Mostnina plačsna v gotovini Maribor, četrtek 20 decembra 1934 Stev. 288 Lele. Vili (XV MARIBORSKI Cena 1 Din. VECERNIK Ur«, ki bi se prožila v pozdrav, bi se skrivala v pest stisnjena levica. To so vprašanja Slovencev In Hrvatov na Primorskem! Ko se ustvarja novo razmerje odtiošajev med Italijo im Jugosla-viio, se mora ustvariti tudi novo razmerje italijanskega fašizma do našega 'iudstva v Italiji. Pri tem ne zahtevamo »ebenih nemogočih koncesij in pravic za l)rate na Primorskem, ampak samo isto, kar pripada peščici Italijanov v Jugosla-*iil Zahtevamo zanje svobodno uporabljanje slovenskega, odnosno hrvaškega [ezika v zasebnem življenju, cerkvi, ob-t:ini kii uradu, pravico združevanja v Prosvetna, kulturna, socialna in gospodarska društva, vrnitev uničenega tiska m vrnitev vseh tistih slovenskih in hrvaških šol, ki so obstojale do Mussolini-^»ega pohoda na Rim. Naposled pa zahtevamo še konec nečloveškega teroriziranja in preganjanja Slovencev in rl[vatov tla Primorskem ter spoštovanje Njihovih najosnovnejših človeških pravic. V teh naših zahtevah ni gotovo ničesar, kar bi ne bilo v skladu s spoštovanjem suverenitetnih pravic velesile lta- lie in ničesar, kar bi segalo preko tistih Boooliob Jevtič sestavlja novo vlado Lista nove vlade bo v najboljšem primeru sestavljena šele drevi Ogromno zanimanje Evrope za našo vladno krizo BEOGRAD, 20. decembra. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je bil včeraj dopoldne klican na dvor na Dedinje, in ko se je vrnil v zunanje ministrstvo, je sporočil, da mu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade, katerega je tudi spre jel. Popoldne je bi! novi mandatar ponovno na dvoru, je pa po povratku izjavil novinarjem, da morajo na nadaljnje vesti še počakati. Jevtič je že včeraj pričel pogajanja za sestavo nove vlade, katera je nadaljeval tudi zvečer in danes. BEOGRAD, 20. decembra. Designirani ministerski predsednik Bogoljub Jevtič je danes ves dopoldan nadaljeval svoja pogajanja z osebnostmi, ki naj bi vstopile v njegov kabinet. Vendar bo nova vla da sestavljena v najboljšem primeru šele drevi. BEOGRAD, 20. decembra. Odstop U-zunovlčeve vlade, zlasti pa odstop zu- nanjega ministra Jevtiča, je vzbudil veliko pozornost po vsej Evropi in posvečajo temu dogodku vsi listi veliko pažnjo. Zlasti obširno razpravljajo o vladni krizi v Jugoslaviji pariški, pa tudi londonski listi. Vsi izražajo prepričanje, da se bo našla najboljša rešitev. Posebno iskreno pozdravljajo mandat Bogoljuba Jevtiča za sestavo nove vlade, ker vidijo v tem zagotovitev nadaljevanja dosedanie zunanje politike naše kraljevine. Vojaška zvtia Franci!# in Rufiie GLAVNA DOLOČILA TAJNE VOJAŠKE POGODBE, SKLENJENE ZA DOBO PETIH LET. LONDON, 20. decembra. »The Star« pobija vse demantije o tajni vojaški pogodbi med Francijo in sovjetsko Rusijo in objavlja celo tekst te pogodbe. List trdi, da je bila tajna vojaška pogodba med Parizom in Moskvo sklenjena za dobo petih let in se bo avtomatično podaljšala, ako ne bo leto dni pred potekom z ene ali druge strani izrecno odpovedana. Pogodba ugotavlja uvodoma, da je le defenziv nega značaja. Nato se določa vojaško sodelovanje Francije in sovjetske Rusije, zlasti sodelovanje obeh aviacij. Določa se skupno delo obeh generalnih štabov in se ugotavljajo metode, po katerih se bosta Francija in sovjetska Rusija obveščali o položaju in napredku svojih vojaških organizacij. Sodelovanje francoske in irovjetske aviacije se ne bo vršilo samo preko vojaških atašejev za letalstvo, ampak tudi potom stalnih pogostih obiskov letalskih misij. Sovjetska vlada bo ustanovila tovarno za francoska letala, ki jo bodo vodili francoski inženjerji. Ta letala se bodo gradila po francoskih sistemih, Mimo tega bo sovjetska Rusija uvedla v svoji vojski male francoske tanke. Štiristo takih tankov je sovjetska vlada že naročila v Franciji. Nadalje se bodo zgradile v sovjetski Rusiji in Franciji posebne radiotelegraf-ske postaje, ki bodo služile sovjetskemu in francoskemu generalnemu štabu za medsebojno informiranje potom posebnega voda. Člen peti, ki je najzanimivejši, določa ukrepe, ki jih bosta storili Francija in sovjetska Rusija v primeru voj ne. Ako bi Rusijo napadla Japonska, bi morala Francija takoj intervenirati. Francija je v tem primeru dolžna zalagati sovjetsko vojsko z vojnim ma terialom v višini vrednosti štirih ini-liard frankov. V primeru pa, da napade Nemčija Francijo, mora Rusija prožiti Franciji enako pomoč, kakor Francija Rusiji v primeru japonskega napada. Rusija mora Franciji dobav- pravic, ki so jih deležne vse tuje narodne skupine v Jugoslaviji ali kjerkoli drugje na svetu, kjer se spoštujejo načela najprimitlvnejše človečnosti. Italija z izpolnitvijo teh naših zahtev ne bi ničesar izgubila, pač pa bi ogromno pridobila. Svet bi drugače gledal na fašizem, kako' gleda sedaj in bodeči plot, ki se danes dviga vzdolž vse državne meje med Jugoslavijo in Italijo, bi na mah izginil. Ijati vojni material tudi v enaki višini vrednosti. Nadalje se določajo podrobnosti o prevozu municije in orožja, kakor tudi pota, po katerih bodo pošiljke odpravljene. V tajni pogodbi ni govora o pošiljanju francoskih čet v Rusijo ali ruskih v Francijo, se bo pa to vprašanje rešilo naknadno, ko se bo popolnoma proučilo vprašanje odnosov s Poljsko. Zavrnjen iSalSPanjk! strah ANKARA, 20. decembra. Anatolska agencija je izdala poročilo, v katerem javlja, da sedanja koncentracija turških čet v pokrajinah ob morju nasproti Dodekanezu ne predstavlja nikakršne proti komurkoli naperjene de monstracije, ampak je v zvezi le z rednimi vajami turške vojske. Ta komunike je bil potreben zaradi tega, ker se je govorilo, da je zbiranje čet demonstracija proti Italiji in so tako pisali tudi italijanski listi. Napetost med PoSjko in Romu^io KRAKOVO, 20. deccmbra. »Ilustro-wani Kurier Codziennl« objavlja uvod nik, v katerem se bavi z odnošaji med Poljsko in Romunijo in naglaša, da je Romunija krenila popolnoma na pot Češkoslovaške in je najprej izzvala tajno carinsko vojno, nato pa pričela preganjati še poljske narodne manjšine v Bukovini. Tako je bila po odredbi romunske vlade zaprta v Černovi-cah najprej poljska gimnazija, kateri je sledilo učiteljišče, nato pa je deželni šolski svet spremenil vse poljske šole v Bukovini v ukrajinske. POLOM CITROENA. PARIZ, 20. decembra. »Petit Journal* poroča, da so Citroenove tovarne avtomobilov predložile trgovskemu sodišču knjige zaradi ugotovitve pasiv. Sodišče bo odločilo, ali se uvede poravnava ali konkurz. Vlada se trudi preprečiti kon-kurz, ker bi potem izgubilo zaslužek 6000 delavcev in nameščencev. S temi bi šele bil pripravljen teren za resnični sporazum, ki bi odstranil največjo vseli vojnih nevarnosti v Evropi. Ako pa ti pogoji ne bodo izpolnjeni, potem bo vsak diplomatski »sporazum« samo kos papirja, ki za jugoslovanski narod ne bo imel absolutno nikakršne vrednosti, ker bo sklenjen proti naši volji. Volja naroda pa je vedno suprema lex! £ -r. BELGIJSKO ODLIKOVANJE JEVTIČA IN KOJIČA. BEOGRAD, 20. decembra. Belgijski kralj Leopold III. je odlikoval z lento Leopoldovega reda ministra Bogoljuba Jevtiča in ministra Dragotina Kojiča. HOLANDSKI ODGOVOR RUSIJI. HAAG, 20. decembra. Holandska vlada je odgovorila na sovjetski pred log, naj bi se razorožitvena konferenca spremenila v trajno konferenco za mir, negativno, in to z motivacijo, da se ji to ne zdi potrebno. Holandska vlada meni, da je dolžnost preprečiti vsako.vojno že poverjena Društvu narodov in da mimo tega ni treba ustanavljati še druge take institucije. DOBAVLJANJE OROŽJA NEMČIJI. LONDON, 20. decembra. Delavski poslanec Dobie je v dolnji zbornici interpeliral ministrskega predsednika Macdonalda zaradi dobavljanja orožja Nemčiji s strani Velike Britanije. Macdonal je v svojem odgovoru najprej opozoril na svojo prejšnjo zadevno izjavo in naglasil, da se bo angleška vlada v bodoče strogo držala člena 170 versailleske mirovne pogodbe, po katerem je taka dobava prepovedana. DELITEV ANGLEŠKEGA LETALSTVA. LONDON, 20. decembra. Dosedanje skupno ministrstvo za letalstvo se po najnovejši odredbi razdeli na dva dela, v civilnega in vojaškega. Ta delitev je postala potrebna zaradi silnega razvoja civilnega letalstva v Veliki Britaniji. Vojaško vodstvo je doslej civilno letalstvo oviralo, ker sc je oziralo le na vojaške potrebe. NOVO LINČANJE V AMERIKI. PARIZ, 20. decembra. V Selly Vilin v državi Tennessee v Združenih državah Severne Amerike bi se bil moral zago-varjeti pred sodiščem nek črnec zaradi posilstva neke bele deklice. Pred poslopjem sodišča se je pa zbrala ogromna mno žica demonstrantov, ki je naposled vdrla v palačo s silo, planila v razpravno dvorano in linčala obtoženca pred očmi sodnikov. V pretepu, ki je pri tem nastal, je bilo več ljudi ranjenih. E. E. KISCH OSTANE V AVSTRALIJI. LONDON, 20. decembra. Iz Sidtieya poročajo, da je znani marksistični književnik in novinar Egon Ervin Kisch zmagal s svojo pritožbo na višje sodišče in dobil dovoljenje, da smel ostati v Avstraliji. Kakor je znano, je bil Kisch zaradi nedovoljene priselitve obsojen pred dnevi na 8 mesecev zapora in izgon po prestani kazni. Stran 2 Mariborski »VečernfKc Jutra. / Mariboru, dne 30. XII. 1934. Dnevne vesti Napredovanje v poštni službi. Pri pošti Maribor I. so napredovali za višje kontrolorje Vaclav Kunst, Ivan Ortan in Fr. Žehel; pri pošti Maribor II. za višje kontrolorje Jože Gradišnik, Fran Koren in Martin Šetinc; za kontrolorja pri pošti Maribor I. je napredovala Amalija Gon-delakova, za poštno telegrafsko manipulantko pa Mihaela Gačnikova. Pred oltar. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Zidar Alojzij Mlinarič in Olga Kranjčeva, kotlar drž. žel. Anton Dežman in Ivanka Zamudova, posestnik Andrej Turnšek in Magdalena Fišerjeva, posestnik France Gotlib in zasebnica Tončka Kalundrova, delavec France Le-tič in Angela Bezjakova, trgovec Viktor Kosi in Herta Koritnikova, kovač drž. žel. Jože Romih in Marjeta Žniderjeva ter dimnikar Jože Kunej in Stanka Ster-letova. Bilo srečno! Proračunska razprava o novem mestnem proračunu bo prišla v razpravo pred mestni svet šele po novem letu. 2e prihodnje dni pa se bo sestal finančni odbor in natančno proučil morebitne o-pombe glede osnutka novega mestnega proračuna. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 102. številki: Uredbo o imo-vini posebnih delov mestnih občin; uredbo o izločitvi občin Osilnice, Frave in Drage iz območja okrajnega sodišča v Kočevju; odločbi ministra za notranje posle o občinah; izpremembe imena katastrske občine Brebrovnik v mali Bre-brovnik; pravilnik o izvajanju javnih del; razglas o razporedu občin v dolnje-iendavskem srezu in razne objave iz »Službenih novin«. Mestna podjetja sporočajo: V zvezi z govoricami, ki so nastale,po mestu zaradi domnevnih neresničnosti pri poslovanju avtobusnega prometa, je uvedlo ravnateljstvo Mestnih podjetij preiskavo in ni ugotovilo nikakršnih kazenskih odgovornosti. Zaradi sklenjene preureditve avtobusnega prometa je upravni svet Mestnih podjetij v zakonitem roku odpovedal službo trem nameščencem avtobusnega prometa. Nov otroški vrtec. V koroškem predmestju ni bilo doslej nobenega otroškega vrtca, čeprav se je tudi v tem predeto mesta čutila živa potreba po taki ustanovi. Starši otrok v koroškem predmestju so zaprosili mestno občino, ki je njihovi prošnji ugodila. Nov otroški vrtec bo otvorjen prihodnje leto, ker predvideva zanj primerno postovko tudi novi mestni proračun. Stroga kontrola pri izdajanju računov in not. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal strogo okrožnico vsem finančnim ravnateljstvom, davčnim up ra vam in organom finančne kontrole pri izdajanju računov, not in obvestil po tarifni številki 34. taksnega zakona. Ta okrožnica posebno poudarja, da so bili tudi voditelji davčnih uprav sami premalo vneti in niso ukrenili zadostnih ukro pov, da bi storili dolžnost vsi tisti, ki so poklicani, da izdajajo račune. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministra pozval vse finančne organe, da morajo izvajati kar največjo kontrolo pri kupcih in dognati ali izdajajo taksirane račune ali ne. V ta namen bodo organi finančne kontrole zahajali v vsako trgovino in dajali navodila trgovcem, ki so dolžni izdajati račune in jih bodo obenem opozorili na kazenske posledice neizda-janja računov. Organi finančne kontrole in davčnih uprav bodo posvečali posebno pozornost zlasti tistim trgovinam, ki imajo mnogo posla. Zveza nacionalnih organizacij kraljevine Jugoslavije. Že večkrat je bila izražena želja po čim tesnejšem medsebojnem sodelovanju vseh nacionalnih in narodno-obrambnih organizacij v naši državi. Naša nacionalna javnost je vselej z velikim veseljem pozdravila vsak tak skupen nastop. V tem razpoloženju so se pred kratkim zedinili tudi predstavniki raznih naših patriotdčnih organizacij. Na državni praznik 1. decembra je bila v Beogradu ustanovljena Zveza nacionalnih organizacij. V to zvezo je bila sprejeta Narodna obrana, Združenje vojnih invalidov, Zveza vojnih dobrovolj cev, Zveza strelskih družin, Združenje rezervnih častnikov, in bojevnikov. Aeroklub kraljevine Jugoslavije in Združenje upokojenih častnikov in vojaških uradnikov. Izdelana so bila tudi pravila zveze, ki so predložena pristojnim obla-stvom v potrdilo. Delo zveze vodi vrhovni odbor, ki ima svoj sedež v prostorih beograjske Narodne obrane. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Mariborski komunisti se bodo zagovarjali. Preiskava proti 21 mariborskim komunistom, ki so obtoženi komunistične propagande, je končana in bodo sojeni v dveh skupinah. Prva skupina, v kateri je 15 obtožencev, se bo zagovarjala 15. januarja, druga skupina, v kateri je 6 obtožencev, pa bo sedelo na zatožni klopi 31. decembra t. 1. Glavna obtoženca v prvi skupini sta Apih in Vrunč, v drugi skupini pa Kramer, Hartner in Jančar. Zavarovanie delavcev in nameščencev v oktobru. V oktobru je bilo zavarovanih v naši državi pri okrožnih uradih 565.451 delavcev in nameščencev. V primeri s septembrom je naraslo število zavarovancev za 3.359, v primeri z lanskim okt. pa za 16.000. Največji absolutni porast zaposlitve izkazuje ljubljanski okrožni urad in sicer 4.091, nato okrožni urad za zavarovanje delavcev v Velikem Bečke-reku za 2628, v Zagrebu za 2.339, v Somboru pa za 1.955. Večje nazadovanje zaposlitve pa izkazuje okrožni urad v Banjaluki, in sicer za 1.197, izmed privatno društvenih bolniških blagajn izkazuje nazadovanje samo zagrebški »Merkur«, dočim je število zavarovancev pri ljubljanski trgovski bolniški blagajni poskočilo za 521. Mestna organizacija JNS za III. okraj ima drevi ob 20. uri v okrajnem tajništvu v Cankarjevi ulici odborovo sejo. Zaradi bližajočega občnega zbora je u-deležba za vse odbornike nujno obvezna, dobrodošli pa so tudi Člani in somišljeniki organizacije. V krčmo ne sme. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je v smislu uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb prepovedalo pekovskemu mojstru Adolfu Dimniku zahajati v gostilne za dobo dveh let. Še vedno hrošči. Učenec Ivan Cafuto je nalovil na vrtu hiše št. 18 v Tatten-baahovi ulici polno škatlo rjavih hroščev in nam jih prinesel v uredništvo. Hrošči za Božič, specialiteta 1. 1934! Rešite nas blata in brozge. Prejeli smo: Del Pobrežke ceste od Vernikove gostilne je naravnost v obupnem stanju. Cesta že dolgo ni bila nasuta in je tako blatna, da se človek pogrezne do gležnjev v blato in brozgo. Ker je cesto na tem kraju zelo ozka, je še večji revež pe šec, če ga slučajno sreča avto. Obrizgan je od pet do glave. Naj bi mestni gradbeni urad sedaj na zimo nasul ta del ceste z gramozom, za kar mu bodo vsi, ki hodijo po tej cesti, zelo hvaležni. Posnemanja vredno. V soboto 8. t. m. so se zbrali člani zelene bratovščine v gostoljubni hiši g. Franja Frasa v Dobrenju. Kakor vsako leto ob tej priliki, se je tudi letos spomnila njegova vzorna hčerka Julka naših nacionalnih institucij. Med zbranimi gosti je nabrala 150 Din za spomenik našega nepozabnega očeta domovine, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Znesek je že izročen na pristojno mesto. Najmodernejša bolnišnica je nedvomno banovinska bolnišnica na Sušaku, ki je bila slovesno blagoslovljena in otvorje-na preteklo nedeljo in je veljala nad 16 milijonov dinarjev. Bolnišnica je 4 nadstropna in je v njej prostora za 400 bolniških postelj. Ker se je pokojni kralj zelo zanimal za gradnjo te bolnišnice ima tudi po njem ime. Konec zagrebške »Senzacije«. V Zagrebu je skoro loto dni izhajal tednik »Senzacija«, ki so ga izdajali in imeli v rokah dokaj čudni elementi. Zagrebška policija je ■vise osebje «5enzacije« aretirala in zapečatila uredniške prostore. Tako imajo sedaj Zagrebčani novo senzacijo zaradi »Senzacije«. Pii apnen Ju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male mno žine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri potostransko ohromelih ž »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stanovanjske najemnike, organizirane pri »Društvu najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico« vabi upravni odbor, naj store svojo dolžnost in poravnajo članarino za letošnje leto. Zaradi ogromnega števila članstva je nemogoče obiskati društvenemu inka-santu vsakega člana in prosi zato odbor, naj poravna članstvo, ki je v zaostanku, članarino v društveni pisarni na Rotovškem trgu med uradnimi urami, ki so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 19. ure. Zveza mladih intelektualcev zaradi nepredvidenih zaprek danes nima sestanka. Preložen je na soboto 22. t. m. ob 19. uri. Rezervni in vpokojem častniki pozivajo vse svoje tovariše na skupen sestanek v petek, dne 21. t. m. ob 20. uri v dvo-Tani hotela »Pri Zamorcu«. Obravnavali se bodo predlogi g. polk. Božidareviča in predpisana obvezna strokovna predavanja. Pridite vsi! Združenje trgovcev za mesto Maribor sporoča, da smejo v nedeljo 23. decembra trgovine ves dan poslovati, zato pa morajo biti na božični dan in na dan sv. Štefana t. j. dne 25. in 26. decembra ves dan zaprte. Velecenjenim damam se priporoča dam ski česalni salon »Zora«, Aleksandrova cesta 19. Pod božično drevo — lepo knjigo! — Priporoča se knjigarna Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Najlepša, res krasna božična darila po zelo nizkih cenah ter vse vrste različnih razglednic od 50 par naprej dobite le v trgovini Zlate Brišnikove, Maribor, Slovenska ul. 11. Eleganten pisemski papir je tudi lepo božično darilo. Dobite ga pri Zlati Briš-nikovi, Slovenska ulica 11, Maribor. O razstavi članov mariborske »Brazde«, ki so jo priredili pretekli mesec v Ljubljani (sedaj pa v veliki kazinski dvorani v Mariboru) so pisali obširno vsi ljub ljanski, pa tudi mnogi zagrebški in beograjski listi in tako dvignili po vsej državi kulturni in umetniški pomen Maribo ra. Med drugimi listi je posvetila tudi »Slovenija« razstavi daljše poročilo, v katerem pozdravlja mariborske umetnike in pravi med drugim: Sirk je najmočnejši v izrazu; dela podobe skupin še bolj kot krajine, oljne slike pa tudi akvarele. Pozdravlja zlasti njegove štajerske motive in si jih želi še več. O Jiraku pravi, da se v njegovih slikah oglaša štajerska zem lja in ljudstvo. Jirak ima veliko plastike v barvah, dosti svežosti v koloritu, čeprav mu še manjka finese v obliki in črti. Njegove slike delajo na gledalca vtis. O Koširju pravi, da je dober slikar, Kosa pa hvali po pestrosti motivov. Ob koncu poziva slikarje »Brazde«, naj odkrijejo našo obmejno pokrajino še bolj zaradi nje, sebe samih in zaradi slovenske umetnosti, da bo po njih vsaj tako vidna, kot je postala dolenjska stran po Jakcu. Na mariborski razstavi se je pridružil omenjenim še kipar Stoviček. Pretep. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj 23-letnega posestniškega sina Franca Preloga iz Logarovcev, ki ga je v nekem pretepu sunil posestniški sin France J. ž nožem v pleča. Bombaž se Je vnel. Sinoči kmalu po 20. uri se je vnel bombaž v Hutterjevi tovarni v oddelku za mešanje bombaža. Suha tvarina je naglo tlela in se je pričel valiti iz oddelka gost dim, ki ga je takoj opazil v oddelku zaposleni delavec Ant. Kreps. Obvestil je o tem vodstvo tovarne in druge delavce, ki so takoj priskočili na pomoč in odstranili nevarnost še preden so prispeli alarmirani mariborski gasilci. Tem se je posrečilo nato z maskami zaradi gostega dima v kratkem času popolnoma pogasiti tlečo tvarino. Škoda je malenkostna. Precej bombaža se je pokvarilo le zaradi gašenja. Narodno gledališče REPERTOAR. Četrtek, 20. decembra ob 20. uri: »Žalujoči ostali«. Red D. Petek, 21. decembra: Zaprto. Sobota, 22. decembra ob 20. uri: »Gugalnica«. Red A. Znižane cene. Abonentje reda A dobe v soboto, 22. tm. deflacijsko veseloigro »Gugalnica«. To delo je ena najuspelejših veseloiger. . kar jih je bilo uprizorjenih na maribor- : skem odru v poslednjem času. Veljajo znižane cene. Rezervirajte vstopnice za premiero Stolzove operete Izgubljeni valček, ki bo na prvi božični praznik, v torek, 25. tffl. ob 20. uri. »Izgubljeni valček« je »šlager« ste učinkovitosti, kot »Grofica Marica«. »Vijolica z Montmartra« itd. Odlikuje ga izredno pevna šlagerska muzika ter živahno, s posrečeno komiko prepleteno dejanje. Zasedba: operetna pevka Ani je Udovičeva, Hedi Barbičeva, Mici Severjeva, gospodinja Brigita Zakrajškova. skladatelj Hofer Sancin, libretista Nikih1 Viki Skrbinšek in Stupica, gled. sluga P-Kovič, gled. ravnatelj Furijan, gled, tajnik Košič, notar dr. Doročenko Gorinšek. V ostalih ulogah: Dragutinovičeva. Starčeva, Medven, Nakrst, Harastovič Grom, Blaž, Verdonik.________________ Obmejni promet v novembru. V mesecu novembru je prekoračilo našo severno mejo skupno 10.319 oseb. Dopotovalo ie v našo državo 5031 oseb, in sicer 2131 Jugoslovanov, 2135 Avstrijcev, 501 Ce-hoslovak,210 Nemcev, 42 Italijanov in 23 drugih. Preko Maribora je odpotovalo 3607 oseb, preko Št. lija 725, preko Cmu-reka 37, preko Dravograda 105, preko Prevalj 299, preko Radgone 113, preko Hodoša 18, preko Lendavo pa 7 oseb. v istem času je odpotovalo iz naše države 5288 oseb. Od teh je bilo 1685 Jugoslovanov, 2476 Avstrijcev, 606 Čehoslova-kov, 203 Nemci, 108 Italijanov in 210 drugih. Preko Maribora je odpotovalo 3848 oseb, preko Št. lija 755, preko Gmureka 55, preko Dravograda 635, preko Prevalj 288, preko Radgone 134, preko Hodoša 10, preko Lendave pa 8 oseb. Največji promet je bil v novembru z Avstrijo. V tranzitnem prometu ie potovalo skupno 2107 potnikov, in sicer na progi Maribor-^ Rakek 565, obratno 432, na progi Prevalje—Maribor 290, obratno 203, na prog1 Prevalje—Labud 441, obratno pa 363* Največii tranzitni promet je bil z Italijo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaie. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 6 stopini C nad ničlo; barometer je kazal pri 1*> stopinjah 733.8, reduciran na ničlo pa 731.9; relativna vlaga 92; vreme je oblačno in deževno; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme še nadalje oblačno m deževno, višine pa bo pobeli! sneg. Naskok na Himalajo. Himalaja še vedno čuva svoje tajne-kraljestvo njenih gorskih velikanov & ni odprlo vrat človeštvu. Že mnogo ekspedicij se je ponesrečilo, ko so se hotel® povzpeti na najvišje gore sveta, mnog1 drzni plezalci so že plačali tu svoj pogum in ljubezen do narave z glavo. Z3 vsako ped strme poti na himalajske gor; ske velikane je bilo treba doprinesti tež ke žrtve. Toda kljub temu ali baš zato se oglašajo vedno novi plezalci, ki se hočejo povzpeti na te mogočne gore. SO sklenili Francozi naskočiti prihodnjo V°" mlad Himalajo. Za novo ekspedicijo to1 najvišje pogorje sveta se je odločil kltto francoskih alpinistov, ki se je obrnil v to namen na javnost, naj bi ekspedicijo V°° prla. Javnost je s polnim razumevanj6511 sprejela prošnjo pogumnih alpinistov-Med drugimi je obljubilo pomoč tudi cosko zemljepisno društvo. Bkspedacto1 bo štela 12—15 članov, tned njimi rari5' kovalce, plezalce, fotografe in filmsk; operaterje. Francozi se hočejo naslon1' ti pri iziberi opreme na izkušnje angte^k in nemške ekspedicije. Ekspedicija ™ opremljena z najmodernejšimi pripomočki, da bo mogla kljubovati vsem oviram-Francozi se že vesele, da bodo videli JJ filmskem platnu, kako vihra francoSk trobojnica na najvišji gori sveta. L# »Čuvajte Jugoslavijo I M a t I b o r u, dne 20. XII. 1934. ,, - »v jp » i f 7 Mariborski »Vec ernilč« Jutra. Stran 3. Zahteve naših obrtnikov RESOLUCIJA Z ZBOROVANJ LETOŠNJEGA OBRTNIŠKEGA TEDNA. Na zborovanjih 4., 6. in 8. t. m. zbrano obrtništvo je ugotovilo, da je gospodarski položaj obrtništva, zlasti rokodelcev, postal naravnost obupen ih nevzdržen ter je odpomoč nujno potrebna. Da se izboljša položaj obrtnikov, zahtevajo, da se: 1. zakon o obrtih novelira po že od obrtniških organizacijah predlaganih željah, 2. zakon o pobijanju šušmarstva brez odloga- predloži skupščini, 3. obrtništvu da izdaten državni kredit potom Obrtne banke, ki za posojilo obrtnikom ne sme računati več ko 6% obresti, 4. Davčna odmera je za male pridobitnike v razmerju s pridobitniki z velikimi dohodki krivična, n. pr. obrtnik, ki ima 12.000 Din čistega dohodka, plača pridobnine 720 Din, več dopolnilni davek 300 Din, torej skupaj 1020 Din, večji pridobitnik s 100 tisoč Din čistega dohodka pa plača pridobnine 15.000 Din, več dopolnilni davek 8000 Din, skupaj 23.000 Din. Če vpošteva-mo saumoupravne doklade 150°/©, tedaj plača prvi pridobnine z dokladami 2100 Din, drugi pa 45.500 Din in ostane tako prvemu 9900 Din, drugemu pa 55.000 Din, prvi ne more živeti, drugemu je preveč. Uvede se naj eksistenčni minimum z 12.000 Din, pridobnina pa odmerja do 20.000 Din davčne osnove z l°/o, do 30.000 Din z 2°fo, do 50.000 Din s 4°/o, do 70.000 Din s 6°A>, do 100.000 Din z 8°/», do 150.000 Din z 10°/», do 200.000 Din z 12°/o, do 300.000 Din s 14%, nad 300.000 Din s 15°/«, lestvica za dopolnilni davek pa analogno zviša do 30®/«. Dokler se ne uvede eksistenčni minimum in se pridobnina ne odmerja po temu ključu, naj se vsem malim obrtnikom, neglede na njihovo bivališče, pavšalirajo davki za mojstre z 80 Din in za kvalificirane pomočnike z 40 Din. Pri davčnih eksekucijah naj se predmeti ne prodajajo pod cenilno vrednostjo. 5. Da se pri vseh državnih, banovinskih in drugih javnih delih in dobavah predvsem upošteva rokodelskega obrtnika in se režijska dela opravljajo samo v najnujnejših primerih. 6. v zaščito domačega dela naj se odstranijo v vseh podjetjih tujci. 7. zabrani naj se vsem konfekcijskim industrijam prodaja izdelkov v lastnih podružnicah ali po trgovinah v krajih izpod 60.000 prebivalcev. 8. prepove naj se uvoz nepotrebnih konkurenčnih izdelkov, 9. iz zdravstvenih ozirov naj se prepove prodajo gumijaste obutve in gumijastih plaščev, izvzete naj bi bile samo pelerine. 10. poviša naj se trošarina na izdelke konfekcije krojaške in čevljarske stroke v industrijskih podjetjih, ki zaposluje nad 20 nastavljencev. Ta trošarina naj se pobira po 25%> od cen konfekcijskih izdelkov in se naj uporablja za podporo brezposelnih in v izboljšanje plač državnim nameščencem. 11. rokodelska dela po kaznilnicah za naročila naj se ustavijo, zavodom itd. pa sploh prepove izvrševanje rokodelskih obrtov. 12. socialne dajatve naj se znižajo, ukine naj se osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu in zavarovanje delavcev vrši po okrožnih uradih avtonomno za vsako banovino posebej ter uvede pri teh uradih največje varčevanje in najracionalnejše gospodarstvo. 13. za strokovno šolstvo in obrtr.o-nadaijevalne šole naj se postavi v držav, proračun potrebne vsote, da bo tako zajamčena splošna strokovna izobrazba obrtniškega naraščaja. Težko današnje gospodarsko stanje je v prvi vrsti nastalo zaradi tega, ker je cena kmetijskim produktom padla pod stroške pridelovanja, zaradi nezaupanja občinstva v denarne zavode, reduciranja plač državnim nameščencem in nizkih delavskih mezd v tovarniških podjetjih. Za izboljšanje splošnega gospodarskega stanja je zategadelj nujno potrebno, da se pridobi mednarodni trg za naše kmetijske pridelke, stori vse, da se vrne zaupanje občinstva v denarne zavode, državnim nameščencem povišajo plače, kakor so jih imeli pred reduciranjem in določi minimalna mezda za delavstvo v industrijskih obratih. Ptuj Koncert Glasbene Matice v Ptuiu Glasbena Matica v Ptuju je priredila 14. t. m. v dvorani Društvenega doma izredno uspel koncert v proslavo 100-letnice rojstva skladatelja B. Smetane in 301etn. smrti skladatelja A. Dvoraka. Na sporedu so bile sledeče Smetanove sklad be: Molitev in Veno (Poklonitev), dva moška zbora; Češka pesem, kantata za mešani zbor s spremljavo klavirja. Trije solospevi: Kdo zlate struny zahrat zna; Hej, jaka radost v kole in Nekamenujte proroky. Zbor iz Prodane neveste: Kaj bi se ne veselili — mešani zbor, solo in klavir. Od Antona Dvofaka so bili na sporedu dvoglasni ženski zbori in klavir. Ščipek, Golob na javorju, Ujeta in Prstan. Že spored kaže, da je dirigent pravi ne veselili« v zboru); izrecno nas je iz-nenadil s svojim mehkim liričnim tenorjem g. Jarc, ki mu je odgovarjala s svojim prijetnim altom ga. Drvenikova. Splošno so bili glasovi pri vseh zborih lepo ubrani, ni manjkalo lepe plastike, prav izvrstne agogike, a s čisto intonacijo se je vedno družila brezhibna ritmika, tako, da je petje zbora bilo izredno živo in enotno. Zboru Glasbene Matice in njenemu agil nemu diregentu smo hvaležni, da nam je s tem koncertom — pokazal lepo češko glasbo in čestitamo mu k odličnemu uspehu, ki ga je njegovo delo tudi zaslužilo. Zaprisega vojaških obveznikov v Ptuiu. V nedeljo 16. t. m. se je bila v Ptuju zbrala ogromna množica vojaških obveznikov iz vsega ptujskega političnega okraja, da svečano priseže svojemu novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. Svečani akt zaprisege se je izvršil v pro stornem dvorišču vojašnice kralja Petra. Zaprisegi je prisostvoval mestni poveljnik major Manojlovič s celotnim častniškim zborom in častno četo. Pred zaprisego je bila služba božja, ki jo je ob spremstvu ptujske mestne godbe daroval gvardijan oo. kapucinov p. Jožef Lapuh. Po službi božji je p. Jožef imel lep govor na navzoče, v katerem je naglasil pomen zaprisege. Po izvršeni zaprisegi pa je imel major Manojlovic sicer kratek, ampak pomemben patriotičen nagovor na zbrane vojaške obveznike. Po izvršenih svečanostih je korakala množica 8000 obveznikov po ptujskih ulicah, kar je napravilo na ptujsko prebivalstvo izredno globok vtis, ker so zelo redki primeri, da se zbere v majhnem Ptuju, ki šteje komaj 4500 prebivalcev, toliko ljudstva. Rojstni dan blagopokojnega kralja Alek sandra I. smo obhajali v Ptuju na svečan način. Ob 9. uri je bila v proštijski cerkvi sv. maša, ki jo je daroval g. prošt Greif, katere so se udeležili predstavniki uradov in oblasti, zastopniki društev in korporacij, šolska mladina ter mnogo občinstva. S hiš so plapolale državne zastave. stveno in je orkester ponovno dokazal, da je sposoben predvajati tudi težje kom pozicije in ne zaostaja za boljšimi zbori. Sledila je zadnja točka melodram »Krik domovine«, ki ga je spesnil nalašč za ta večer br. Milan Ferjan, glasbo pa je dal br. Justin. Vaje izraznega zbora pa so sestavili brata Bračko in Flegar ter sestri Peček in Pirtošek. Dobro naštudira« govoreči zbor je v ozadju recitiral pesem, od časa do časa pa se je oglašala turobna godba, a na odru je izrazni zbor po recitaciji izvajal vaje lepo in čuv-stveno. Kar je zbor govoril, to so člani, članice, moški in ženski naraščaj izražali z gibi. Kratka vsebina »Krika domovine« je sledeča: Narod trpi v suženstvu, s pomočjo Karadjordjev se osvobodi in napočili so domovini lepši dnevi. Ni še delo končano, ko se raznese širom domovine krik: »gospodarja so ubili!« Sledijo izrazi tuge in bolesti. Sklonjenih glav se klanja množica ljudstva pred sliko njega, ki je umrl za nas in zapoje mogočni koral: »Čuj nas silni Bog...« Slika bledi, luč pojenja, le plamenica še gori, zopet simbol: On je umrl, a njegova ideja živi. Melodram je mogočen in naprav, Ija na vsakega globok vtis. Videli smo, da je bilo marsikatero oko rosno. Dostojno in pijetetno je tako slavila Sobota ne-dočakan rojstni dan kralja-mučenika. Župni prednjaški izpiti. V nedeljo 16. t. m. so se vršili župni prednjaški izpiti. Prijavilo se je 7 kandidatov in kandidatinj. Prestali so izpite br. Zej Zlatko iz Ruš, Stopar Jože iz Slov. Bistrice, Kovačič Drago iz Studencev in sestr^Smer du Ljubica, Hinterlechner Marjana iz Maribora Matice in Kranjc Milena iz Studencev. Se ort glasbenik, ki skrbno izbira- skladbe. Moš ki zbor je takoj v začetku z zanosom odpel prvi dve skladbi. Nato je učitelj Drago Hasl imel primerno predavanje o B. Smetani in Dvoraku, ki je bilo prav primeren uvod v koncert. Mogočno je donela češka pesem, ki so jo pevci dovršeno in z velikim umevanjem odpeli in katero je skladno spremljal na klavirju g. Albert Fras. Dvorakovi dvoglasni ženski zbori so ] bili občuteno podani ter dinamično na višku in jih je dovršeno spremljala na klavirju gdč. Kabajeva. G. prof. V. Rus je nastopil v treh solo-točkah. Smetanovih kompozicijah. S svojim lepim baritonom si je pridobil vse poslušalce, ki so ga ponovno klicali na oder. Na klavirju ■ga je diskretno spremljal dirigent g. Č. Šedlbauer. Zadnja točka koncerta je bil mešani zbor iz Prodane neveste: (Mogočno in živahno je donela pesem — »Kaj bi se fO Žalna akademija sokolskega društva v Murski Soboti Vsako leto so se Sobočani zbirali na večer pred rojstnim dnem našega kralja v Sokolskem domu ter v veselem razpoloženju slavili vladarjev rojstni dan. In letos! Kaka razlika med nekdanjimi in tokratno prireditvijo. Kakor po navadi se je tudi tokrat zbrala vsa Sobota v Sokolskem domu, a k žalni manifestaciji. V vznešenih besedah je orisal br. dr. Via dimir Brezovnik, primarij soboške bolnišnice, delo treh Karadjordjev, Jurija, Petra, posebno pa blagopokojnega kralja Aleksandra I. V domu je bila tišina in vse je z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja. Predavanju je sledil koncertni del. Pod taktirko br. U. Justina je zaigral orkester: Adamičevo »Žalno koračnico«, Ce-telbeyjevo »Sanktuary« in Chopinovo »Žalno koračnico«. Izvajanje je bilo čuv- i Okrožni odbor LNP, službeno. Za službujočega odbornika pri prvenstveni i tekmi ISSK Maribor rezerva :SK Rapid ; rezerva, ki bo 23. t. m. dopoldne na igrišču SK Rapida, se določi g. Kasper. Tajnik. Kolesarska zveza kr. Jugoslavije, pododbor Maribor, službeno. Kolesarska dirka v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I., določena za nedeljo 16. t. m., bo v nedeljo 23. tm. Dirkači se morajo na startu javiti ob 9.30 tehničnemu referentu. Tajnik. Komisariat v JNS-u. Minister za fizično vzgojo naroda g.' dr. Andjelinovič je storil energične ukrepe za reorganizacijo nogometne zveze. G. minister je razrešil dosedanjo upravo JNS in imenoval 15 oseb, ki jim je dal široka pooblastila za popolno reorganizacijo jugoslovanskega nogometnega športa. Naša reprezentanca za Atene odpotovala. Sinoči je odpotovala naša nogometna reprezentanca iz Beograda v Atene, kjer bo nastopila v letošnjem tekmovanju za balkanski pokal. Odpotovali so naslednji igralci: vratarja Čulič in Bra-tulič, branilci Matošič, Lukič in Mitrovič, krilci Marušič, Gayer, Lechner, Rožič in Radovmkovič, napadalci Glišovič, p©t-rak, Vujadinovič, Zečevič, Marjanovi*5, Valjarevie, Sekulič in Tomaševič. Ilija Erenburg: Žepna svetilika Kaj naj rečem? Dolg čas mi je... Vlak se je ustavil, ne more peljati dalje. Noč, veter, pusti novembrski veter. Kam naj grem? Temno in hladno je. Niti enega ognja ni blizu, le nekje v daljavi grmijo topovi. Stopil sem v lužo; ne, to ni luža, Pravo blato je, skoraj bi se bil pogreznil vanj. Kje so nas vendar odložili? Mesto? Vas? Kolnem: »Mom d’in ohien!« Nekdo mi iz teme odgovori: »Imate popolnoma prav!« Neznanec, ki stoji prav tako do kolen v, blatu, sveti z žepno svetiljko po nekih razvalinah in mi pravi: »Žepna svetiljka je res izvrstna reč. Ali bi mogoče kupili eno? Tri franke.« Končno se najdeva pred staro hišo, — »on loge a pied cheval«. Zebe me v tej kamri, kjer smrdi po kleti in miših. Hitro se slečem. Spim... Trkanje. »Kaj je?« »Spravite se takoj v klet. obstreljevanje se je pričelo.« Drhteč po vsem telesu se oblečem. Spo daj je yoda, ogromni sodi, steklenice, podganji pišč in mračna družba — gospodinja v siMKlnji srajci, star abbe v širokem talarju, dva vojaka in moj sopotnik. Ta je trgovski potnik neke tovarne žepnih svetiljk. Strašno se boji: . »Ko bi bil vedel, ne bi bil prišel. Prvič slišim to. Kakšna strahota!« »Včeraj je v Saint-Pauilu priletelo v hišo in v kleti zasulo šest ljudi,« hladnokrvno pripomni prvi vojak. Potnik zaječi: »On, oh! Od vsake prodane svetiljke dobim borih 80 centimov... Ali je vredno tvegati življenje? ...« Obstreljevanje preneha. Drugi vojak veselo žvižga in trka s prsti po gospodinjinih mečih. To se pravi: dvori ji. Kurat šepeta: »Ave Maria!« Potnik nagovarja vse po vrsti: »Kupite svetiljko? če ni drugače, dani tudi s popustom. Kakšna luč.« Vsi zamežijo, ko jim nepričakovana svetloba posije naravnost v oči. »Nu, zdaj lahko gremo spat. Spravljam se pod odejo. Zebe me. Spim. In zno va — strašen ropot, glasovi, klet, ista družba. Veseli vojak in napol oblečena gospodinja se v zadregi spogledujeta. Abbe se ni utegnil niti obleči, le z belo rjuho se je ogrnil. Podoben je strašilu. Buh! Buh! čemerni vojak razmišlja: »Zelo blizu. Oni teden je v Arrasu granata priletela v hišo — enajst ranjenih in štirje mrtvi...« »Oh!... In vse to za 80 centimov!« zastoka potnik. »Smrt je velika skrivnost!« nenadoma izjavi svečano kurat. »Samo pol ure pozneje naj pride!« se nasmehne veseli vojak. Kako naj se pogrejem? Spal bi radi Voda. Podgane. Vendar gori pojdem. Gospodinja caplja za menoj in me vleče za suknjo. »Za Boga monsieur!... Usmilite se me! Gori vas bodo ubtli in jaz bom morala plačati 500 frankov kazni. Moj mož je na fronti, jaz pa, bedna ženska... Ne razžalite me!« »Kupite svetiljko?« pripomni potnik. Dam vam jo za dva franka. Stvar je namreč v teh krajih neobhodno potrebna.« »Pustite me!« Odidem. »Usmilite se me! Ubili vas bodo! 500 frankov)!...« »Smrt je najveličastnejša skrivnost!« Gospodinja in vojak gresta za sode. Tam je voda, podgane... Doklej še? Ura je sedem. Dani se. Topovi so umolknili. Nikakor se ne morem ogreti. Ne pomaga mi niti tista rdeča, kisla voda, ki smrdi po blatu in jo gospodinja imenuje kavo. Grem na postajo. Daleč naokoli ni žive duše. Kdaj pride vlak? Najdem stražnika, ki mi nejasno in zagonetno odgovori: »Mogoče danes, mogoče kmalu ...« Zaspim na klopi. Zbudim* se — nekdo sc sklanja nad menoj. Ah, ta prekleti pot nik. »Kako se počutite? Meni srce strašno utriplje. Niti pomisliti ne smem, da bom kljub temu dobil le po 80 centimov za vsako. Kupite svetiljko! Dam vam jo za 1 frank 80 centimov, za tri franke pa dve. Ne prebijete brez nje! Danes se gotovo še vse enkrat začne.« O Gospod! Kako sem ga sit! Še vedno ta pusti, vlažni veter. Vlaka ni in ga najbrže ne bo. Danes je ponedeljek, jutri torek. Kaj naj še rečem? Dolg čas mi je, strašno dolg čas...! stran f. Mariborski »V e č e r n! tu Jutra'. 5? Mariboru, dne 20. XII. 1934. ■BBaBBBKSBansi^EZiKr^.mt. kb A, K. Grin: Bogastoo Roman. Gospodična Aspinwallova jo je željno pričakovala in si ni mogla tolmačiti njene dolge odsotnosti. Ko je pozdravljala goste, ki so se veselili, da jo vidijo zopet v mestu, so njeni pogledi iskali Jenny Rogersovo. Obraz se ji je razjasnil, ko jo je končno opazila prihajati — toda razburjeno in čudno! — v lastnem plašču. Jenny se je ozrla na prijateljico s vprašujočim pogledom. »Polila sem si obleka z limonado, in morala sem se preobleči,« je šepetala. Prihajale so druge da/me in ni mogla dalje ostati v njeni bližini. Najprej si je poiskala prostor, od koder je lahko pregledala vrvečo množico, kajti zdaj si je zaželela odločitve. Tam na oni strani je stal on, ozirala se je za njim, toda ni je pogledal. »Kaj naj to pomeni? Mogoče misli, da se je iz bojazni zavila v plašč in ga hoče varati? Ali zaničuje to, za čemer je še pred tednom tako hrepenel? Kam strmi tako nepremično? Kdo je oni mož, za katerim se ozira? Gostje so jo pozdravljali in čestitali, toda vse jo je pustilo hladno. Hamilton Degraw je imel pogled uprt drugam, ni se zanimal zanjo! Gotovo ne bi odpotoval, ne da bi vedel za njeno odločitev! Toda kaj je bilo to, začutila je roko elegantnega gospoda. Ozrla se je in rdečica jo je oblila. Bil je Byrd, ki jo >3 opazoval. Moram vas prositi odpuščanja; ne prihajam kot gost v to družibo, toda prinašam vam poročilo, ki naj opraviči mojo navzočnost. Gospa, ki je prihajala kot frizerka k vam, je mrtva. Tudi tokrat vam prinašam dobro poročilo. »Kako dobro poročilo?« »Ali niste vedeli, kdo je bila? Povedali so mi, da se bojite pred Portugizinjo.« Služabnik, ki je ponujal krepčila, je stopil v tem trenutku med njiju in je mo- til razgovor. Ko je odšel, Byrd v svoje začudenje ni videl več gospodične Ro-gersove. Dolgo jo je iskal, dokler je ni opazil v bližini klavirja, na katerem je pravkar začel nekdo igrati. Odložila je dolg temni plašč in je stala v vsej svoji čudoviti krasoti. Tudi Hilary jo je poizorno motrila, odločne poteze njenega obraza so jo prestra šile. Jenay namerava nekaj posebnega. Ko je prišla v njeno bližino, je zaslišala prijateljico, ki je zašepetala gospodu pri klavirju: »Hočem peti arijo m »Roberta«; ali me morete spremljati?« Blisk z jasnega neba bi Hilary manj iznenadil. »Kaj hočete, Jenny?« je vzkliknila. »Peti pred toliko množico? Razburjeni ste in se tresete, kakor da bi šlo za nekaj odločilnega.« »Za srečo svojega življenja,« ji je skriv nostno odgovorila. »Degraw je tu in se izogiblje mojim pogledom; jezi se nad me noj in me hoče za vedno zapustiti. Še danes se vikrca na »Etrurijo«. Mojemu glasu se ne bo mogel ustavljati, ta mi ga naj zopet vrne!« Lahni vzklik gospodične Hilary je izzvenel neslišan in zadoneli so prvi glasovi spremljanja. Ni se še polegel šum v dvorani, toda ko je Jenny začela takoj nato peti s Čudovitim glasom, s čuvstvom in močjo, so se obrnili vsi proti njej, in siginorina je zapazila nad vse srečna, da je tudi njegov pogled obstal z navdušenjem na njej. Zmagala je. Nanj le, edino nanj je mislila, ko so se valovi blagoglas ja, kakršnih gostje še niso slišali nikdar, razlili po dvorani. Kar se ni posrečilo nje nemu častihlepju, to ji je dala ljubezni moč. Pela je do konca, mameča srca in vzbujajoča navdušenje. Jenny Rogerso-va je dokazala, da je bila sigmo rina Valdi prava umetnica, kar pa jo je k temu navdušilo, o tem sta vedela razen nje le dva. Vihar priznanja se je razvil po dvorani, ko je umolknila. Njo pa je navdajala le ena misel, ali se ji približa tudi on? Da, prihaja skozi množico! Toda takoj obstane, nekaj ga zadrži. Kaj je to? Jenny ne more vedeti. Še en pogled in on odhaja. Kmalu ga je videla, kako izginja z množico proti vratom, ki se od-pro in se nato za njim zopet zapro. Odšel je — in ostala je sama s svojim zmagoslavjem m svojo bolestjo. XXXV. Minili so trije dnevi, neskončno dolgi in mučni. Zopet se je bližal večer, in umetnik se še ni oglasil pri Jenny Roger sovi in tudi pošta ji ni prinesla ničesar, da ji zmanjša strah in opraviči njegovo ravnanje. Tolažilo jo je samo to, ker ni črtala Hamiltona Degrawa v seznamu potnikov Etrurije. Ako ni odpotoval, zakaj je ne obišče? Morda je nepričakovano obolel? Težko. Način, kako jo je zapustil, ko je slišal njeno petje, ni kazal na bolezen, ampak na nagel sklep. Njena ljubezen in vdanost mu ni več zadostovala. S svojo odsotnostjo je hotel izraziti nezaupanje in da je umaknil snu- bitev. Bilo je to za njo brezprimerno ponižanje, ki jo je oropalo miru in jo nadvse razburilo. Ni se mogla odločiti, da obišče Hilary. Ako je zvonček zapel, jo je pretreslo do mozga; ako ji je prinesla služkinja pismo, se ji je krčilo srce od strahu, dokler se ni prepričala, odkod je. Doma je in ne more se podati k njemu, da povpraša za vzrok njegove brezsrčnosti. Da jo more dragi mučiti tako neusmiljeno, na to ni bila pripravljena. Od prvega trenutka je čitala v njegovih pogledih le ljubezen in občudovanje in je bila prepričana, da je neomejena gospodarica njegovega srca. Kako si torej naj tol mači, da jo zanemarja in jo pušča samo v bolesti in skrbi? (Se bo nadaljevalo.) ? vsako slovensko itt Zaloga stekla in porcelana Gustav Bernhard Maribor. Aleksandrova c. 17 Telefon štev. 20-30 Vsi zadevni gospodinjski in luksuzni predmeti: steklo, poice an, okvirji itd. ♦ Svinčeni knstallii odi najcentjše do najfinejše izdelave, specijalna zatoka „ROSENTHAL“ in „MEISSENER“ porcelana. Kavni servis za 6 oseb od Din 80*— naprej. Jedilni servis za 6 oseb od Din 380’— naprej. Opremna garnitura (jedilna, kavna, mocca, za pivo, vino, liker in vodo, garnitura za 6 oseb) od Din 750*- naprej. 5250 Mali oglasi Razno DOMAČE KOLINE. Izvrstne jeterne in krvave klobase dobite v petek in soboto, 22. decembra v gostilni pri »Zlatem konju«. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 5257 ZA BOŽIČ lahko pustite predelati vaš zlat nakit naiceneje. Izvršujem tudi popravila hitro in ceneno. Priporoča se cenjenim strankam najtopleje Avgust JAHN. zlatar in jnvclir, Stolna ul. 2. 5133 Prodam OREHE IN MAK dobite v Taborski ul. 7. 5253 DOBRO KOLO poceni prodam. Cvetlična 3. 5255 lepi vzorci in poceni dobite v Trpinovem bazarju Oglejte si pred nakupom. Lepo in koristno podvoji vrednost darila. Fine srajce, samoveznice, žepni robci, pletenine itd. v zelo bogati izberi. Tovarniška zaloga perila, modna trgovina Jos. Karničnik Glavni trg 11. Spomnite se CMD VINO 1934. od 5 litrov naprej prodaja Pavla Kokoschinegg Košaki 18. 5254 Zgubljeno IZGUBIL sem fino rokavico. Pošten naj dl telj naj jo odda proti na-oradi v Učiteljski knjigarni-5262 Darila za gospode v največji in lepi izberi pri ELITE Mt>- Gospostta Ul. 32 (zraven hotela Zamorc) Specijalna modna trgovina za gospode! Naročila na vse znanstvene in strokovne časopise, kakor zabavne in modne liste (tudi z dostavo na dom) sprejema 5219 KNJIGARNA W. HEINZ Za boiKnl in novoletni leden! I* zvita Sunka popolnoma brez kotli Din 14'- kg Mimo tega milo soljene šunke na praiki način od 2*/« kg navzgor, sveže in prekajeno svinjsko meso za vsak okus v najboljši kvaliteti po izredno znižanih cenah pri S246 tvrdki W6serer Najboljše in najcenejše n viv ■ za Božic! Za damo! najnovejše in najbolj apartno sukno za obleke in plašče, najnovejše svile za večerne obleke, velika zaloga vsakovrstnega belega blaga. Za gospoda! najnovejše angleške novosti za obleke in plašče, sortirana zaloga perila. Doliek & Marini Maribor, Gosposka ul. 27 14’- mi Vse vrste prekajene mesnine, sveže meso, mesne konzerve, prvovrstna svinjska mast, slanina in salo 5216 io zelo ?iii [enih! Anton Tavčar Maribor, Jurčičeva ulica 3 Vsem, ki so spremili najinega nepozabnega in nad vse ljubljenega očeta na njegovi zadnji poti, najiskrenejša hvala Srdan in Borut Repič, 825^ trnova. Citaite ..Veternik* Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik vdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstaviik STANKO DETELA v Maribora, MarToorsVi Večerni1, e te*’. ii89 Sahranjen.