnosti v Italiji, Belgiji in Franciji. Vzlic vsemu Mussolinijevemu trudu, da bi z reorganizacijo industrije in poljedelstva omilil narodno zlo brezposelnosti, so letos v juniju našteli 322,299 brezposelnih, medtem ko jih je bilo lani ob tem času 193,325, kar pomeni, da je število zraslo za 66 odstotkov. Belgija, ki dokaj časa ni niti pc znala te socialne bolezni, jo sedaj že začenja čutiti. Prve dni tega meseca so oblasti zabeležile 13,000 brezposelnih in 40,000 delavcev, ki so le začasno na delu. Celo v Franciji mo-rajo posamezne mestne uprave prvič v vsej svoji praksi ustanavljati sklade za podpore brezposelnih delavcev. V poročilu finančnega odseka franoske poslanske zbornice čitamo: "Kriza brezposelnosti, s katero se morajo tolikanj boriti sosedni
TEDENSKA KRONIKA SV. ŠTEFANA
Chicago, III.
Jubileji so pri nas na dnevnem redu, jubileji tretjega razreda. V soboto so pa obhajali izreden jubilej, ki bi ga lahko klasificiral kot obletnico prvega razreda; slovenski rojaki so napravili banket zakonski dvojici A. Koren iz Cicero, ki slavi ta mesec svojo zlato poroko. V češki dvorani na Millard Ave. so se zbrali, slovesno pri-trkavali s kozarci in nazdravljali slavljencema na mnoga leta in na železni jubilej. Tudi* jaz se pridružujem z željo, da bi jih ameriško solnce obsevalo še 50 let. Jubilanta še nista dolgo v Ameriki in uživata, kakor vem, vseobče spoštovanje.
V nedeljo prirede naši fantje prelepo igro: "Varnost je prva." Slika je povzeta iz družinskega življenja, ko se pričenja obračati na črno in senčno plat. Vsi možje, ki bi se radi naučili, kako goljufati žene, če prideš slučajno prepozno domov ali pa kaj drugega neumnega "naštimaš", bodite gotovo v dvorani, pa tudi žene, da se navadite, kako strahovati svoje može in kje iskati pomoči, če ne gre vse gladko v preljubem zakonskem življenju. Dekleta? Še dekleta dobe lepe nauke in fantje, se razume, tudi. Vsak dobi svoje, vsi bomo pa dobili tri koše smeha in dobre volje. Židane volje danes rabimo, več kakor druge dni. Da bomo lažje nosili težave. V nedeljo sem šel mimo šole, pa sem slišal ženo godrnjati: "Že zopet igra." Da. Zopet. Pa je narodi, je postala za nas vprašanje, ki mu moramo p6svetiti poceni ta igra, čim več smeha,
čim več dobre volje in veselja, tem manj bo bolezni. -Ne bo treba zdravnikov in dragih a-potekarskih žavb. Bolje je: prinesi pol dolarja v našo halo, pa si kupiš zdravja za eno leto. Saj poznaš pregovor: "Jabolko, ki ga zjutraj poješ, odžene doktorja, smeh odžene vse doktorje in bolezni." Pomni torej: zdaj samo 50 centov; če tega ne zmoreš, boš pozneje moral vso mošnjo dati zdravilom, pa ne prazno. Igra prične se točno ob treh. Zvečer je ples in prosta zabava. V spodnji dvorani bo zvečer tudi trgatev. Čisti skupiček gre v blagajno cerkve.
bo kegljačem vsako soboto in vsako nedeljo in tudi čez teden, če bo želela ta ali ona liga. Kakor slišim, so se fantje St. John's Baseball kluba združili v kegljaški "team", samo nasprotnika še iščejo. Fantje Holy Name Juniors kje ste? Kegljarske ravnice so v dobrem stanju in lepo osnažene. Cena je samo dvajset centov. Za lige znižana cena.
Ivan Račič, naš pevovodja, je izdal zvezek novih litanij. Te litanije so prirejene za skupno petje. Pel jih bo narod ob slovesnih prilikah.
Prihodnjo nedeljo praznuje chicaška nadškofija zlato obletnico. Ob 10. zjutraj pontifi-kalna maša v katedrali, zvečer je banket v Palmer House. Ta banket je pod pokroviteljstvom ženskih društev. Vabljeni vsi. Tiket za ta banket stane "samo" tri dolarje. Kdor zmore, naj plača tiket še
Fantu od fare.
ZANIMIV DOPIS IZ DALJ-NJEGA ZAPADA
Wenatchee, Wash.
KakorN drugod je tudi tukaj na tisoče in tisoče brezposelnih, ki tavajo sem ter tja s praznim želodcem. Sezona za obiranje jabolk bo v par tednih pri kraju. Sadje je letos tukaj v Wenatchee Valley dobro obrodilo. Tukaj skoro ni drugega, kakor same sadne kmetije. Sadja je tukaj vsake vrste: hruške, črešnje, marelice, breskve itd. Cena je pa letos popolnoma pod ničlo. Za celo tono hrušk plačajo komaj $20.00. Zato so jih veliko pustili segniti, ker se ni izplačalo obiranje. Ravno tako je z jabolki. Delavcem pri obiranju plačajo po 5c od bakse. Obiranje ni baš najbolj lahko delo. Kdor se loti tega posla, mora biti že precej uren, kot veverica. Paziti pa tudi mora, da ne pade z lestve, ki nekatere
Vsem, ki so darovali za otro ški vrtec, kliče cerkev sv. Šte-'ga tega pa mora gledati,
12 slovenskih družin, največ iz Bele Krajine. Par je tudi Štajercev, en Ribenčan in ena jblanska srajca. Vsi so precej premožni. Seveda so tukaj že precej dolgo let in imajo sedaj že dobro urejene sadovnjake. Nekateri so prinesli sadno drevje celo s seboj iz domovine. — O kaki podporni organizaciji skopaj nihče noče nič slišati in pravijo, da kaj jim če društvo, ko so vsi zavarovani pri drugih zavarovalnicah za pet ali nekateri za deset tisoč. Slovenskih časopisov tudi ne čitajo. Kar je meni znano, je tukaj samo eden stalni naročnik Amer. Slovenca in ta je poznani Mr. George Lasich. Jaz ne pridem tukaj v poštev, ker nisem stalno tukaj in bom tudi sedaj v kratkem zapustil Wenatchee Valley in šel za mojim biznesom po raznih državah, Idaho, Montana, Utah, Colorado in drugod, kjer sem že precej dobro poznan. Marsikdo je že od mene narocSl obleko in bil z njo popolnoma zadovoljen.
Skoraj bi bil pozabil omeniti, da 12 milj vzhodno od tukaj gradijo velik jez čez reko Columbia. Tam je zaposlenih okolu 2000 delavcev. Transmission Line ima pa zaposlenih kakih 500 delavcev. Plača teh delavcev je odvisna od dela, kakoršnega delavec ima. Najmanjša plača je 40c na uro. Delo se tukaj zelo težko dobi, ker imajo delavcev vedno več kakor preveč. Kdor želi imeti tukaj delo, mora napraviti najprej prošnjo ali tako zvani "Application". Potem ga že oni pokličejo, kadar ga rabijo, če ga sploh rabijo. Pri delanju prošnje so pri izpraševanju zelo natančni. Nesreč je pri tem delu zelo veliko. Vsaki dan katerega ubije ali pa utone v valovih Columbia reke. Tukajšnji lokalni list o teh nesrečah že več ne sporoča, ker merijo do 16 čevljev visoko in so preveč vsakdanje in ne začelo po 18 čevljev. Zraven vse- nimajo drugega, kakor mogoče
POZDRAV SLOVENCEM IN HRVATOM V DENVERJU S PARNIKA ILLE DE FRANCE New York, N. Y.
da
fana: prisrčna hvala. Še enkrat: priglasite svoje malčke pri prednici naših sester na 22nd Place.
To že tudi ni več skrivnost, da se ženi John Prah, uslužbenec v upravi Amer. Slovenca. Fantje so mu napravili privatno zabavo pretečeni teden. Menda zato, da bi si dali drug drugemu več korajže, Kar nič si ne upajo nadeti zakonski jarem. V Ameriki je treba desetkrat več mišic in zdravja za to težo. Ne vem, ali se bojijo za denar, ali nimajo kaj voliti in izvoliti ali pa vidijo preveč dobrot pri onih, ki so že zajadrali v pristan sedmega zakramenta. Vsekakor mora biti nekaj; hodijj) okrog kakor mačke krog vrele kaše.
Prostore za kegljišče smo odprli preteklo nedeljo. Letos bo imel v oskrbi kegljišče Andrew Glavač Sr. Na razpolago
sadežev ne obtolče, ali drevesa kako ne poškoduje. Farmarji in razni "bossi" so pri tem zelo natančni in izbirčni, posebno v sedanjih slabih časih. Ako nisi "experienced" pa te ne vzamejo. Najraje vzamejo na delo mlade ljudi. Postaranih že nikjer več nočejo in nimajo pri farmarju prednosti, ker farmarji vedo, da bodo z mladimi ljudmi več na dobičku. V tem primeru so tukajšnji farmarji s kapitalisti, ker tudi oni zaničujejo stare in izčrpane delavce. Vse drugače je pa bilo v vojnem času. Takrat so .bili vsi dobri, kdor je le mogel se kaj gibati in kdor se je oglasil, vsak je dobil delo.
Dela se na farmi po 10 ur na dan. Plača na uro je približno po 40c. Lansko leto je bila plača v tem času po 6c od bakse, ali 50c na uro.
Kakor je meni znano, je tukaj v Wenatchee Valley kakih
sorodnike ponesrečenca. Hrano plačujejo tukajšnji delavci po $1.50 na dan. Veliko reve-žev je z družinami in majhnimi otroci, kateri si postavijo v bližini malo barako. Lastnik zemljišča računa za mali prostor, na katerem stoji baraka, po $5.00 na mesec, kar je po mojem mnenju prav oderuško, ker pač znajo izrabiti vsako priliko. Ozemlje, na katerem stoje te kočice, pa tudi ni za drugo, kot za "Rattle snakes". Sam kamen je ali pa pesek. — Druge pomoči pa tudi ni, kakor plačaj ali pa beži stran s trebuhom za kruhom. Ravno tako izžemajo ubogega delavca groceristi in mesarji. Kadar se prične sezona sadja, navadno vsako reč podraže, samo, da iztisnejo iz siromaka več kot morejo. Tukaj se vidijo ljudje iz vseh vetrov Združenih držav. Nekateri imajo tudi samo polovico "Forda", pa imajo gori naloženo vsako-
John Jenenič
Predno odpotujem s parni-kom lile de France v staro domovino, prav lepo pozdravim Hrvate in Slovence v Denver-ju in okolici. Pozdravim vse prijatelje in znance, posebno Rev. Father Judniča, Mr. in Mrs. Geo. Pavlakovič in družino, Mr. in Mrs. Frank Cirjak in družino, Mr. A. Palčič, ker sem bil birmanski boter sinu Mr. in Mrs. Cirjak, kakor tudi dvema od družine Palčič. Nadalje pozdravljam Mr- 111 Mrs. Jožef Jartz in se jim obenem tudi prav lepo zahvaljujem za lep sprejem, ko so me par dni predno sem odšel, tako imenitno pogostili. Dal)e pozdravljam Mr. Franka Bav" dek, Mr. in Mrs. Frank Švigel> Mr. in Mrs. Cič, Mr. in Mi-S> Žnidaršič in njihovega sina Joe, Mrs. Domitrovich in sinove John, Joe, Ferdi in hčer u1 zeta, Hamilton. Torej vse, katere sem poznal v DenverJ11-— Nadalje izrekam najleps° zahvalo vsem Hrvatom in Sl°" vencem v Denverju za vso naklonjenost in dobroto za časa mojega bivanja med vam1 kjer sem prebil celih 10 let Torej vam še enkrat kličem-Srečni, z Bogom! Bog vam deli zdravje, srečo in zado* voljnost. Meni pa daj Bog si'efj no potovanje v Jugoslavijo nazaj. Ostajam vam vdani^ John Jenenič-
in
vrstno ropotijo. Reveži voztf s seboj iz kraja v kraj še ce koze in kokoši. Postelj priti^ jo na streho, druge reči Pa ^ lože okolu, da vse skupaj 1 gleda, kakor bala kake bo J revne neveste, ki so jo fan naložili v stari domovini-Par dni nazaj je padla tuk ^ prva slana. Drugače je vre ^ lepo in so solnčni žarki še P g cej topli. Naj torej te vrstic
§e po-
za sedaj zadostujejo. B°m kaj sporočal iz potovanja- ^ sebno o delu in drugih cah. Pozdrav.	.
John Zupane«*'
Slovenski socialisti radodarni s frazami in bes'
SO
eda-
mi, z dejanji v potrebi, za sa stavk itd., so pa pravi sK puhi.
Chronista Sontiacus:
"Dom ob Soči"
Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov
(Dalje.)
Mislili so na Tratarjevega4 o katerem bi morali povedati, kako mu po zakonu niso mogli blizu, a so imeli le štirinajst dni zaprtega in-ga stradali in bili, da so se ga doma ustrašili, ko se je vrnil. Tako je bil zdelan. In Budinove bi moral dopisnik še bolj zgrabiti, da bi se ne upali pogledati človeku v oči ..."
"Saj je tako dovolj. Sandrini kar piha od jeze in Nina je odpovedala 'Stražo'. Bu-dinka se pa že kesa, a nič ne more, ko pritiskata oba nanjo," so vedeli oni, ki so zahajali v gostilno.
"Po hitri kupčiji navadno rada glava boli," so menili drugi in namigovali, da je Sandrini že zmedel Nino, ki nič ne pomisli, kako Lah zvito računa in spravlja vodo na
svoj mlin . . .
Drugi teden je vzbudila "Straža" spet splošno pozornost v Križišču. Neki Kraše-vec, ki se je bil pred kratkim vrnil iz Rusije, je sporočil, da je bil že pred letom z Budinom skupaj in je navedel njegov naslov.
"Zdaj pa naj se obriše Sandrini pod nosom!" so bili ljudje veseli.
Tratarjev Ivan je še isti dan napisal svojemu prijatelju Budinovemu Francetu dolgo pismo in ga priporočeno odposlal. Ko se je vračal s pošte, ki je bfla v Selu, je srečal Budinko. V polje je šla.
"Kod, Ivan, kod?" ga je vprašala in se ustavila.
"S pošte, mati. Vašemu Francetu sem pisal."
"O, Bog ti plačaj! Ne veš, kako sem se razveselila, ko so mi dopoldne prišli pravit, kaj so brali v 'Straži'. Rekla sem, da stopim še danes k gospodu in ga poprosim, naj bi kar on pisal Francetu, ko mi ne znamo tako. Nina je tudi hotela, a je Sandrini rekel, da bo že on vse uredil. S samim pre-fektom, je rekel bo govoril. Pozna ga neki iz vojne. 'Uradno bo šlo najhitreje,' je menil, češ, na konzulat se obrnejo in konzu-
lat bo potem sporočil, kaj in kako, pa še pomagal mu bo, da se lahko vrne. Bog daj, da bi se kmalu! Potem bo konec teh neprijetnosti, ki sem si jih spravila na glavo, ko sem poslušala Nino."
"Svaril sem vas, mati!" je dejal Ivan mehko, da ne bi žalil Budinke, ko je videl, kako ji je že tako težko.
"Prepozno je bilo, Ivan, nisem si upala .. . Ce bi vedela, o, bi le poslušala vašega očeta in tebe . . . Nino mi je popolnoma zmotil. Kar nora je zanj . . . Kako bi bila vesela, če bi me hotela poslušati in bi ostalo vse, kakor je mislil ranjki in sem tudi jaz želela . . ."
Ivan se je bridko nasmehnil. Ni se maral izdati, da mu je še vedno težko po Nini in da bi ji odpustil vse, samo če bi ga marala in mu bila tako dobra kakor prejšnje čase ... V trenutku je pomislil ^ žalostjo v srcu, kako je, bilo, ko se je vrnil iz zapora. S toplo besedo ji je povedal, kako je mislil v neznosni samoti in zapuščenosti vseh štirinajst dni z ljubeznijo nanjo, ki je ne more in no more izbrisati iz srca. Upal je, da je svojo užaljenost pozabila in mu bo spet dobra, pa se mu je hladno nasmejala in mu dejala: "Tsar nič več ne misli
name! Po oni nedelji je med nama vse končano . . ." In šel je in težje mu je bilo nego med onimi štirimi pustimi in vlažnimi stenami v zaporu, ko je še upal. Pri Hrastu se je bil napil na žalost, a je ni prebolel. S fanti je šel na vas in pel je ž njimi in vriskal, v njegovem glasu pa ni bilo veselja. Kakor ubit je bil in nič več čist in fantje so se jezili, zakaj se ne ujema z njimi . . . Seveda se ni ujemal, ko je v njem grizlo in vrelo in bi najrajši šel in se znesel nad San-drinijem, ki mu je prevzel in izneveril dekle, katerega je tako ljubil ... Ni mu dalo miru in pregovoril je fante, da so zavili proti Budinovim.
"Med Sandrinijem in novim učiteljem sedi Nina, in vsa vesela je!" je povedal fant, ki je bil šel naprej in oprezoval pri oknu.
"Spomnimo jo prejšnjih časov, ko še ni poznala Laha!" so rekli fantje. Vstopili so se v krog in so zapeli:
Jaz nisem Talijanka Pa tudi ne bom, sem zvesta Slavjanka in ljubim svoj dom.
Le tebi bom zvesta,
preljubi moj dom,
in tujcu nevesta
nikoli ne bom! ...	. j,.
Lepo se je glasila pesem s svojim
nim napevom, a ko so ponavljali dve vrsti, se je nenadoma odprlo
__i p1*
tiH* kli*
fantje so prenehali, kakor bi odrezal kaj strel iz browninga je odjeknil
noc
Iz izbe je bilo slišati Ninin vss^ in Sandrinijev in učiteljev krohot. gj sta se, češ, zdaj naj pojo in dražijo, še upajo. Strel ni zadel nikogar, a n' ^ je bilo, ko da mu je prestrelilo P
srce • • • '	S(J to
V trenutku je pomislil Ivan na vS
Budinkini besedi in je zaobrnil P0^0^.,).
"Kako pa drugače, mati?" Je v|n
"2e gre, a bolje bi lahko šlo, če
jali k nam kaj več domačini.	. . •
močno jezi, da mu ne daste zaslu'
od'
Ce bi bili drugačni Križiščani
bi jim bil z veseljem na roko pr
i vojn1.
ne
veseljem na »- .	,jrlli i>-škodnini in kjer bi pač bilo, da bi s ^oči;
mogli in bi potrebovali nj®^0!6	' fci, ki
Nam je pomagal pri oni beneški	^ jo-
izplačuje vojno škodo, da smo	d« bili. Tako pa včasih divja in PreK me je kar strah !"
»
Sreda, 22. oktobra 1930
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sfran 8
---------^
Za p a dna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo, '»inik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. %ajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo, "novni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. •• nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. ' "adzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo.
POROTNI ODBOR.
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. ■■ Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo. Colo. J Porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. Porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah.
URADNO GLASILO: Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
ne denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glar-• 8a tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-I sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi iiske nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika, gj, • S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-kj na.r°dnosti, ki so zajožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.
0r 2eli postati član zveze, naj se oglasi Rri tajniku najbližnjega dru-Q, z- S- Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Poi .ustan°vitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Jasnila in potrebne listine.
J^ENCi, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
^>0<>0<K>000<><>0<K>00<KK>0^
%ANČNO POROČILO ZSZ., ZA MESEC SEPTEMBER, 1930. UNCIAL REPORT OF THE W.S.A. FOR THE MONTH OF SEPTEMBER, 1930.
Prejemki od društev — Receipts from the Lodges.
Snut. sklad
Mort. fund 154.56 217.44 46.34 143.44 24.74 142-34 27.26 75.S3 25.31 11.18 64.48 46.62 189.71
40.08
27.84
58.48 165.18
56.09 32.29
28.52 44.47 18.41 19.59 76.93
65.76 8.49 42.93
43.49 20.58 42.7,s
16.85 19.39 29.29 53.4? 6.92
11.53 15.49 12.84
7.79
Bolniška $1.00 Sick B fund 125.25 192.30 26.25 100.50 22.50 109.50 23.25 70.50 21.00 9.75 35.25 9.75 167.25 34.50 24.75 36.75 24.75 28.50 22.50 12.00 8.25 1.50 14.75 69.00 10.50 3.75 27.00 36.75. 5.25 17.25 8.25 . 8.25 12.00 50.25 5.25 10.50 6.00 5.25 4.50
razreda $2.00 Sick B. fund 2.35
14.10
35.25
2.35 14.10 18.80 7.05 2.35 68.15 59.75 7.05 16.45
61.10
58.75 32.90 2.35. 37.60 59.25 37.60 4.70
91.65 7.05 32.90 11.75 16.45 23.50 25.85 14.10 23.50
14.10 11.75
Pošk. Dobrodel. sklad sklad Acc. Benefic. fund fund
Onemog. Strošk. sklad sklad Disab. Expense
26.55 39.75 6.30 22.35 4.50 22.80 5.55 15.90 4.95 2.10 11.55 5.70 36.45 7.95 4.95 11.25 8.70 8.55 6.00 4.80 5.70 2.70 3.60 14.25 7.95 1.50 7.50 9.30 2.40 5.25 3.30 2.55 3.90 10.80 1.20 2.10 2.10 1.80 1.50
3.56 5.30 .86 3.00 .60 3.04 .74 2.14 .66' .28 1.54 .76 4.88 1.06 .66 1.50 1.18 1.16 .80 .66 .78 .36 .50 1.90 1.08 .20 1.02 1.24 .32 .70 .44 ■34 .52 1.52 .16 .28 .28 .24 .20
fund 8.20 13.25 2.15 7.45 1.50 7.50 1.85 3.20 1.0ft .70 3.75, 1.90 12.20 2.65 1.65 1.25 2.90 2.85 1.90 1.15 1.90 .80 1.15 4.75 2.40 .50 2.55 1.35 .60 1.65 1.05 .85 I.3O 3.25 .40
.70 .60 •35
fund 44.50 66.25 11.00 37.50 7.50 38.00 9.25 26.75 8.25 3.50 19.25 9.50 61.00 13.50 8.25 19.00 14.75 14.50 10.00 8.25 9.75 4.50 6.50 23.75 13.75 2.50 13.00 15.50 4.00 8.75 5.50 4.25 6.50 19.00 2.00 3.50 3.50 3.00 2.50
Skupaj
Total 364.97 534.29 107.00 349.49 61.34
325.53 82.00
212.82 68.22
29.86 203.97 133-98
478.54 116.19
68.10 189.33 176.21
144.55 75.84
92.98 130.10
65.87 50.79
190.5S 193.09
23.99 126.90 119.38
49.60
99.88 61.24 49.73 77.01
138.24 15.93 27.91 42.17 35.48 16.84
1401.05 814.60 346.05 46.46 105.15 582.25 $5,329.94 Obresti od obveznic — Interest on Bonds:
A [ Senior Sanatorium, Colo. Springs, 6%.................. 180.00
j/f. I,,.' 0,1 Grand .Junction Pav. 1. m. & 27 d., 6%............ 47.50
''Hrt0" Park Hill M. E. Church 2. in. & 27 d., 0%....
led
2 M.
011 Alamosa, Colo, for
ife - Total ......................................
, ailek September 1, 1930, Balance
Vj
87.00 40.00
$354.50
$5,684.44 $130,020.32
SW
Total ....................................................................................$135,704.76
Izdatki Z. S. Z., za mesec september, 1930.
jM;, . ~"ursements of The W. S. A. for the month of September, 1930.
kill 1)0'n. sklada—Ben. from $1 Sick Ben. Fund....$2064.50 V' i> n b°I«. Sklada—Ben. from $2 Sick Ben. Fund.... 1137.00
Ai 0"
f0K>
"etnog sklada—Ben. from Disability Fund........ 130.00
575.00 20.00
3j? ^ Operations ............................................................
a »ove člane—Commissions for new members
$3,926.50
Raz
•A —2ni- drugi izdatki
^bisan, Piaca
Miscellaneous Disbursements:
Rent
- Sec'ys. Salary
'DC Pogled prošenj—Sup. M. D. for ex. appl.....
X'%m- -	& Novelty Co., za znake—Emblems
States T,l. &TC. Co.....................................
Ci J*"~ Steel Files ...........................
M fs'TcigK —>Jiuiiy or uenver m » iucwu ivianci......
d(lel^aVa Kra"k Schweiger, M. D. dxamination....



Pi,
Insurance Dept.
18.00 175.00 84.45 42.00 4.00 155.00 2.75 4.00 13.00 12.00
, '""st Nationals Bank, checks....................
izT' ~~ Acc- lnt on Bonds Acquired.............. 189.50
tlatici — Total disbursements ............................................ $
c°st:
$699.70 4,626.20
September 30, 1930, Balance ...................................... $131,078.56
Bolniške podpore — Sick Benefits:
ptSo

irrie
c lc
• fcVst ec
I K >bCr
i h. (• ercicl,
S
(S> t
ircur
*Ptls
7*tt
4

$1.00 29.00 9.00 120.00
l.i.OO 63.00
59.01) 62.00 20.00 33.00 20.00 15.00 34.00 9.00
$2.00
107.00
126.00
Št. dr.	line
Lodge No. Name
3.	Joseph Mehlc
3	Joseph Skoff
3	Josephine ShustaT
4	Mary Crittendon
5	Matt Yavornik
5	Amalia Petersich
7	Katarina Boytz
7	Angela Mohar
7	Mary Pužel
7	Josephine Maring
7	Stephania Clifford
7	Katar. Vuksinich
8	Stjephan Licci
8	Frank Schweiger
9	Mary Carpine
$1.00 20.00 20.00 10.00 25.00
11.00 56.0(1 59.50 15.00 10.00 20.00 45.00 109.50 38.00
9	Antonette Rutar 18.00
9	Frank Strainar 25.00
9	Frank Zaverel 48.00
9	John Zgaynar 6.00
13	John Jesih	5.00
13	Joe Povshe	42.00
13	Agnes Umek 38.00
14	Rosie Brajkovich 34.00 14	Anna Dupin
14	Anton Dupin 14.50
14	Joseph Nucich
14	Marko Petrick 64.00
14	Joseph Jersin 11.00
14	Slava Pozun 25.00
14	Frank Yenko
14	Frances Vimpolshek 36.00
15	Anna Predovich
15	Viola Bulich
16	Conrad Hegler 16	Rudolph Kastelic
16	Anton Rabida
17	Mary Jelnikar 17	Barbara Sekich 17	Anna Tursich 20	Frances Belle 20	Katarina Plut
20	Eliz. Wickland
21	Frank Novak
21	Frank Urbas
22	Kata Franich
22	Mike Kroškovich
23	Frank Ivancic 23	Ignatz Strumbel
23	Joseph Fabian
24	John Usnik 24	John Sterle 26	Huston Yurjovsic
20.00
S.00
34.00
56.00 10.00
41.00 58.00 20.00 27.00 10.00 19.00 42.00 42.00 21.00
28.00 26.00 20.00 30.00 19.00 20.00 27.00
78.00 10.00
26	Dominick Martincich
27	Joseph Komat
28	Mike Lukach
28	Bias Podpechan 2S	Vincent Zerngast
29	Mary Kocevar
29	Vida Kuhar
30	Andria Savatovich 32	Julia Gale
32	John Sajn
33	Ignatz Potočar
33	I^udwig Babich
34	John Manco 34	Frank Racich
37	Frank Pelto
38	Frank Supan
40	Matt Milosevich
41	Annie Malenshack 34.00 41	Frank J. Vidick 34.00 41	Mary Lesar 28.00
27 10.00 14.00 54.00 35.00
24.00
25.00
30.00 32.00
14.00 54.00
54.00
58.00 128.00
16.00 62.00 122.00
Skupaj Total Operacije
$2064.50 $1137,00 Operations:
9	Mary Carpine	$100.00
9	Matt Zakrajsek	75.00
13	Joe Povshe	7S.00
14	Rosie Brajkovich	75.00
14	Frank Yenko	100.00
14	Frances Vimpolshek	50.00
33	Ludwig Babich	100.00
Skupaj — Total		$575.00
Onemog. podp. — Disability Ben.:
48.00' 1 John Stermole ______$130.00
FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ. — FINANCIAL REPORT OF THE JUVENILE DEPT. SEPTEMBER, 1930.
St. dr. Lodge No 1
Prejeli od društev — Receipts from Lodges:
3
4
5
6
7
8 9
11
14
15
16 17 20 21 22 2.3
24
25
Vsota Amount 17.85 9.80 6.90 8.85 2.55 3.90 .15 9.30 .90 5.55 2.40 17.10 2.10 2.25 3.90 1.50 1.65 1.95 1.20
Preostanek Sept. 1, 1930,
St. dr. Lodge No. 26
27
28
29
30
31
32
33 ■y-
36
37
38
40
41
44
45
Vsota Amount 7.20 4.95 1.35 5.55 4.50 .45 2.65 7.95 .15 1.35 1.05 .60 .90 11.55 1.65 1.50
Skupaj — Total $153.15 Balance........................................:............... $4,534.27
Skupaj
Total
Izdatki — Disbursements:
Dotečeni obresti —- Acc. Int. on Bond Acquired..
$4,687.42
5.00
Preostanek September 30. 1930, Balance..................................
Denver, Colo., Oct. 15, 1930. Anthony Jeršin, gl. tajnik
...... $4,682.42
Sup. Sec'y.
SPREMEMBE V ČLANSTVU Z.S.Z., ZA MESEC SEPTEMBER 1930. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W.S.A. FOR THE MONTH OF
SEPTEMBER, 1930.
ODRASLI ODDELEK — ADULT DEPARTMENT.
Pristopili (Entered)
Brother Joseph Skrabec, 3rd Trustee of the W. S. A., with the assistance of Mrs. Julia Skrabec and sister Christine Konty, organized the new English speaking Lady's lodge. Name "Royal Gorge Circle" was selected by the newly organized lodge, and the number 46 was granted to the said lodge from the Supreme Office. The following applicants were admitted into the said lodge: Anna Grebene, c. 4526, C. 40, Insured $500 in $1. Helen Kimmick, c. 4527, C. 17, Ins. $500: Margaret Kimmick, c. 4528, C. 24, Ins. $1000 and $1: Mary Kimmick. c. 4529, C. 24, Ins. $500: Anna Reigler, c. 4530,-C. 36, Ins. $500 and $1; Julia Relich, c. 4531. C. 25, Ins. $500 and $1; Anna Richards, c. 4532, C. 37, Ins. $500; Julia Skrabec, c. 4533, C. 34. Ins. $500; Marie E. Smith, c. 45.34, C. 33, Ins. $1000 and $1; Christine Webber, c. 4536, C. 23, Ins. $500 and $1.00.
K št. 16: Rudolph Yurglich, c. 4537, R. 17, zav. $500. K št. 17: Edward Major, c. 4546, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 27: Frank Koferle, c. 453.8, R. 22, zav. $500 in $2. K št. 30: Louis Konchar, c. 4539, R. 41, zav. $500 in $1; August Marra, c. 4540, R. 22. zav. $1000 in $2.
K št. 37: Toivo Wakkure., c. 4541. R. 23, zav. $250 in $2. No. 41: Anton Debelak, c. 4^42, C. 16, Ins. $1000 and $1; Mary Yane-zich, c. 4543, C. 16. Ins. $500 and $1.
K št. 44: Julia Tomsic, c. 4544, R. 16, zav. $500 in $1. • K št. 45: Andrew Klaich, c. 4545, R. 38, zav. $1000 in $2.
' T»
Zopet sprejeti — Reinstated:
Pri št. 14: Geo. Strackey, c. 1566.
Pri št. 15: Angeline Bodovinac, c. 3457; Geo. Bodovinac, c. 2579. Pri št. 21: John Papesh, c. 1854.
Pri št. 26: Joe Težak, c. 2655: Lu% Težak, c. 2654; Mary Vukson, c. 4081; Nick Wixel, c. 4431; Huston Yurjovsic, c. 3355; Mary Yurjovsic, c. 3705; Jacob Vidrih, c. 1653.
Pri št. 27: Mary Logar, c. 3234. Pir št. 29: Angela Borovac, c. 4010; Makse, c. 4205: Johana Zajc, c. 3387.
Pri št. 30: John Juti, c. 3707; Joe Penovich, c. 446? 3265; Rud. Pozzati, c. 3086.
Josephine Koscley, c. 3012; Julia Katie Penovich, c.
$2.00
94.00 38.00
Suspendirani Suspended:
Pri št. 1: Joe Meglen, c. 530; Joe Meglen, c. 3744.
Pri št. 3: Mollie Driscoll, c. 3201.
Pri št. 4: Jake Patrick, c. 3399.
Pri št. 5: Johana Ločinkar, c. 3015.
Pri št. 7: Amelia Levstik, c. 3871.
Pri št. 14: Anton Suklje, c. 1462; John Zupancich, c. 2966. Pri št. 16: Daniela A. Petkovsek. c. 4188; Frank Yaklich, c. 2837. Pri št. 22: Joseph Brodnick^ c. 3880; Mike Brozovich, c. 2539. Pri št. 24: Louis Skufca, c. 3524.
Pri št. 26: Mike Lovrencich, c. 2837; Frank Podlogar," c. 4410; Mary Podlogar, c. 4411.
Pri št. 29: Mary Čeme, c. 4049; Mary Delis, c. 3706; Mary Gainor, c. 3911; Johana Mervar, c. 3261; Josephine Mlakar, c. 4504; Theresa Peča-var, c. 3477; Frances Poje, c. 3262; Angela Prijatelj, c. 3678; Mary Seme, c. 2981; Hermine Simonic, c. 3835; Julia Tomsic, c. 3915; Julia J. Vokach, c. 3893; Juliana Vukmirovich, c. 3836: Mildred Vukmirovich, c. 4011.
Pri št. 32: Joc Jakcn, s. 3948; Katie Jaken, 3949; Geo Podjed c. 3544; Frank SlSvec, c. 4017; Antonia Urankar, c. 3850; Joseph Urankar, c. 3851; Anna Zivkovich, c. 3809; Sam Zivkovich, c. 3808.
Pri šl. 34: Anna Cetin, c. 4083; John A. Maiico, c. 4021; Barbie Ste-peck, c. 3361: John Zornick, c. 3284.
Pri št. 38: Geo Daneluk, c. 3972; John Petek, c. 4034.
Odstopila — Withdrawn:
Pri št. 20: Mary Kenick, c. 4197. Premenili iz navadne zavarovalnine v 20-letno plačilno zav. — Changed from the ordinary life to 20-year payment life:
Pri št. 3: Adolph Yanko, c. 3428, C. 21. Pri št. 8: Jezs Wohlford, c. 4330, C. 36.
Odstopili od boln podp.—Withdrew from sick benefit: Pri št. 1: Geo. Boben, c. 207, je odpotoval v inozemstvo. Pri št. 3: Adolph Yanko, c. 3428.
Prestopili — Transferred: Gregor Zalogar, c. 3181, k št. 30.
Mary Oxborrow, c. 2377; Frank Turk, c. 2491; Mary Turk, c. k Št. 45.
Mary Dekleva, c. 3029, k št. 4.
Anthony Jeršin, gl. tajnik. — Sup Sec'y.
im«llBIIIMI1»llllMIIIMll!:«;ilMI[llllBlllMlllll»ll!iMll|[lB
Dopisi lokalnih društev
Miii!Hiiii!wiiiiaiii!iBii!iiBiiiiniiiiB!ii!ianniii!iaiiriFiiii IZ URADA PREDSEDNIKA DRUŠTVA ŠT. 1 Z.S.Z.
Denver, Colo.
Tem potom omenim, da bo društvo št. 1 ZSZ. priredilo lepo veseloigro "Lažizdravnik" v nedeljo, dne 9. novembra.
Prav uljudno vabim vse Slovence in Hrvate v bližini in 0-kolici, ,da se gotovo v kolikor mogoče velikem številu udeležijo te igre, ker bolj smešne igre ni bilo igrane še v nobeni slovenski naselbini.
Igra "Lažizdravnik" se bo igrala dvakrat. Prvič se bo igrala omenjeno nedeljo, dne 9. novembra popoldne ob 2. uri. Vstopnina za otroke bo 15 centov, za odrasle 50c. Drugič se bo igrala igra zvečer ob
8.	uri. Pri večerni predstavi bodo plačali otroci po 25c, odrasli pa 50c.
Ne društveni seji dne 10. oktobra se je sklenilo, da vsak član in članica kupi eno vstopnico. To velja tudi za tiste člane, ki so na potnih listih, ki naj pošljejo pri prihodnjem a-sesmentu 50c več kakor navadno, ker gre ves d'običek za izboljšanje društvene blagajne. — Nadalje prosim, da člani bolj redno plačujejo svoje asesmente. Na zadnji seji nam je nadzorni odbor poročal, koliko člani dolgujejo in videli smo, da je to precejšnja svota.
Na svidenje v nedeljo, dne
9.	novembra popoldne in zvečer. Bratski pozdrav vsem članom ZSZ.
Steve Mauser, preds.
/OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ --
Our Young ZSZ. j|
>000000000000000000000000^ UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1 ZSZ.
Denver, Colo.
I wish to inform all members of United Comrades that our next meeting which will be held October 26, will start at 12:30 P. M. sharp. We will start earlier on account of the Trail Blazers Minstrel Show, which will start at 2 P. M. Admission for children will be 10 cents in the afternoon and 25c in the evening. This show is promised to be one of the best that was ever put on. I know it will be a big hit as they have some of the best actors and are working very hard. Let's give these boys our best cooperation as they are always willing to give us a helping hand whenever we need them. I wish to remind you that we are planning on having a Christmas play and will give you all more information later. Now, kids, don't forget, our meeting-starts 12:30 sharp and I also wish to see all United Comrades attend this big show.
Best wishes and regards to all adult and juvenile members of ZSZ.
Anthony Težak, Vice-Pres.
--0-
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A.
Denver, ,Colo. Well folks, the Trail Blazers' Swanee Minstrel Show is not far off now, and everything is in readiness and everyone who is going to take part in it, is rarring to go and we know everyone who attends, will get their money's worth. This show is different than
other minstrel shows, as there are jokes of all sorts and kind. Jokes of home, family, fireside and even of the graveyard. And talk about songs— you have never heard so many in one night of singing anywhere. The singing alone is worth the price of admission and if you miss this show you will miss one of the BIG TREATS of the season; as you will not be able to duplicate such a show for the low price of admission.
In the second part of the show we have a plantation scene which is hard to beat; here you see and hear those southern darkies, mammies and pickaninnies sing those old plantation songs and see the big celebration they have on the stage. We have a surprise in store to spring on the audience in this scene. You want to be sure and see the Sweetheart of the Plantation, Anna Tezak^ Watch those young darkies trying to make love to her. It will remind you of your courting days. Anna as Peruna, portrays her part in great shape and is the envy of the young darkies of the plantation. She also sings one of those dear old southern plantation songs that everyone likes to hear—this part alone is worth the price of admission.
Now folks, all of you that intend to attend this show, be sure and' come early and get your seats as the curtain rises at 7:45 p. m. sharp and don't forget the date, Sunday, October 26, 1930. There will be a matinee Sunday afternoon at 2 p. m. The prices of admission are: children in the afternoon 10c, adults 50c. The evening prices are: children 25c, adults 50c, and a limited amount of reserved seats at 75c. But all reserved seats must be bought not later than Friday, Oct. 24, as no reserved seats will be sold the day of the performance. Those who have not purchased tickets can get them from any member of the lodge, and general admission tickets can be purchased at the door the afternoon and evening of the performance. In case we cannot accommodate the crowd the night of the performance and it will be necessary to put on another performance, we advise our patrons we have tickets to hold them and watch the next issue of the paper for the date when the next performance will be put on and the tickets will be honored at this performance, if one is given, as we will try and accommodate everyone if we possibly can.
Now in conclusion we once more repeat that if you want to see a good show, be sure
Od št. 14: Od št. 22: 2492, prestopili Od št. 30:
Kisanje v želodcu odpravljeno po novi iznajdbi
"Imel izvrsten u-speh od Trinerjeve-Ka grenkega vina in
*	j dal moj zadnji do-
lar za njega. Prej me je bilo kar sram vednega vzdiganja in kisle sline v mojem grlu," 'piše E. J. Vance iz Philadelphia. Očisti štiri važne prostore— želodec, jetra, žolčni mehur in čreva. Odžene želodčne, jeterne, zabasanost in zaprtnico lierednosti.
Dokazano Poskusite ga na naš ri-Zastoni ziko. Preskrbite so steklenico tega še danes od vašega lekarnarja. Jemljite ga deset dni. Ako vam ne pomaga, vrnite o-stalo lekarnarju in zahtevajte vaš denar nazai. Ne odlašajte to še danes.
and attend the Trail Blazers' Swanee Minstrels to be given on Sunday, Oct. 26, 1930, at Slovenian Hall, 4468 Washington Street. Curtain rises at 7:45 p. m. sharp. After the show there will be dancing and we are sure, everyone who comes will get a good LAUGH and enjoy themselves. COME ONE, COME ALL and have a good time with us. Music will be furnished by the Swanee Minstrel Syncopators who have enjoyed a very successful summer. After you have laughed yourself sick you then can dance IT OFF.
Mahogany Boys-
-o-
ROYAL GORGE CIRCLE NO. 46 Z.S.Z.
Canon City, ,CoIo.
Just a few lines from the Royal Gorge Circle No. 46 of Canon City, Colo. We are asking only for a small space in your paper that we may get better known and better acquainted with other members of the ZSZ. Lodge. We are just a new lodge and trying our best to succeed in making this a bigger lodge. We are only ten to start with, but with the promise of all the members that they will do their best, I am sure we will make it a great success. We want to thank our Supreme President for coming up to initiate us, also our Supreme Secretary for the encouraging letter he send us. This being our first meeting after the initiation, we haven't much to.say, but maybe more next time.
Marie Smith, Rec. Sec'y.
V STARI KRAJ
Večina naših starokrajskih potnikov prihodnjih par mesecev bo potovala v sledečih skupinah:
24.	oktobra na slavnem ILE de FRANCE, ki je rojakom tako dobro znan, da ne rabi še posebnega opisovanja;
25.	oktobra na SATURNIJI na
Trst;
11.	novembra na najnovejšem in najmodernejšem francoskem parniku —» LA FAYETTE — se vrši posebno skupno potovanje za one potnike, k' nimajo veliko denarja. Tretji razred do Ljubljane skupno z davkom stane samo $109.73. Poleti je ta parnik samo za turiste, a sedaj se nudi tudi potnikom tretjega razreda. Kdor hoče poceni potovati, naj se pridruži temu potovanju;
12.	novembra VULCANIA na Trst;
21. novembra zopet odpluje ILE de
FRANCE;
29. novembra na SATURNIJI božično potovanje na Trst;
3. decembra skupno potovanje na AQUITANIJI;
5. dec. 1. božično potovanje po Francoski liniji na priljubljenem PARISU;
12. dec. glavno božično potovanje na prvaku — ILE de FRANCE;
16. den. EUROPA, ki nudi zadnjo priliko za božično potovanje.
Ako želite potovati na kakem drugem parniku, pišite po naš Vozni red.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
LEO ZAKRAJŠEK
Midtown Bank of New York
630—9th Avenue, New York, N. Y.
f
ČEMU
bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefoni
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRAN GRILL, predsednik
1729 W. 21st Street,
Tel. Canal 7172-7173
Chicago, III.
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CEll DAN V URADU.
Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
DR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave.,
CICERO, ILL.
(Poleg Eleratorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopoE, 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47)
r Birm 4 i
ginu
i

Ji
	=
	■ s
	■
	■
9)	■
O	■
X	■
	■
	■
	a.
SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
l t ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
i	
■	
■	
■	9)
■	O
■	X
■	
■	
■	
■iiiinmii
iiiiiiiiinin
■umna
IMllllpiiii«ilMMIIIIBlBm^
Veslali smo po neki reki, ki je bila manjša od one, v katero sem bil priplaval in se rešil;
tudi nismo bili več v močvirju.
Na obeh straneh je ležala odprta pokra-na ali bolje rečeno, pokrajina, ki bi bila odprta, da ne bi na njej rastla drevesa, ki so bila večja od največjega hrasta in mestoma ja-ko lepa.Po teh drevesih so se ovijale ovijalke, ki so visele z najvišjih vej kakor debele vrvi, in med temi so bile mnoge neznane rastline s sijajnimi cveti, katere so se oprijemale drevesne skorje kakor se mah oprijema zida. Po vejah so sedele ptice, ki so imele vreščeče glasove in sijajno perje, ter opice, ki so lajale in čebljale.
Baš ko je solnce zahajalo nad vsem tem čudnim novim prizoriščem, so čolni dospeli do izkrcališča, zgrajenega iz lesa, in stopili smo na suho. V tem. se je hitro stemnilo in v temi nisem mogel razločiti drugega, kakor da so me peljali po dobri cesti. Kmalu smo dospeli do nekih vrat; po lajanju psov in številu ljudi,ki so se gnetli okoli njih,sem sodil, da je tukaj vhod v mesto; šli smo skozi in stopali po dolgi ulici, katero so na obeh straneh obdajale hiše. Pri .zadnji hiši se je moj spremljevalec ustavil, me prijel za roko in me peljal v dolgo, nizko sobo, katero so razsvetljevale lončene svetilke. Tukaj se mu je približalo nekaj žensk, ki so ga poljubile, druge zopet, ki sem jih imel za služinčad, so ga pozdravile s tem, da so se z eno roko dotaknile tal. Kmalu pa so se oči vseh obrnile vame; vznemirjeno so vpraševali poglavarja; kaj so govorili, nisem razumel in sem samo uganil pomen njihovega govorjenja.
Ko so se me nagledali, so prinesli obilno večerjo, ki je obstojala iz raznovrstnega mesa, in Me povabili, naj se jim pridružim. Rade volje sem se odzval vabilu, sedel na štorjo in se lotil jedi, ki so mi jih prinesle ženske v skledah in postavile na tla. Med temi ženskami sem opazil eno, ki je vse ostale daleč presegala po lepoti, dasi ni bila nobena neprijetna za oko. Bila je bolj temne polti, toda poteze njenega obraza so bile pravilne in oči lepe. Njena postava je bila visoka in vitka in ljubkost njenega obraza je povečaval čar njene lepote. To dekle omenjam tukaj iz dveh vzrokov; prvič, ker me je rešila enkrat mučenja in enkrat, da nisem bil žrtvovan bogovom ; drugič pa zavoljo tega, ker ni bila nobena druga kot ona ženska, ki je pozneje za-slula pod imenom Marina, ljubica Korteza, ki ne bi bil brez njene pomoči nikdar osvojil Mehike. Tisti čas pa se ji niti sanjalo ni, da ji je bilo usojeno, da bo spravila državo A-nahuak pod okrutni jarem Špancev.
Izza trenutka, ko sem vstopil, sem spoznal, da .se je Marina — tako jo bom odslej nazi-val, kajti njeno indijansko ime je predolgo, da bi ga napisal — usmilila mojega bednega stanja in storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi me čuvala pred nizkotno radovednostjo in ustregla mojim potrebam. Prinesla mi je vodo, da sem se umil, in čisto oblačilo iz platna, da bi nadomestil slabo razcapano obleko, ter plašč za rame, narejen iz svitlih peres.
Po večerji so mi dali štorjo, da bi spal na njej v posebni majhni sobi; tukaj sem se u-legel in razne misli so mi rojile po glavi; dasi sem bil morda izgubljen za domači svet, sem
Štiri najnovejše plošče
vsaj prišel med ljudi, ki so bili dobri in prijazni, in niso bil divjaki, kakor sem razbral iz številnih znakov. Eno pa me je močno pripravljalo v skrbi; zažnal sem, da sem bil tudi ujetnik, dasi so dobro ravnali z menoj; na pragu moje male sobice je namreč spal možak, oborožen z sulico z bakreno ostjo. Preden sem legel, sem pogledal skozi leseno dro-govje, ki je služilo kot zaščita za okno, in videl, da je hiša stala na robu velikega odprtega prostora, na katerem se je na sredi vzdigovala sto ali več čevljev visoka piramida. Na vrhu te piramide je stalo poslopje iz kamna, ki je bilo po mojih mislih tempelj, in pred njim je gorel ogenj. Ugibajoč, v kakšen namen je utegnila biti zgrajena ta ogromna |gradba in kateri veri na čast, sem zaspal.
Usojeno mi je bilo, da sem drugo jutro več izvedel.
Na tem mestu mi bodi dovoljeno, da omenim — kar sem seveda šele pozneje doznal— da sem bil v mestu Tobasko, glavnem mestu ene južnih provinc države Anahuak, ki leži nekoliko sto milj daleč od osrednjega glavnega mesta Tenoktitlan ali Mehiko. Reka, v katero me je bil zanesel morski pritok, je Rio de Tobasko, kjer je v naslednjem letu Kor-tez stopil na suho, moj gostitelj ali bolje rečeno ugrabitelj pa je bil kasik ali poglavar Tobaska, prav isti človek, ki je pozneje daroval Marino Kortezu. Tako se je zgodilo, da sem bil z izjemo nekega Aguilarja, katerega je bil pred šestimi leti vihar vrgel z nekoliko tovariši na jukatansko obalo, prvi beli človek, ki je bival med temi Indijanci. Tega Aguilarja je rešil Kortez, dočim so bili njegovi tovariši vsi žrtvovani Huicelkotlu, strašnemu vojnemu bogu tiste dežele. Vendar so Indijanci že poznali ime Špancev, pred katerimi so domačini imeli praznoveren strah; leto dni, preden je mene nesreča zanesla v te kraje, je bil hidalgo Hernannez de Cordova obiskal jukatansko obalo in imel več bitk z domačini; bolj zarana v letu mojega prihoda pa je bil Juan de Grigalva dospel bas do te reke Tobaske. Tako se je prigodilo, da so tudi mene prištevali temu njim neznanemu novemu ljudstvu Tjnlov, kakor so Indijanci rekali Špancem,in zbog tega med sovražnika, po čegar krvi so žejali njihovi bogovi.
Ob svitanju dneva sem se prebudil; spanje me je zelo pokrepčalo. Ko sem se umil in oblekel v platneno oblačilo, katero so mi dali, sem odšel v veliko sobo, kjer so mi postregli z zajtrkom. Komaj sem bil z jedjo pri kraju, je vstopil moj ugrabitelj, kasik, v spremstvu dveh možakov take zunanjosti, da mi je groza pretresla srce. V obraz sta bila divja, strašna; oblečena sta bila v črno haljo, v katero so bili uvezeni tajni, mistični znaki rdeče barve in dolge, kuštrave lase jim je neka snov držala skupaj, ki je nisem poznal. Ta dva možaka, na katera so vsi navzoči z glavarjem vred zrli z največjim spoštovanjem, sta divje bulila vame, da mi je kri zastajala po žilah. Eden njiju je stopil k meni, mi je raztrgal belo oblačilo in položil umazano ro-k na srce, ki mi je hitro bilo, in štel na glas u-tripe, drugi pa je prikimaval njegovim besedam. Pozneje sem doznal, da je rekel, da sem zelo krepak.
(Dalje prih.)
RAVNOKAR IZŠLE!
25144—Pojmo	veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete
25145—Štajerska, Vesela Micka,
25146—
Sreda, 22. oktobra
W05 1IJ> i
1fa>ooooooo-ooooooooooo^o<5-ooo<yoo<K>oo<K>ooou
PISANO POLJE ™
5ooooooo<k>ooo Jm M. Trunk

o-dč. Udovič-Lovše....75c
komada na harmoniko
75c
Tirolska koračnica,
Stari Peter, dya krasna komada ....................
55216—Dunajska koračnica,
H-unyodl, ogrska koračnica, 12palčna plošča.
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25062—Povšter tanc
.75c
$1.25
Malo čudna revščina.
Iz nekega izletniškega opazovanja v starem kraju povzamem, da je tam revščina, revščina med delavstvom, zasebnim in državnim uradništvom, na kmetih, vsepovsod. Bogatini nikoli nismo bili, niti kdaj le nekoliko premožni. Zdaj tarnajo, da je bilo v stari Avstriji baje vrlo dobro, a ko je Avstrija še obstajala, so pa trumoma izseljevali se, ker ni bilo kruha, in zdaj bi šlo menda polovico Slovencev v Ameriko, ko bi vrata ne bila zaklenjena Kdaj in kje utegne biti, da bi ljudje ne gledali nazaj, ali ne vzdihovali naprej?
Revščina je. Bo tako. Vse-kako pa je vsaj malo čudna ta revščina, se mi zdi. Isti opazovalec namreč omenja obenem, da so gostilne mnogoštevilne,
v. ~ .. "so new slo v Galicijo . . f _
krogi govorili tiste dni po o ■ ljaku. He, he . . niti enega ni bilo. Drugo je znano. Lah napovedal vojno, je zag melo: "Gott vernichte Bal^
'— uniči naj Bog Lahe. in ko je šlo do zadnjega, m " Koroškem še malo. dalje,
Ribenška polka, harmonika in kitare .......................7Sc t draga poleg druge, prav tako,
25082-
25083-
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
►
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Mnogi so se o
na
Društva*— Trgovci — Posamezniki
•
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave i angleško in obratno. Zai nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
> Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, chicago, ill.
4
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr.....................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
25065—Samo	še enkrat, valček
Ven pa not, polka, instrumentalni trio ....................75c
25066—Kranjski	spomini, valček
Luna valček, orkester ................................................
25067—Fantje	se zbirajo, moško petje,
Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet ............................^-7Sc
25069—Stari	šotiš
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	.pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c
25077—Dolenjska	polka
štajerski Landler, godba ..........................................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
Bod' moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
Čez Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
>5084—Nočni čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
25085—Cingel	congel	»
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
25086—Še	kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
Ž5087-F_Tiha luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kwtet ....................................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna,
Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj........................7Bč
J5091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci.
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c
,25092-F—Sveta noč,
Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c
25093-F—Moja	Francka,
Potepuh, valček, harmonika ................................75c
25094-F—Fantje	po polj' gredo,
Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c
25095-F—Sladke	vijolice, valček,
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
25096-	F_Treba ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c
25097-F—Dekle	to mi povej,
Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c
25098-	F_Golobička, polka,
Repač, banda, dve harmoniki ..........................•„..75c
25099 F_Zvedel se mnekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše....................75c
Manj, kakor tri plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poStnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22nd Street,	Chicago, 111.
zu, se
zmaga" je prišla
mi pestmi wir brauchen hier."
Najmanj hvaleižni s° ški Nemceljni.
kakor je bilo salunov nekoč v kaki ameriški naselbini. In tam ne prodajajo teme, ker natrpano polne so te gostilne, delajo dober biznes, in tam se ne more piti morda le za potrebno žejo, pije se in se pije, da mora gostilničar postati robat, ko pride policijska ura.
Kaj je to? Vse kaže, da tu ne gre morda le za nekaj pijače, niti ne morda za kako potrebno razvedrilo. Morda pijejo od — revščine, radi revščine? To je smešno. Kreda že dolgo ni več v navadi, plačati se mora sproti. Razvedrilo? Pozno v noč, in to morda dan na dan? In v teh gostilnah, in samole pri pijači? Ako more kaj oto-piti človeka, ga mora tako razvedrilo.
In pijača? Baje se pijejo lahka vina in pivo. Žganja se manj pije. Dobro, ako je tako, česar pa iz statistike ni razvi-deti, nasprotno. Pa naj bo tako. O pivu bi se dalo govoriti konec sem in tja, morda vsaj zdaj ne!"svi^° točko bo šlo toliko denarja za — tuja piva, morda ne.
Vina se pijejo domača, ker Slovenija prideluje vino, za izvoz je cena smešna, in vinogradnik mora tudi živeti. — Vprašanje o alkoholu se mora pustiti ob strani.
Domača vina se pijejo v gostilnah, se pravi. Sicer bi mogla podati potrebnih pojasnil le vestna in natančna statistika, ampak stavim, da se trikrat, in morda še veliko večkrat toliko "vina" popije, kolikor ga Slovenija sploh pridela. Ali se "vino" morda uvaža? Težko, saj se naredi — pumpa lahko v vsaki kleti.
Pred prohibicijo so zatrjevali merodajni krogi, da se je n. pr. v mestu New York popilo toliko renskega vina (Rhine wine), da bi morala vsa Nemčija biti posajena s trto, ako bi hotela pridelati toliko tega vina. A popilo se ga je toliko. Kakšno je toraj bilo to — rensko vino?
Prav statistično sem izvedel od župana mesta Mezzolom-bardo (bilo je še pred vojno), da se samole iz tega mesta izvaža toliko vina vrste "terol-dego", da ga vsa Tirolska ne more pridelati. Odkod so vzele te množine tega vina? Pumpa ga je pač delala.
Revščina, popije se pa toliko in pije se toliko in v toliko gostilnah se pije in gostilne so vedno polne . . ., čudna — revščina.
Abzug, Italiener!
Mislim, da je pesnik Terene zapisal, da je včasih težko priti preko satire — difficile est, satiram non dicere. Na Koroškem je letos kakor v vojni.
V prvih mesecih vojne je bilo, ko je Rus pritiskal, pa so bile oči obrnjene proti —iltn-liji. "Tri sto tisoč Italijanov je i 1436 e.
kler se na političnem nebu ni prikazal plebiscit in s tem Nemce up, da dobijo nekaj soč Slovencev za iazcei ^ mater Germanijo. Kak°'Italj. pet so se oči obrnile v — jo, in pred in ob pleb*^ bili Lahi ljubljenci Nemceljnov. Bridkost na i skem so pogoltnili, ni slo gače, ampak prav do nai ga se je za Nemčijo pr*a edina "svitla točka" P° c ^ povojnem nemškem	v
kor se je izrazil časopis VT j Hamburgu, in — Lahi so ^ ključ do te svitle točke, 1 dali ključ, in Nemci na * . škem so jih kar na srca P skali te radodarne Lahe, končno potom plebiscitne^ porinili sto tisoč Slo^e Nemčiji v žrelo.
Svitla točka po takem P^ razume, saj Je jj in ni nič na ter«' ta "zmaga" P° * sti laških ljubljenčkov, *or k vsi sreči ui uničn> j
Bog K VSI sreči Ui so prej kričali prav isti j( Srečnih dni spomin -v'^ spomin je sladak, sladak ^ desetih,letih, in zato J®^ dirindaj na Koroškem 1 "svitle, edino svitle toC {d»
Ampak Lah je P°®af: si pomaga.'Široko se J® ^ račil, ker je pomagal- V^čil Nemec sam rad širokok .jf in ker so se Lahi širokok v Celovcu celo z laško P^ jo v neki gostilni, j® ,jStf' nekaj časa vsega prjif .^j« ker Nemceljni p in ne P«^ s» jo več laške pomoči, in .^j f osorno v Celovcu v dot*1 čistilni povedali s povz«1* ■ Abzug, Ab^Ler keine
Itali^
ti
v?
FARMA NA PR<
Želim prodati	f
berti, Canadi, 161 ak^ 0 lesa za poslopje in ^t kurjavo in dosti odprt®
Dobra voda- j s« okoli. Slo* >
»v
za polje, je vzeta vsa
za soseda in drugega ^ dosti. Ena milja do Sol^e"
kve. 3 8 milj
milje do do mesta
žel.
RaS>
trava zraste po 3 čev^J® Ker sem ostala brez g f ja z otroci sem Prim^e#Ii dati. Ce. koga veseli km/ pojasm1
če dobiti še vec se oglasi na moj
MRS. BARBARA 205 Watson
■-SSi*
POZOR!
Najuspešneje zdravila na svetu izcl5iVj" jem jaz. A L PEN TINKTURO izpadanju in za rast las od katere prenehajo lasje odpadati in v kratkem času krasno
- "Ji
izrastejoako_so^-LlNTl^r
remne na glavi. BKu	e >
RA zoper sive lase odp0p / stanejo lasje v parj"«* t^ifi
naturni kakor v	trSȤ<
per REUMATIZEM kosteh ozdravi t« J Ssmih dneh. ELZA	,«ry»
ko rano ,opek>n£, ^ ^ ^
hšije. z0per deb
krajšem času. zoper mozulce, srbečo kožo in spešno zdraivlo
nogah. Imam se čili zdravil, kdor
bi

V
do vice, potne noge ^fUg><> }i<
—jL-jj" se dosrabiif}off

vila brez uspeha lačn» "u^V denar. Pišite po l"eZI " "
s".
denar. Pišite P" .. so \ ,0 5'
ja zdravila za Am f°a
tonu registrirane > ' ot>'T> ,
gUtrirana
/
JAKOB
95th St..
cl«v'