Stenografični zapisnik
sedme seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 20. decembra 1. 1887.
$tMpp|t|îr fradjt
ber fteiicttfen $t|uttg
des krainifdien iandfages
?u faiBadj
am 20* gtejemlxer 1887.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar grof Gu-stav Thurn - Valsassina. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Jakob Missia, Leopold baron Lichtenberg, dr. M a k s o Samec.
13 xi e "sr :n. i red.:
1.	Branje zapisnika VI. deželno - zborske seje dnč 16. decembra 1887.
2.	Naznanila deželno - zborskega predsedstva.
3.	Priloga 54. Poročilo deželnega odbora o splošni javni bolnici v Ljubljani.
4.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji konjačev na Kranjskem za povekšanje plačil in prenaredbo redu za konjače z dne 5. oktobra 1860.
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Dol, Čeplje in Podgora, okraja Črnomelj skega, za zgradbo nekaterih cest in napravo brodu med Dolom in Šte-fancem.
6.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva kamniškega, da se za kamniški okraj nastavi živino-zdravnik s sedežem v Kamniku.
7.	' Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poro-
čilu deželnega odbora, in sicer o:
a)	§,	1,	sklenjene	postave;
b)	§.	2,	davki;
c)	§.	6,	občila;
d)	§.	7,	deželni	zavodi	in	zakladi izvzemši „muzej“.
Jllttt>e|enöe : S3 o r f i tj e n b e r : Sanbegf)amptmamt © u = ftab @5raf i££)urn = S3aifaffina. — Vertreter ber f. f. Regierung: Scmbeêprâfibent S[nb|re'a§ greifjerr b. SB in ïi er. — ©ämmtiidje SJÎitgtieber mit §iu§naf)me tmtt: ^ürptfdjof ®r. 8aco5u§ SJUffia, ßeopolb iöaron Sidjtenberg, ®r. Sftag ©am ec.
Tagesordnung:
1.	Sefung bež ijkotofoilež ber VI. Sanbtagžfijmng bom 16. ®e= jernber 1887.
2.	ÜKittljeUungen bež Sanbtagžprafibiumž.
3.	Seilage 54. SSeric^t bež Sanbežaužfdjuffež, Betreffenb baž allgemeine öffentliche Äranieniiauö in Saibadj.
4.	Skünblidjer Bericht bež Sertoaitungžaužfchuffež über bie ?]8e= tition ber SBafenmeifter bon Ärain unt ©rtyötmng ber ®e» Bühren unb Sinberung ber SBafemneifter = Drbnung bom 5. Dftober 1860.
5.	SKünbliCher 33ericf)t bež SJertoaitungžaužfdjuffež über bie iße= tition ber ©emeinbeämter 2^al, Ööptad) unb UnterBerg im S3egirfe Öernembl um jjerfteHung einiger ©tragen unb ©r* ricfjtung einer Überfuhr gtrifd^en £f)ai unb ©tefanaj.
6.	SOiünbticher Serttfjt bež SSertnattungžaužfctjuffež über bie iße= tition bež ©emeinbeamtež in ©tein um Seftettung einež SU^ierargteS für ben Sekiri ©tein mit bem 2tmtžfi£e in ©tein.
7.	akünbiiCher Bericht bež 31echenfdjaftžbericf)t = Služfdjuffež über ben itedjenfdjaftžberiCht bež Sanbežaužfdjuffež, unb jtoar ju :
a)	§. 1, ©efe^eöbefChlüffe,
b)	§. 2, ©teuern,
c)	§. 6, ©ommunicationžmittet,
d)	§. 7, Sanbežanftalten unb gonbe, aužgenommen „91tu.-feum".
8.	Priloga 55. Poročilo občinskega odseka o vladni predlogi : Zakoni, s katerim se prenarejajo §. 78., 79. in 81. občinskega reda z dne 17. februarja 1866. leta, dež. zak. štev. 2 in zakon z dne 5. januarja 1882, dež. zak. štev. 8.
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji društva za varstvo avstrijskega vinarstva za podporo.
Obseg: Glej dnevni red.
8.	Beilage 55. S3eric§t be§ ©enteinbeauSf^uffeg über bie 3le= gierunggüortage be§ ©efejsentiBurfeg, tnomit bie §§. 78, 79 unb 81 ber ©emeinbeorbnung Bom 17. gebruar 1866, 8. ©. 33t. 31r. 2, unb ba§ ©efeis Born 5. gänner 1882, 2. ©. 33t. 9tr. 8, abgeänbert ¡Serben (jur 33eitage 46).
9.	SKünblidjer 33erid)t be8 ginanäauSfdjuffeS über bie Petition be£ 33ereine§ jum ©djutie be£ öfterr. SBeinbaueS unt llnter= ftüfcung.
: Siet;e Sagesorbnung.
Seja se začne ob 30. minuti čez 10. uro.
peginn ber j&ifcung um 10 liljr 30 ¿Minuten.
cittttbcs^dttpintttttn:
gdj conftatire bte Vefdjlufifäfiigfeit be§ ppn ipaufež unb eröffne bte @i|ung.
3d) bitte ben tperrn ©djriftfüper, ba§ ^SrotoioH ber tehten @i|ung ju beriefen.
1.	Branje zapisnika VI. deželno-zbor-ske seje dnč 16. decembra 1887.
1.	gefung be§ f^rotoMieS ber VI. 8aubtag§= bom 16. Se^entfier 1887.
(Zapisnikar bere zapisnik 6. seje v nemškem jeziku. — 3)er ©djriftfüfjrer tierlie§t ba§ VrotofoE ber
6.	©i|ung in beutfd)er ©pradje.)
^anbespaupintnitn:
S33ünfcE)t Sentanb ber § errett irgenb toeldje Ve> ridjtigung be§ foeben bornommenen fßrotofo£ie§ ?
(Nihče se ne oglasi. — SKiemcmb rnelbet fidf.)
@§ ift nidjt ber galt. 9kiti)in erfläre id) ba§ jßrotofoß ber iefsten @i|ung für genehmiget.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
2,	Sfttttljetlungen beš ^aubiag§fjfafibtunt§.
‘ I
Deželni glavar:
Gospodu poslancu dr. Samec-u sem dovolil dopust za današnjo sejo.
Ravno tako ni navzoč gospod poslanec baron Lichtenberg zaradi bolehnosti.
Došle so mi sledeče peticije:
Gospod poslanec Detela izroča prošnjo Gorenjskih občin Kranj, Predoslje, Hrastje itd. za daljni obstanek gimnazije v Kranji.
(Izroča se upravnemu odseku. — SBirb bem Vertuaitung§au§fd)uffe jugetbiefen.)
Gospod poslanec Stegnar izroča prošnjo odbora „Narodne šole“ v Ljubljani za podporo.
(Izroči	se	finančnemu	odseku.	—	2Birb	bem
ginanjaušfcfjuffe jugetbiefen.)
S d) itberreidje bie ifSetition ber Katarina Kurent, tpauptfd)ubfui)rer§ = SBittoe um Velaffung ber @naben= gabe ja^rlict) 100 fl.
(Izroči	se	finančnemu	odseku.	—	SBirb	bem
ginanjaitsfdptffe jugetbiefen.)
Si) itberreidje bie tpetition ber 3 lanbfdjaftiidjen £muptfd)ubfui)rer Skite!, ©pid) unb Slltmann um ©r= t)bi)ung be§ jal)rlid)en Stlonturgpaufdjaieg per 22 fl.
(Izroči	se	finančnemu	odseku.	—	SBirb	bem
fjittanjausfdjuffe jugetbiefen.)
Gospod poslanec Pakiž izroča prošnjo županstva loško - potoškega za uvrstitev ondotne okrajne ceste
med deželne ceste, oziroma za podporo 1.000 gld. na leto za vzdrževanje te ceste.
(Izroči se upravnemu odseku. — SBirb bem Verwaitung8au§fd)uffe jugetbiefen.)
Gospod poslanec Šuklje izroča prošnjo Rih. Dolenc-a, vodje šole na Grmu, za nagrado 200 gld. na leto za oskrbovanje šolske kmetije in za gospodinjstvo.
(Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjau§fd)uffe jugetbiefen.)
SIbgeorbneter §err Klun überreicht bie Petition ber greiin ti. 2id)tent|urn’fd)en äkäbdjenttiaifenf)au§ = 2ei= tung in Saibad) um ©rp^ung ber 33erpfIeg§geMp unb Verlängerung ber Verpfleg§bauer für bie 2anbe§* ©tiftlinge.
(Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjauSfdjuffe jugetoiefen.)
Slbgeorbneter £>err ©tietec überreizt bie ißetition ber ©emeinben ©agor, Kotrebež unb Slrfdjifdje in Singe* iegenpit ber Vetriebseinftetiung ber Koi)iengetoerifd)aft ©agor.
(Izroči se upravnemu odseku. — SOBirb bem Vertbaitunggausfdjuffe jugetoiefen-)
3. Priloga 54. — Poročilo deželnega odbora o splošni javni bolnici v Ljubljani.
3. iBeiiage 54. — iBeritfjt be§ 8anbe§au3= fd)ttffe§ betreffeub baš allgcntetne ijffcnt* lilije $rattJenljau§ tu Saibaiij.
(Se izroči finančnemu odseku. — 28irb bem ginanjau§fd)uffe jugetoiefen).
Deželni glavar;
V prvo branje vzamemo še dve prilogi.
Priloga 56. — Poročilo deželnega odbora o prošnji komisije za pogozdovanje krasa, da bi se ji dovolila podpora iz deželnega zaklada.
iBetlage 56. — ŽBeridjt bcš 8aube§au§fdjuffe§ belreffenb ba§ ©efud) ber frainifdjeu $arftaufforftung§ = (šammiffiott urn eine ©ubbeniton auš bem 8anbe§fonbe.
(Se izroči finančnemu odseku. — SBirb bem ginanjctugfcfjuffe jugetoiefen.)
Priloga 57. — Poročilo deželnega odbora o tem, da se zdravniku - asi-
18*
stentu v blaznici na Studenci dovoli naslov: „hišni zdravnik“.
23etlctge 57. — 93ertcfji be§ BanbeiauSfdjuffeS bcircffcttb bte JBcttnlligmtg be§ Sitelš fiit* bett Ulffiftenjatjt in bcr ^mnanftalt in 6tnbenec.
Se izroči upravnemu odseku. — SBirb bem 23erttmitungžau§fcijuffe ¿ugetuiefen.)
4.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji konjačev na Kranjskem za povekšanje plačil in prenaredbo redu za konjače z dne 5. oktobra 1860.
4.	Sftnnbltdjec 23ertd)t bcš iBectoaItungS= au§fd)uffeS itbet* bte	ber SBafen*
ntetfier bon fteatn um (šcijbijmtg bcr Ojcbuijmt unb Šinbcrung bcr 2Bafett= mciftcr*Drbnung bom 5. Dftobcr 1860.
Poročevalec Kavčič:
Slavni zbor! Matevž Joras je izročil tej visoki zbornici v imenu kranjskih konjačev prošnjo za povišanje plač, oziroma taks, katere so jim določene vsled postave z dne 5. oktobra 1860. 1. V tej prošnji se naglaša, da je dotična postava že 27 let stara, da so tedaj, ko se je napravljala, bile druge razmere, kakor dandanes, da je bil živež na pol ceneji. Za posle so plačali takrat 24 do 30 gld. na leto, dandanes morajo pa 60 do 72 gld. V prošnji se navajajo nadalje takse, katere se jim zde veliko premajhne. Za vsakega pokončanega psa dobivajo 15 kr. Konjač dobi, ako lovi pse, na dan 80 kr., njegov pomagač celo le 50 kr. Za miljo od vpreženega konja 25 kr., za odpeljanje pokončane živine le 25 kr. na dan.
To so podatki, na katere se prošnja upira. Upravni odsek je hotel stvar natančneje poznati, in je primerjaje dotično postavo vidil, da so v prošnji nekatere reči zamolčane. Tako n. pr. določuje postava v §. 23 (bere — tiest):
a) „Za to, da gre konjač po odrašenega konja ali govedo, in ga pelje v konjačijo, ako mrha ni čez pol milje od njegovega stanovanja, dobi 1 gld. av. v.; za to, da ga iz kože dene pa tudi 1 gld. in za za-kopanje po postavi tudi 1 gld.; za to, da gre po žrebeta, kakor tudi po teleta, ki še niso leta stare, kakor tudi po manjše domače živali, kakor prešiče, ovce, koze in pse in za to, da jih iz kože dene in zakoplje, dobi za vsako gori imenovanih del 50 kr. av. v.; za trojno opravilo skupej pa 1 gld. 50 kr. Ako mora pa konjač čez pol milje od svojega stanovanja po mrho iti, mu gre za vsake pol milje tje 25 kr. in nazaj zopet 25 kr.;
c)	kadar se primeri, da varnost za zdravje druge živine ali ljudi tirja, da se mora cela živina
s kožo in dlako vred zakopati in se od lastnika ne more tirjati, da bi mogel konjaču v denarji povrniti, kar mu s tem odide, da kože za njegov trud ne sme obdržati, se mu plača za večjo živino 2 gld., od manjše pa 1 gld. iz državne kaše iz „zaloga za zdravstvo“;
d)	kadar gosposka konjaču ukaže, da ima kako crknjeno ali zavoljo očitne varnosti pobito živino s kože djati, mora brez odloga in s potrebnim orodjem, kakor s pripravno sekiro, žago in z dvema nožema priti; za to se mu ima razun plačila za zakop, za razparanje in raztelesenje odrašenega konja ali goveda 1 gld., za žrebe ali tele, katero še ni leto staro in za vso drugo manjšo živino 50 kr., za razparanje steklega psa ali druge stekle živine pa 2 gld. iz državne ali cesarske kaše plačati“.
Upravni odsek je torej razvidel, da plače konjačev niso ravno tako slabe, kakor se v prošnji omenja, v drugem pa, da ta visoki zbor ni kompetenten v tej zadevi sklepati, ker je v postavi rečeno, da se dotične takse plačujejo iz državne blagajnice.
Oziraje se na vse to upravni odsek nasvetuje, naj se ta prošnja zavrže in predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja Matevža Jorasa, konjača v Ljubljani, za poboljšanje plače oziroma takse se odbije.
(Obvelja. — SIngenommen.)
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Dol, Čeplje inPodgora, okraja Črnomeljskega, za zgradbo nekaterih cest in napravo brodü med Dolom in Šte-fancem.
5.	SJiünblit^cr iöcttrfji be§ ©crtudiungi» auSfdjuffcS über biev Petition bcr (6e= nteiitbeämier Sijal, dityladj unb ltntcr= Berg tut SScjtrtc Sfdjeenentbel unt öcr= fteHung „einiger Straften unb (Srrtdjtung einer Uberfnljr ^iutfdjen Sijal unb 0te= fanaj»
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! V imenu gospodarskega odseka mi je poročati o prošnji občin Dol, Čeplje in Podgora. Te občine prosijo: Prvič, da bi se cesta od Brezovice skozi Čeplje do Predgrada zgradila, drugič, da bi se brod iz občine Dol v Stefance v sporazumljenji z visoko kralj, zemaljsko vlado v Zagrebu popravil in tretjič, da bi se občinska cesta, katera pelje skozi Zapeč in Blažovce do Stefanca popravila.
Kar se tiče prve točke, zgradbo ceste od Brezovice do Predgrada, je omeniti, da se je cestna proga že pred leti trasirala, da je deželni inženir to traso pregledal, in da je deželni odbor za trasiranje te ceste dovolil 100 gld. podpore iz deželnega zaklada. Da pa do danes stvar ni napredovala, je v prvej vrsti ta uzrok, da ni zaklada za gradbo te ceste. Troski
so proračunjeni na 7.000 gld. Črnomaljski cestni okraj je sicer v proračunu za 1. 1887. 500 gld. v to svrho preliminiral, ali razvidno je, da se s tako svoto ne more pričeti delo, katero bode stalo, kakor že rečeno, 7.000 gld. Deželni odbor tudi ni uplival posebno na to, da bi se to delo tako hitro pričelo, ker je smatral bolj potrebno, da se cestna proga od Verčič do Črnomlja preloži, kajti od Čermošnic do Verčič se je že začela cestna zgradba, ki bode prihodnjo leto dogotovljena, torej je treba tudi v črnomaljskem okraji cesto po letos napravljenim načrtu preložiti, da bode ta cesta, ki veže najbolj ugodno črnomaljski okraj z Ljubljano, namreč proga: Črnomelj, Čermoš-nice, Žužemperk, Krka, Grosuplje — Ljubljana enkrat dodelana. Ker občine prosijo, naj bi se delo čim prej pričelo, bode deželni odbor vpljival na to, da se preskrbi potreben fond. V prvej vrsti hode seveda moral skladati okraj črnomaljski, ker je dotična cesta „okrajna“. Deželni zaklad bode seve tudi primerno pripomagal. Druzega o tej točki prošnje sedaj ni ukreniti.
Kar se druge točke prošnje tiče, naj bi se brod v Štefancih na zemlji hrvatski popravil in v to svrho vpljivalo na deželno vlado v Zagrebu, stvar ne spada v kompetenco deželnega zbora. Deželni odbor bode vsekako na to delal, da se doseže v tej zadevi soglasje z kralj, zemaljsko vlado v Zagrebu.
Isto velja glede točke v tej prošnji, ki se tiče ceste od Blažovice do Štefancih. Ker ta cesta popolnem na hrvatski zemlji leži, se ne more vpljivati drugače, kakor da deželni odbor poprosi deželno vlado zagrebško, naj potrebno ukrene, da se bode ta pot, ki je jako važen, tudi za omenjene občine popravil.
Kakor je torej iz obsega te peticije razvidno, ni bilo mogoče upravnemu odseku stvar meritorično razsoditi in priti s konkretnimi nasveti. Vsled tega le predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja občin Dol, Čeplje in Podgora odstopi se deželnemu odboru v primerno rešitev.
(Obvelja. — Slngenommen.)
6.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva kamniškega, da se za kamniški okraj nastavi živinozdravnik s sedežem v kam-niku.
6» Sttmtbltdjer iöericfjt beš 3$erfcmltmtg§* au§fd)uffe§ über bte	bcš (Be=
tnciubcamteä in Steht um Söeftettung etneg Stfjierarjteg für ben ®ejtrf Stein mit bem 2lmtgftye in Stein.
Poročevalec dr. Poklukar:
Slavni zbor! Gospod poročevalec upravnega odseka poprosil je mene, ker je on zadržan, naj poročam mesto njega v imenu upravnega odseka o prošnji kamniškega županstva.
V	tej prošnji obrača se županstvo mesta kamniškega do deželnega zbora v znani zadevi glede živinskega zdravnika za kamniški okraj. Ta stvar se je razpravljala že lanskega leta zelo obširno, torej bode zadostovalo, ako navajam le petit prošnje kamniškega mesta, kateri se glasi tako-le:
„Slavni deželni odbor se naprosi, da to prošnjo blagovoljno v pretres vzame in jo prvemu zasedanju visokega deželnega zbora predloži. Visoki deželni zbor se pa naprosi, da potrebno ukrene, da dobi Kamnik na en ali drug način živinozdravnika“.
V	prošnji omenjajo, naj se premesti sedaj v Ljubljani nameščeni živinozdravnik v Kamnik, da bode tam imel svoj sedež in se pri tem sklicuje na to, da v Ljubljani ni tolike sile, ker je deželni živinozdravnik tukaj in dva mestna živinozdravnika, torej živinorejec lahko pomoč dobi. V prvi vrsti pa se prošnja obrača do deželnega odbora, oziroma deželnega zbora, naj kolikor mogoče vpljiva pri c. kr. vladi, da dobi kamniški okraj svojega lastnega živinozdravnika. Ako pa tudi to ne bi bilo mogoče doseči, pa prosi županstvo, naj bi se tako, kakor se je lanskega leta zgodilo to za radovljiški okraj, privolila podpora iz deželnega zaklada, tako, da se more na svojo riziko naseliti v Kamniku poseben živinozdravnik.
Upravni odsek je mislil, da je treba, ako se hoče želji prošnjikov ustreči, ozirati samo na en način pomoči, ker vsak drug način bil bi le končnemu uspehu na škodo.
Vsekako je odiozno, ako se prosi, naj se Ljubljani odvzame živinozdravnik in premesti v Kamnik, ker je gotovo, da, akoravno imamo v Ljubljani deželnega in dva mestna živinozdravnika, imajo ti svoje posebno odločene posle in vsled tega živinorejci še zmirom lahko pridejo v zadrego, ako jim zboli živinče.
Ravno tako bi bila napačna pot, — in jaz sem se lanskega leta protivil glede svojega lastnega volilnega okraja radoljiškega — da bi se ob deželnih troških namestil živinozdravnik, in tega mnenja je bil letos upravni odsek obče, torej tudi glede Kamnika.
Edina prava pot je, c. kr. vladi toplo priporočati, da namesti, kakor se je to godilo sedaj zaporedoma skorej vsako leto, v prvi vrsti za Kamnik okrajnega živinozdravnika. To je tudi edini predlog upravnega odseka, katerega slavnemu zboru priporočam v potrjenje.
Ako je treba v podporo te rešitve kaj prošnje navesti, tedaj bi bilo morebiti posebno važno število živine, katera se nahaja v kamniškem okraji. Statistični izkaz kaže, da se nahaja v kamniškem okraji: 14 oslov, 2296 konj, 29600 goved, 1075 koz, 6567 ovac in 5363 prešičev. To je statistika živine v kamniškem okraji in pri tem res velikanskem številu je povsem utemeljena prošnja, da se v tem okraji namesti poseben živinozdravnik ob državnih troških.
V	imenu upravnega odseka mi je torej čast predlagati:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Visoka vlada se prosi, da kar pred nastavi živinozdravnika za politični okraj kamniški s sedežem v Kamniku“.
^anbesljattpitttatm:
®er tgerr Sibgeorbnete Saron Slpfaltrern ijat ficf» jum SSorte gemelbet.
Jtßgeotbnefer iSarott ¿tpfafimit:
Sd) ijabe mid) gum SBorte gemelbet, um ben Slntrag, welchen ber SerwaltungSauSfcbuf) über bie iße= tition beS ©emeinbeamteS in Stein um Seftetlung eines Slierarjteä gu [teilen für gut befunben fjat, auf baS märmfte gu unterftüpn. Sei) tjabe in Setreff biefe§ ©egenftanbeS fefjon im borigen Sa^re bie ©ebulb beS ppn §aufeS in Slnfprud) genommen unb nehme baljer Stnftanb, eg Ijeute mieber gu tpm, aber id) merbe mid) furg faffen. ®ie SXufftellung eine§ iaiferlidjen %i)\ex* argteS für ben Segirl Stein, mit bem $lmtSfi|e in Stein, ift wirtlich ein fo bringenbeS Sebürfnifj, bafS id) niep begreifen lann, toie mit ber SluffteHung begfeiben fo lange gezögert werben tonnte, nod) weniger begreife idb», bafS bie Sache formell in ber SBeife bebanbelt würbe, bafS man einen Ufjierarjt für Saibad), Stein unb Sittai gemeinfaut mit bem Sip in Saibad) beftimmt pt. @S ift bieS nur eine formelle Sefteüung eines £f)ierarjte§ für ben 85egirt Stein, benn t^at^fäcEjlidf) befielt ber S^ierarjt für Stein tticfjt. @S wirb feines fepoeren SeweifeS bebürfen, wenn ich behaupte, bafS gwei bis brei tperärgtlicbe Sifiten entweber ben SSertfj beS er* franften unb gu befjanbelnben SpereS erreichen ober fogar überfteigen, unb bafS baljer ber ©runbbefipr burd) Anrufung einer ärgtlic^ert Seijanblung, unb wenn biefelbe and) nod) fo gwedmäfjig wäre, einen fiebern Serlnft erleibet, wenn er fiel) an ben fdjeinbar für Stein befteUten SEEjierargt in Saibad) wenben wollte. ©afS jebod) bie 93iebgud)t für ben gangen Sejirf Stein öon ber größten SBefen^eit ift, ja fogar ber einzige Ertrag für ben @runbbefi|er aus ber Sie^udjt enftept, weldjer
ii)tn bie SRittel an bie §anb geben foil, feinen Ser= pfliditnngen an Steuern bem Staate unb bem Sanbe gegenüber nadjjitfommen, gebt fdjon barauS tjeroor, bafS ber Sejirf Stein meiftenS auS Stjätern unb Serglanb unb nur gum minbeften Uljeile aus flachem Saufelb beftetjt. SDiefe Spier haben nur wenig Saufelb unb baburcf) ift ber Sanbwirtb angewiefen, fiel) auf bie Siep gud)t gu werfen. Sd)on bie oorgelefenen fahlen 5)61 nach ber le|ten gäblung borpnbenen Sl)iere üerfdjiebener ©attungen für ben lanbwirtljfcpftlidjett Setrieb geigen, wie intenfib bie Sie|gnd)t im Sejirfe Stein getrieben wirb unb wenn man bebenft, bafS alles biefeS Sief) bei Sranfpiten ber lieben Statur allein überlaffen bleibt, bafS bei bem erfranften Siel) ber Statur burd) ärgtlidje §ilfe gar nidjt unter bie Sinne gegriffen wirb, fo be= mädjtigt fid) wirtlich beS Steuerträgers ein bitteres @e= fühl, wenn er eben burd) ben Serfauf biefeS StüdeS baS ©elb erwerben wollte, um feiner Steuerpflidjt nadj= gufommen. @S ift aber audj ber Segirf an unb für fid) oon fo großer SluSbepung, bafS fdjon beSwegen ein Sljierargt mit bem Si|e in Saibad) pr (Erfüllung feiner jßflidjten nicht auSreidjt, Wenn er aufjerbem nod) gwei anbere Segirte gu beforgen bat. ©nblich möge and) nod) ber weitere Umftanb in’S Sluge gefaxt werben, bafS bei bem SluSbredjen einer Siebfeudje, bie Sache bon weitragenber ©efäfjrtidjieit unb einer becibirten ©aiamität werben fann. öd) fann nur bafS ©ine fagen, bafS, wenn bie Seudje nidjt fdjon einen b°hen ©rab
ber SluSbreitung erfahren tjat, fie überhaupt nicht gut Senntnifj ber Seljörbe gelangt. S)er Sauer, ober audj ber Sürgermeifter, in beffen ©emeinbe bafS Sieb er» franft ift, wirb, wenn er and) Weib, bafS er kie Sdpt bat, bie Slngeige bei ber Sebörbe gu machen, unb fid ber Serantwortung, bie ihn trifft, bemufjt ift, boc£) bie Singeige unterlaffen. ©r wirb fagen: „SSogu foil id nai| Stein? — bis ber 2lrgt fommt, ift fdjon lange ba§ gange Sieb umgefianben".
Unter folcfjen Umftänben, bei foldjen 3uf^nben, glaube id), Wirb bie bt>be Regierung febr wohl tbun, wenn fie bem Slntrage beS Ejoijen SanbtageS, begüglid beS ©efudjeS ber Stabt Stein beipflid)tet unb golge gibt.
dEanbespräflbent 3'reiljerr non gSinlifcr:
©egenüber ben SluSfübrungen beS oerebrten §errn unmittelbaren SorrebnerS mödjte ich ber hoben SanbeS= Oertretnng nur mittbeilen, bafS ich bie Slngelegenbeit, bie aud) im Sorjape hier bebanbelt Würbe, mit ben begüglicben SInträgen bem hoben SKinifterium gur Sennt» ni| gebracht unb bemfelben and) bie fowobl feitenS be§ begüglidjen SanbtagSauSfcbuffeS, als and) oon bem Iperrn Slbgeorbneten Saron 3lpfattrern damals geltenb gemachten ©rünbe eingebenb bargelegt babe. @S ift mir hierüber oom hoben SJtinifterium, wie ich bereits bem geehrten SanbeSauSfdjuffe Söiittbjeilun j gu machen ©elegenbeit batte, ber Sefdjeib geworben, bafS borläufig gur Sefejpng beS in einer früheren geit bewilligten SoftenS eines Sipo argteS in Saibad) gefc^ritten werben möge. Siefe Se^ fetpng ift ingwtfdjen erfolgt; eS ift mir aber gugleich oom bDben Stinifterium ber Sluftrag ertbeilt worben, meine SBabrnebmungen gu machen, ob bie 9iot()Wenbigieit beftebt, eine weitere SefteHung lanbeSfürftlidjer SegirfS-tbierärgte eintreten gu laffen, unb wenn fid) bie bis nun fbftemifirte Slngabl iotdjer ¿bterärgte für eine entfpre* chenbe Serfebung beS SienfteS als nid)t genügenb bar» [teilen füllte, bem b°pn Stinifterium weiter bis ©nbe gebrnar gu berichten. 3cb werbe nicht ermangeln, bie heutigen ÖuSfübrnngen, fowie ben SluSfdjuBantrag, wenn berfelbe gum Sefcfjluffe erhoben werben wirb, bem hoben SRinifterium gur fienntnijj gn bringen.
Poročevalec dr. Poklukar:
Ker je gospod predgovornik baron Apfaltrern le toplo priporočal predlog upravnega odseka in tudi častiti gospod deželni predsednik deloma vsaj obljubil prošnjo podpirati, mi ne ostaja druzega, kakor slavni zbor naprositi, naj soglasno pritrdi predlogu upravnega odseka.
(Obvelja. — eingenommen.)
7.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o:
7.	9Jimtbiidjer JBeridji beš jftethenfdjaftš* &eddjt=2ltt§fii)ttffc3 über bett ŠRecfjettfiiaftš» beriet be§ iPttbc§attšf^ufic§, uttb jtoar
5«:
«) §. 1, sklenjene postave; n) §. 1, ©efe£eg£efci)iitffe,
Poročevalec dr. Sterbenec:
Slavni zbor! Njih Veličanstvo je delovanje zadnjega deželnega zbora Najmilostljiveje na znanje vzeti blagovolilo. Zakoni, kateri so bili v zadnjem zasedanji sklenjeni, zadobili so večinoma Najvišje potrjenje. Med važnejimi zakoni, kateri so bili potrjeni, nahajamo potrjenje sklepa glede priklad za deželni, za zemljiško - odvezni in za normalno - šolski zaklad.
Potrjen je nadalje tudi občinski zakon za mesto Ljubljano in lovski zakon. Sprejeti načrt zakona ob vnanjem zaznamenovanji v varstvo deželne kulture postavljenih čuvalnih organov, zadobil je sicer Naj-višje potrjenje, a objavljen še ni, ker je objaviti skupno z naredbo deželne vlade, ki bode določevala, kako naj bode službeno znamenje. Potrjen je nadalje zakon ob obdelovanji ljubljanskega barja, o popravi Savskih bregov in o uravnavi Bistriškega potoka. V letnem poročilu še ni omenjeno, da sta potrjena tudi načrta zakonov o razdelbi skupnih zemljišč in o očiščevanji gozdnega sveta. Potrjen je sklep, da se občinska pot med Dolenjem Logatcem in Rovtami uvrsti med okrajne ceste in ravno tako občinska pot med Vidmom in Zdensko vasjo. Potrjeni so nadalje sklepi, s katerimi so se raznim občinam dovolile višje občinske priklade. Tudi sklep, da se dovoli mestu Kranj pobirati od hektolitra piva 60 kr. priklade — pa le od onega piva, ki se v mestu zaužije, ne pa tudi od onega, ki se bode šele kuhalo ali uvaževalo — se je potrdil.
Tudi Vipava in Vrhpolje prosili ste, da_ bi se jim dovolilo pobirati naklade od piva. Dotični sklep deželnega zbora ni dobil Najvišjega potrjenja, ker je občina Vipavska predložila račune, ki niso bili povsem praviloma sestavljeni.
Druzega odsek za letno poročilo k §. 1. nima povedati ter predlaga: slavni deželni zbor naj §. 1. letnega poročila na znanje vzame.
(Obvelja. — Slngenontmen.)
b)	§. 2, davki;
b)	§. 2, (gteuerit,
§. 2. letnega poročila govori o davkih. Vsled nezgod, ki so nastale deloma po vodi, deloma po mrazu, dovolilo je c. kr. finančno ravnateljstvo, da se je odpisalo od predpisanega davka vsled povodenj in nalivov 7.495 gld. 35 kr. in vsled slane ali mraza 7.138 gld. 99 kr. vsega skupaj odpisalo se je torej vsled vremenskih nezgod 14.624 gld. 34 kr.
V letnem poročilu nahaja se dalje: „Izkaz neposrednega davka s prikladami vred za 1. 1886.
Mislim, da me slavni zbor oprosti, prebrati vse številke, omenjal bi le skupne svote.
Znašal je zemljiški davek 631.554 gld. 45 kr.; hišno-najemniški davek 209.125 gld. 75 kr.; hišno-razredni davek 136.890 gld. 25 kr.; davek od dohodka poslopij, ki so oproščena hišno-najemniškega davka 3.712 gld. 67‘/2 kr.; pridobnina 138.467 gld. 64'/2 kr.; pridobnine odkrošnarstva 8.849 gld. 76ya kr.;
izkazane dohodnine 315.110 gld. 15Vq kr.; svota neposrednega davka 1,520.511 gld. 70 kr.; deželne priklade 633.098 gld. 01 kr.; priklade od okrajnih blagajnic 169.887 gld. 12 kr.; donesek kupčijske zbornice 4.579 gld. 66 kr. Znašala je torej svota vseh priklad 9,071.313 gld. 61 kr.
Odsek za letno poročilo tudi glede tega paragrafa nima ničesar omeniti in predlaga: Slavni zbor naj blagovoli §. 2. letnega poročila na znanje vzeti.
(Obvelja. — Slngenommen.)
c)	§. 6, občila;
c)	§. 6, EommumcationSmittei,
§. 6. govori o občilih ali cestah. Tudi glede tega paragrafa nima odsek za letno poročilo ničesar omeniti. Če tudi izmed gospodov poslancev nikdo ničesar ne omeni, predlagam: naj slavni zbor tudi §. 6. na znanje vzame.
(Obvelja. — Stngenommen.)
d)	§. 7, deželni zavodi in zakladi iz-vzemši „muzej“.
d)	§. 7, ^cmbeganftaiten uttb ^ionbe, attS* genommen „SDZujeum".
Iz §. 7. mi je poročati o prisilni delalnici in o deželnih dobrodelnih zavodih. Glede prisilne delal-nice odsek, sklicevaje se na letno poročilo, nima ničesar omeniti.
ciattbesjjattpfmann:
8dj eröffne bie ©eneralbebatte.
Jtßgeorbneier ittdttttatttt:
§of)e3 §au§! ®er Stuftrag, welchen ber 2anbe§= auSfdjufj ber SBerwaltung ber $wang§arbeitganftalt ge= geben bat, baf§ ailfailige cfjoleratrante jjmängltnge in ber im SSorjafjre ju biefem jjwede erbauten fpoljbarate ju ifotiren feien, entfpridjt einerfeits ntdjt ben Sntereffen ber 3wang§arbeit§anftalt unb anberfeit§ ftefjt berfetbe im 2Siberfprud)e mit bem fBefdjlufje, ben ber l)ol)e Sanbtag in biefer 33ejief)ung in feiner VIII. @i|ung pom 4. Schmer 1887 gefaxt tj at. 2Ba§ ben erften ißunft, ba§ Sntereffe ber ¿wangSarbeitSanftalt betrifft, bitte id) ju bebenfen, bafš ba§ jjroangšarbeiiSfjauS fdjon je|t in aßen itäumen fef)r ftart belegt ift, bafs ber ¿wänglinggftanb eine @rf)öf)ung auf 400 tOiann erfahren wirb, unb man fomit jeben, felbft ben fleinften IHaum benötiget. ®iefe Starate wirb ebenfalls bringenb be= nötfjiget, unb wenn eine Sranflfeit aužbredjen füllte, fo wäre ba§ ,3wang§arbeit§l)au§ in größter SSerlegenfjeit wegen Unterbringung ber tränten ißwanglinge unb e§ würbe neuerbingg biefetbe ©efaffr entfielen, bie fiel) fdjon einmal ergeben fjat. ®iefe ¿Bewertung bejieljt fid^ jebodj nur auf ba§ Sntereffe ber Slnftalt. ®er SBefdjlufj be§ 2anbe§au§fdjuffe§ grünbet fidj auf bie .gufdjrift ber Stabtgemeinbe öaibad), baf§ in ba§ ftäbti= fc£)e ÜJtotljfpital jwar Spolera Trante au§ ben 2anbe§= woltljätigfeitg = Unftalten, teine§faߧ aber jene au§ bem
,3toang§arf>eit§baufe aufgenommeu tnerben mürben, ba .gtoäugliuge nicht mit anberen Uranien unter einem Sadje untergebracht merben tonnen. Sinn meine Herren, glaube id), ttenn bie ©tabtgemeinbe oerpflicijtet ift, ab= geurteilte Sträflinge in ihrem Stotijfpitaie aufjutteljmen, fo finb bocf) bie jgmänglinge, bie oft gar nidjt§ oer= brodjen tjaben, fonbern meift nur toegen SXrbeitSfdjeue in (Setnahrfam gehalten toerben, nidjt ftledjter al§ »egen eine§ 33erbrecf)en§ abgeurfljetlte Sträflinge. ift alfo fdjon hierin gttnfdjen beiben tein Unterfdjieb ju tnadjen, namentlich aber nicht begüglicfj ber Uranien. Sa hört jeber Unterfdgeb auf; in bem Oranten müffen mir nur ben 9Kenfd)en erbliden, ob es fid) nun um einen Sträfling ober um feinen $mängting banbeit, ferner ift im SSorjahre nadjgetoiefen nnb barauf ber äkfdjlujs be§ i)°ben £anbtage§ gegrünbet toorben, baf§ nach bem tReid)§gefe|e öom 5. 9J£är§ 1862, Sirtifel V, Slbf. 5, bie @efunbheit§hoIt§ei bem felbftftänbigen 2Birfung§= ¿reife ber ©emetnben pgetoiefen ift; ferner, nach ber (£h°Iera s Snftruction, §. 13, finb Stjolera = ®ranfe unter bie Dbforge ber nächft erregbaren (Semeinben ju fteDen. Stuf biefen SSeftimmungen fujjenb, mürbe idj glauben, e§ fei gegen bie Verfügung be§ £anbe8au§fcf)uffe§ SSer= maf)rung einjulegen, bamit nicht eine fßräjubij enftetje, menn — ma§ @ott öerljüte — gegen ©rmarten mieber bie ©holera = Siraniheit im ffttangsarbeitsbaufe auftreten foHte. ©ie§ nur motite ich 3ur ©ptadje bringen, um gegen ben £anbe§au§fchufi= Auftrag an bie $mang§ar= beit§i)au§tiermaitung SSermaljrung einjulegen, meldber mit bem SSefdjluffe ber YIII. Si^ung be§ b°ben §aufe§ oom 4. Sänner 1887 im SBiberfprudje ftebt.
Poslanec Grasselli:
Gospod predgovornik je trdil, da je mestna občina zavezana, sprejemati kaznjence. To ni resnično. Mestna občina je bila le vprašana, ali jih hoče sprejemati ali ne, in je rekla, da jih pogojno sprejme.
Jtbgeorbneier ¿urfimamt:
SJladjbem ber £>err S3ürgermeifter erflärt bat, baf§ bie ©emeinbe Sträflinge au§ ben Strafbäufern in ba§ (Spital ju übernehmen fid) bereit erflärte, fo glaube idb, baf§ e§ ebenfo mit ben jjmängiingett ber galt fein müffe; hier einen Unterfdjieb machen ju moden, ift erfteng nad) bem @efe|e nicht begrünbet, jmeiten§ befiehl audb de facto ein Unterfdjieb jmifcben trauten Sträflingen unb gmänglingen nicht. SBenn bie ©emeinbe Sträflinge mit redjtfcbaffenen Sranfen unter einem Sadje haben fann, fo mirb bie§ audj bei einem gtoänglinge leinen Slnftanbe unterliegen.
Poročevalec dr. Sterbenec:
O	tem, kar je gospod poslanec Luckmann omenil odsek za letno poročilo ni storil nobenega ukrepa, ker na podlagi aktov, ni bilo povoda za to. Vsekakor pa bi želel, da se človeško postopa z onimi, ki so zboleli, čeravno so prisiljenci. Ker so itak za kolero zboleli v bolnici izolirani in vsaksebi, bi želel, da bi se mestni magistrat v bodoče milostljivo oziral tudi na take bolnike. Drugega odsek za letno poročilo o prisilni delalnici nima omeniti.
Glede deželnih dobrodelnih zavodov bi le omenil, da se deželni odbor pritožuje zoper tržaško bolnico,
katera neozdravljive bolnike nad 6 tednov oskrbuje, ne da bi jih naznanila, kakor je to predpisano deželnemu odboru. Vsled tega in ker itak leži vsa Notranjska stran k Trstu, so oskrbovalni troski, katere mora dežela Kranjska za svoje deželane povra-čati tujim bolnicam v Trstu največji.
V	imenu odseka za letno poročilo mi je čast predlagati: slavni zbor naj §. 7. letnega poročila v točkah A in B na znanje vzame.
Poslanec Kavčič:
Mislim samo nekoliko besed spregovoriti o prisilni delalnici in izraziti željo, s katero se gotovo strinja večina čestitih gospodov te visoke zbornice. Ta jako koristni deželni zavod ima nad vhodom samo nemški napis in tudi ostali napisi so vsi nemški. Želeti bi bilo, da bi napisi, če že ne popolnoma slovenski, barem slovenski in nemški bili, v prvej vrsti seve slovenski.
V	ostalem moram posebno pohvaliti dotičnega gospoda oskrbnika, kateri res zasluži, da se pohvali v tej visoki zbornici; kajti on ne skrbi samo za korist dotičnih prisiljencev, ampak gleda, da zavod kolikor mogoče koristi vsi deželi in to je edini zavod, kateri nam kolikor toliko koristi donaša, kajti dohodki so večji od troškov.
Uverjen sem, da bom mnogim čestitim gospodom iz srca govoril, ako si usojam nasvetovati, da se izreče priznanje oskrbniku prisilne delalnice za uspešno delovanje v korist dežele. (Klici. — iRufe: Dobro, dobro!)
Poročevalec dr. Sterbeuec:
Nimam sicer mandata od odseka za letno poročilo gledé predloga, katerega je gospod predgovornik stavil. Mislim pa, da se bomo vsi zaradi jednako-pravnosti strinjali ž njim glede želje, naj deželni odbor skrbi za to, da se bodo v prisilni delalnici napravili tudi slovenski napisi.
Tudi gledé drugega nasveta, naj se oskrbniku izreče priznanje, odsek ne bode nasprotoval, jaz za svojo osobo se skladam popolnoma s predlogom gospoda Kavčiča, ter prosim, naj se mu pritrjuje.
Deželni glavar:
Glasovali bomo najprej o odsekovem predlogu in potem o predlogu gospoda Kavčiča.
Prosim gospode, kateri se zlagajo s predlogom odsekovim, naj se §. 7, točka A in B na znanje vzame, da blago volé se vzdigniti.
(Obvelja. — Slngenommen.)
Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom gospoda Kavčiča, ki se glasi:
„Slavni deželni zbor naj sklene, da se izreče priznanje oskrbniku prisilne delalnice za uspešno delovanje v korist dežele“, da se blagovolé vzdigniti.
(Zgodi se. — ©efdjiebt.)
Predlog je sprejet.
8. Priloga 55. — Poročilo občinskega odseka o vladni predlogi: Zakon, s katerim se prenarejajo §§. 78., 79. in 81. občinskega reda z dne 17. februarja 1866. leta, dež. zak. št. 2 in zakon z dne 5. januarja 1882, dež. zak. št. 8. (k prilogi 46.).
8.	^Beilage 55. — SBcridit be§ (SJemeutbe» ott§fdjujfe§ über bte Uicgtcruttgšuoflage be§ (Befe^entimtrf , womit bte §§. 78., 79 mtb 81 ber (9ejnctttbcorbmutg Uorn 17. gebrtmr 1866, 8. M. SBI. $r. 2, unb ba§ @efe^ bom 5. ^ftnner 1882,
8.	(6. SBI. SRr. 8, obgeänbert werben, (¿ur ^Beilage 46).
Poročevalec ces. svet. Murnik :
Slavni zbor! Ker je poročilo občinskega odseka o vladni predlogi, katera zadeva doklade k direktnim davkom in užitnini, potem naklade in davščine, že v rokah častitih gospodov poslancev, prosim, da bi mi ne bilo treba prebrati poročila. Ob enem prosim na znanje vzeti sledeči popravek v podpisu. Poročilo je podpisano tako, da se glasi: „Murnik, načelnik in poročevalec“; glasiti pa bi se moralo: „vitez Gut-mansthal, načelnikov namestnik — Murnik, poročevalec“ in to zato, ker je seji odsekovi, v katerej se je o tej stvari sklepalo, predsedoval gospod vitez Gutmansthal. Prosim, da se to na znanje vzame in tudi v zapisniku popravi.
V imenu odsekovem, čast mi je predlagati: „Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	Priloženemu načrtu zakona se pritrjuje.
2.	Deželnemu odboru se naroča, pridobiti temu zakonu Najvišje potrdilo.
®er hohe ßanbtag wolle befcf)ite§ert:
1.	£>em beigefdjloffenen @efe|enttuurfe tuirb ju» geftimmt.
2.	®er 2anbe§ausfcf)ufj tüirb beauftragt, biefem ©efe|entwurfe bie SiHerpdjfte ©anction ju erwirfen".
Deželni glavar:
Otvarjam generalno debato. Želi kdo gospodov v generalni debati besede?
(Nihče se ne oglasi. — Sfttemanb melbet fidj.) Otvarjam specialno debato.
Poročevalec ces. svet. Murnik:
(Bere — 2ie§t:)
Člen I.
§§. 78., 79. in 81. občinskega reda za Kranjsko z dne 17. februarja 1866, leta, dež. zak. št. 2, oziroma zakon z dne 5. januarja 1882. leta, dež. zak. št. 8, so v svoji dozdanji besedi razveljavljeni in se morajo odslej glasiti tako:
Slrtifeí I.
2)ie §§. 78, 79 unb 81 ber ©emeinbeorbnung für $rain Pom 17. februar 1866, S. @.581. Dir. 2, bejiehungS» weife ba§ @efe| bom 5. banner 1882, 2. @. 581. Str. 8, werben in ihrer gegenwärtigen Raffung aufgehoben unb haben fünftig ju lauten:
Poslanec dr. Papež:
Imam nekaj pomislekov glede člena I.
Rečeno je v njem, da so §§. 78., 79., in 81. občinskega reda z dné 17. februarja 1866. 1. oziroma zakon z dne 5. jauuvarja 1882. 1. razveljavljeni in se bodo odslej „glasili“ tako, kakor je v predlogih rečeno.
To pa prav za prav ni dosiedno, kajti novela se za naprej nič več ne bo glasila, ampak bode razveljavljena. Zato bi nasvetoval predrugačenje gledé naslova in gledé 1. odstavka člena I.
Moj predlog gledé člena I. se glasi naj se ta predrugači tako-le:
Člen I.
Zakon z dné 5. januvarja 1882, dež. zak. št. 8, je razveljavljen in so §§. 78., 79. in 81. občinskega reda za Kranjsko z dné 17. februarja 1866, dež. zak. št. 2, prenarejeni in se odslej glasé:
Sirtifel I.
Sa§ ©efetj bom 5. banner 1882, 2. @. 581. 97r. 8, Wirb aufgehoben unb bie §§. 78, 79 unb 81 ber ®e= meinbeorbnung für Srain bom 17. gebruar 1866, 2. @. 581. Sir. 2, werben abgeänbert unb paiten nun ju lauten:
K temu predlogu se oziram na to, da je novela povsem razveljavljena in se le prenaredé imenovani paragrafi občinskega reda.
Prosim, naj me slavni zbor blagovoli oprostiti, da šele danes predlagam prenaredbo, akoravno sem član občinskega odseka. Zbral sem si ta predlog za današnji kratki dnevni red, ker je čas v občinskem odseku predrag. Začelo se je posebno od strani prečastite opozicije tako mnogo govoriti k vsakemu paragrafu, prečastita opozicija se je vsakega predloga z tako ljubeznjivostjo oklenila, da stvar ne gre izpod rok. Vsled tega sem mislil, da je bolj umestno, če stavim ta svoj predlog danes tukaj.
JUigeotbnefer ga-ceffenj ^krojt $d)n»egef:
Sef) bitte um§ 5£Sort! ®en Síntrag be§ §errn Síbgeorb» neten SDr. 5|3apež will ich nidjt befämpfen, ich ftimme bemfelben bei. Stadjbem aber ber §err Slbgeorbnete feinen Síntrag baburejh motibirt hot, baf§ er erflärte, er höbe nur be§halb biefe Slbänberung nicht fdjon im SIu§fd)uffe beantragt, weil er bie 3eit beleihen fparen unb hempt» fachlich be§halb , Weit er ber Dppofition nicht noch einen SMajj ju weiteren Debatten geben wollte, fo mufi ich mid) bagegen oerwahren. Sm Slu§fd)uffe unb hier tíjut bie Dppofition ihre 5ßflid)t unb wenn ber §err Síntrag» fteller glaubt, bafs e§ beffer fei, über 5ßorIagen über» fjaupt gar nicht ju oeríjanbeln, fonbern allen Slnträgen einfach jujuftimmen, fo ift bie§ eine Siuffaffung, ber ein gewiffenljafter SMfSbertretter fdhwerlid) juftimmen fonnte
unb bie ber €>ctcf)e felbft feljr abträglich wäre. SDte§ jur ©rmiberung ber ganj überflüfeigen ¿Bemetfung be» §errn ¿Borrebnerš.
Poslanec dr. Papež:
Motiviral sem svoj predlog ravno zato, ker sem uvidel, da, ako bode vsak mali predlog, vsak majhen stilističen popravek prišel v odseku v obširno razpravo , že pri sanitetni postavi ne bomo do kraja prišli, pri kateri smo včeraj 5 ur razpravljali, pa prišli le do §. 3. in še ta ni stilizovan.
Poročevalec ces. svet. Murnik:
V imenu občinskega odseka izrekam, da nima ta proti tej malenkostni prenaredbi člena I. prav nič ugovarjati, ker se s tem ravno tisto doseže, kakor s predlogom, katerega je vlada predložila slavnemu zboru. Omeniti je seveda, da bi morda kateri prav kritičen človek mislil, da je to bolj umestno, kakor ono v vladni predlogi; izreči se pa vender mora, da se bode v resnici le razveljavil zakon z dne 5. januarja 1882. 1. in nekateri paragrafi prenaredili občinskega reda iz 1. 1866.
Prosim torej, naj slavni zbor nasvetu gospoda poslanca dr. Papeža pritrdi, izreči pa moram pri tej priliki, da se z vso motivacijo gospoda predlagatelja ves odsek nikakor ne zlaga.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki so za to, da se sprejme 1. odstavek člena I. po nasvetu gospoda poslanca dr. Papeža, naj blagovole se vzdigniti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalce ces. svet. Murnik:
(Bere §. 78. iz priloge 55. — £ie§t §. 78 au§ ¿Beilage 55.)
Jlflgeorbneter #*ceffenj ^krojt £i$u»egef:
3h bitte um§ SBort! ®er §. 78 in gegenwär» tiger Raffung unterfdEjeibet fid) bon ber ¿Beftimmung, tote btefelbe im @emeinbegefe|e enthalten ift, burd) bie SBeifiP gung be§ ¿Weiten Alineas. 2)iefe§ ¿weite SCIinea erfdjeint nach meiner Auffaffung geeignet, äRifeberftänbniffe f)er= borjurufen. 8cf) will nicht fpecieü einen Antrag auf Abänberung ftefien, fonbern nur auf bie ÜDiögiidjfeit bon äftifeberftänbniffen tjinbeuten, bie baburd) ¿u bermeiben Wären, bafS fie hier ¿ur (Sprache gebracht werben. 8m ¿weiten Abfafee helfet eS, bafS gufchläge ¿u ¿BerjeljrungS* fteuern, weldje bei ber ©rjeugung ber fteuerbaren ©egen* ftänbe eingehoben Werben, nicht umgelegt werben biirfen. •Jtachbem im erften Abfa£e biefe§ ArtiielS bereits be= ftimmt ift, baf§ ^ufdjläge ¿ur SBerjehrungSfteuer Weber bei ber ißrobuction, noc| beim §anbel§ber!e^re einge* hoben werben biirfen, unb biefer ¿weite Abfafe biefe Hiihtein^ebung nur auf ©egenftänbe befdjränft, weihe bei ber ©neugung burcf) bie ¿Berjef)rung§fteuer getroffen werben füllten, fo wäre bie 8nterpretation möglich, bafž berartige Umlagen auf ©egenftanbe im §anbet3berfel)re boh umgelegt werben lönnen. ®af§ ift nun gewtfe nicht im ©eifte be§ ©efefee§ gelegen unb auch im Au§=
fhuffe ijat fich eine berartige Auffaffung nicht funbge* geben. 3cE) glaube, baf§ ¿ur 2Bal)rung gegen eine fold)e Snterpretation herborgeljoben Werben mufe, baf§ ebenfo, wie $ufchlage ¿ur ¿8erjel)rung§fteuer bei ber ©rjeugung ber ©egenftanbe niefet ftattfeaft finb, audj ©egenftanbe im £anbel§oerfef)re bon foldhen Umlagen nicht qetroffen werben biirfen.
®iefe ©rllarung biirfte ¿ur ¿Bertninbung eine§ je* ben 9Jftfeeerftanbni[fe§ bei AuSlegung biefe§ ©efefeeS geniigen.
Poročevalec ces. svet. Murnik:
Častiti gospod predgovornik ni stavil k temu paragrafu nobenega posebnega nasveta in je hotel le doseči, da se bode v bodoče ta odstavek, ki je nov, prav tolmačil. Vsled tega nimam ničesar temu dodajati, kakor to, da nahajamo ta odstavek tudi v zakonih drugih dežel in tudi v lanskega leta sklenjenem zakonu od 5. avgusta 1887. 1., katerega je slavni zbor sklenil o nakladah na žgane opojne pijače, pa tudi o enakih načrtih zakonov, katere je visoka vlada predložila letos drugim deželnim zborom. Vse to pa le zarad tega, ker hoče vlada določiti natanko, katerim užitninam se ne smejo doklade nalagati in s tem zaprečiti, da bi občinski zastopi ne sklenili takih priklad.
Prosim torej, naj slavni zbor to na znanje vzame in sprejme §. 78.
(Obvelja. — Angenommen.)
(Poročevalec bere §. 79, 81, člen II. in člen
III.	iz priloge 55, ki obveljajo brez debate. — ®er ¿Berichterftatter liešt bie §§. 79 unb 81, 9irtifel II. unb
III.	au§ ¿Beilage 55, Weld)e oljne 2)ebatte genefjmiget Werben.)
Glede naslova zakonovega pričakujem predlog gospoda poslanca dr. Papeža, katerega je prej naznanil.
Poslanec dr. Papež:
Glede naslova usojam se iz poprej rečenih nagibov predlagati, naj se glasi:
Zakon
z dne...................
veljaven za vojvodino Kranjsko, s katerim se razveljavlja zakon z dne 5. januvarija 1882, dež. zak. št. 8, in se pre-narejajo §§. 78., 79. in 81. občinskega reda z dne 17. februarja 1866., dež. zak. št. 2.
Bom....................
«nrftfaut fur bas ¿bergogihunt ¿krat«, momit bas g>efef? »om 5. §a««er 1883, <£. <&. ^C. "glr. 8 aufgeBoBen unb bie §§. 78, 79 unb 81 ber g>entetnbeorbnung r>otn 17. gfeBruar 1866,
S" "38"Siv. 3 abgeanberf trerben.
Poročevalec ces. svet. Murnik:
K tej prenaredbi nimam ničesar omenjati, ker je neobhodno potrebna vsled tega, da je slavni zbor
sprejel člen I. načrta tega zakona. Prosim torej, naj bi se dosledno tudi temu predlogu pritrdilo.
(Obvelja. — Slttgenommen.)
(Poročevalec bere uvod zakona in predloga od-sekova, ki obveljajo brez debate. — ®er S3ericfjter= ftatter lieêt ben ©ingong be§ @efefee§ unb bie Betben 2in§fd)ufiantrage, welche ofpte Debatte angenommen Werben.)
Deželni glavar:
äöenn feine (šintoenbung erfolgt, fo werben wir gïetcf) jur brüten Sefung fdjretten.
(Ni ugovora. — ©§ wirb feine ©inWenbung er« ijoben.)
Prosim gospode, kateri ravnokar v drugem branji sklenjeni postavi pritrdé tudi v tretjem branji, naj blagovolé se vzdigniti.
(Zgodi se. — ®efd)tef)t.)
Postava je tudi v tretjem branji potrjena.
9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji društva za varstvo avstrijskega vinarstva za podporo.
9. Munbltdjer 5i5eridjtbe3 gtnanjau§fcfjitffc§ ubef bie f|3etttion bc§ $eretne§ jum (Sdju^e bc§ iiftcrt*. 2Bein6aue3 um Uu= terftiitjuttg.
Poročevalec Rlun:
Slavni zbor! Društvo za varstvo vinoreje na Dunaji poslalo je deželnemu zboru prošnjo za podporo.
To društvo je zlasti v sedanjem času pomenljivo , ker si prizadeva, kolikor mogoče, odpraviti nevarnosti in nezgode, katere prete vinorejcem po filok-seri ali trtni uši in peronosperi itd. V ta namen
društvo izdaja poučljive spise in jih brezplačno razdeljuje med svoje članove, pa tudi med druge vino-rejce. Izdalo je dosedaj dve brošuri, ki razpravljate trtno uš. Društvo potrebuje v ta namen obilniše podpore, katero so mu razni deželni zbori že lanskega leta dovolili, tako so se n. pr. deželni zbor Goriški, Istrski in Tržaški zavezali za 10 let, da darujejo vsako leto društvu po 60, oziroma 50 gld.
Društvo pa skrbi tudi za pridobitev trt, ki se bolj upirajo trtni uši, in tudi take trte brezplačno razdeluje.
Razun tega si je to društvo v raznih deželah osnovalo tudi podružnice n. pr. v Gorici, na Ptuji, v Slovenski Bistrici in Brežicah. Lanskega leta dovolilo se je temu društvu iz deželno - kulturnega zaklada 50 gld. Finančni odsek nasvetuje tudi za letos enako podporo in predlaga:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Društvu za varstvo vinoreje na Dunaji, se iz deželno - kulturnega zaklada dovoli podpora 50 gld.
(Obvelja. — Sfngenommen.)
Deželni glavar:
Prihodnjo sejo odločim na četrtek 22. t. m. in sicer z dovoljenjem visokega zbora s sledečim dnevnim redom:
(Dnevni red glej prihodnjo sejo. — ®age»orb* nung fiefje nddjfte ©ifjung.
Upravni odsek zboruje jutri popoldne ob 3. uri.
®er ®emeinbeau§fc§uj3 berfammelt ficf» fjeute um 5 Uf>r nacf)mittag§.
®er gwwtjau§fcf)ufj nerfammelt (id) SJiorgen um 10 Ufjr oormittagS.
Sklenem sejo. — Sef) fcfjiiefje bie <Si(5ung.
Konec seje ob 12. uri 15. min. popoldne. — «5d)luß ber £>i(mng um 12 filjr 15 ¡flflimiten nadjmittap.

Založil kranjski deželni odbor.
Tiskal J. R. Milic.