St. 17.
V Gorici, dne 22. aprila 1892.
Tečaj IV.
IT O 7 A
S-
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja, s prilogo „ Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošilj ana:
Vse leto .... gld. 4’40,
Pol leta ....	„	2’20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravništvu.
,,Gospodarski List'1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Jlar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
r
i
(Izdaja za Gorico.)
Oznanila
in „poslaniceu plačajo s petit-vrsto:
8 kr.,	če	se	tiskuj
7 n	H	n	n	2
^ n	n	n	w	^	n
Večkrat — po pogodbi. Za tečje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v prodajalni« G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročuina iu reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačauih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
‘1
J
Interpelacija
deželnega poslanca dr. M. Laginje in tovarišev na visoko c. k. vlado v seji deželnega zbora v Poreču dne 6. aprila t. I.
Podpisanim ni namen delati komu krivice, ako že takoj tu liaglašajo istino, da v naši državi in izven nje obstoji stranka, kojej je svrha: odtrgati od monarhije avstro-ogerske pokrajine tržaškega namestništva in vsaj še jedno drugo pokrajino, a drugod odtrgati druge pokrajine od drugih držav, ter vse te spojiti z bližnjim kraljestvom Italije.
Ves dosedanji zistem vladanja v Primorju v obče, a delovanje pojedinih dostojanstvenikov v zadnjem času posebe, služi le v prilog nameram te stranke; naša stvar pa ni tu preiskavaii, se-li to dogaja slučajno ali nameroma, o čemur tu navajamo nastopno :
Kakih dvanajst let je od tega, ko je odličen Hrvat iz Istre tožil tedanjemu c. k. namestniku baronu Pretisu, v kakem siromaštvu in nevolji so Hrvati in Slovenci Istre; da se jim ne privole ni najsvetejša prava, zajamčena jim državnimi zakoni v pogledu narodnega jezika, in kako mnogi javni služabniki prezirajo ta narod ter svojim postopanjem izzivljajo nezadovoljstvo in nemire.
Baron Pretiš obečal je takrat z besedo cesarskega namestnika, da se hoče na vse mogoče načine potezati za blagostanje naroda ter nastojati, da se kolikor možno zadovolji porabi narodnega jezika, zajamčeni ustavnimi zakoni, a zahteval je mir ter da se pritožbe ne tirajo v javnost.: „Mir hočem, mir, vladi ni smeti delati nikakih neprilik“, to so bile njegove besede, izrečene v nemškem jeziku.
Hrvati Istre poslušali so na svojo nesrečo ta svet, ter dalje časa prenašali mirno V*e krivice, zanemarjanje, preziranje, škode, koje jim je prizadevalo službeno osobje in njega neslužbeni zavezniki, koji so se znali posluževati, kakor so sami pravili,#sedanj e slepote vladine. (Acciecamento del Governo).
Še le kasneje dospeli so Hrvatje Istre do spoznanja, da glede na Primorje obstoji v vladnih krogih politiški aksijom, da se ni treba bati italijanske i r r r e-d e n t e, k e r n e bode imela nikdar za seboj večine naroda; če bi postala od sile predrzna, imela bi država pravico uporabiti proti n j e j najskrajnejša sredstva; nasprotno pa je nevarna irredenta h r v a t s k a, ker ne t e-ži izven me] monarhije Habsburške, in se je torej ne more pobijati z orožjem; zato pa jej treba nasprotovati na vsak drugi način, a Hrvatje in Slovenci Istre se ne Sinejo pritoževati.
Posledica temu aksijomu je bila ta, da je službeni svet metanje bomb, širjenje prevratnih novin in knjig, sestanke in izjave v prilog programa italijanske irrredente na-zival le „š a 1 o nedorasle m 1 a d i n e“, da se je pod pretvezo kulture širil italijanski in nemški jezik, da so se milijoni državne podpore dajali podjetjem, ne imejočim v sebi življenske moči; na drugi strani iz-trjevali pa so se neusmiljeno davki od kmečkega prebivalstva, melioracijam skoro ni sledu v deželi, osnovanje hrvatskih ali slovenskih šol zatezalo se je po več let, a vsaj jedue gimnazije s hrvatskim učnim jezikom nimamo še dandanes.
Ko pa so Hrvatje in Slove n-c i istrski jeli tožiti to stanje svoje, bodisi v zboru, v n o v i n a h ali kako drugače, udarilo seje p o n j i h j a v n o in tajno, češ. daje t o d e 1 o h r v a t s k e i r r e d e n t e, d a treba u d u š i t i t o narodno giba-
n j e p r o t i d r ž a v i.
Ta nesrečna politika ni umrla z baronom Pretisom.
On, kavalir, tiral je to politiko očitno, po jasno označeni smeri, da fre tu ne sme ojačiti narodnost hrvatska.
Njega naslednik vodi ono in isto politiko, morda manjšim uspehom, vsekako pa večjim zanimanjem, ter sili že marsikoga do
uprašanja, se-li more njega postopanje smatrati politično umestnim z ozirom na javno stanje v teh pokrajinah?
Podpisani izbrali so si predmetom tega uprašanja jedno samo činjenico.
Po volji in prizadevanju c. k. namestnika za Primorje zaukazala se je z odlokom deželnega šolskega sveta za Gorico z dne 24. oktobra 1891. št. 207b P. disciplinarna preiskava proti profesorju Vjekoslavu Spin-čiču, glavnemu učitelju na c. k. ženskem učiteljišču v Gorici.
Ta preiskava se je končala poznanim odpisom njegove prevzvišenosti gospoda ministra za bogočastje in nauk z dne 7. marca 1892. št. 462.
Oziraje se na to, da je profesor Spin-čič skozi sko. o polnih petnajst let ne le vršil svojo učiteljsko službo brez najmanjšega madeža, ampak v popolno zadovoljnost višjih učiteljskih krogov;
Oziraje se na to, da je v tem času skozi več let opravljal požrtovalno v zadovoljnost naroda in javne uprave tudi službo šolskega nadzornika v dveh jako težav-nik politiških okrajih volovskem in koper-skeni, ter se za njega dobe osnovale mnogo jako potrebne narodne šole in jo bil nadzornik Spinčič izredno priljubljen pri učiteljih teh dveh okrajev brez razlike narodnosti, kajti bil je strog, a tudi pravičen do skrajnosti ;
Oziraje se na to, da v tej dobi po šolali, podrejenih Spinčičevemu nadzorstvu, ni bilo mesta kakoršnim-si-bodi zemljevidom, na kojili bi bila Istra označena kot del bližnjega zapadnega kraljestva;
Oziraje se na to, da so njegove sposobnosti tolike in znanje njegovo toli obsežno, da so mu predpostavljene oblasti često po veijale recenzijo šolskih kuj ih;predsedništyo liri izpitih itd., a blagopokojni prestolonaslednik Rudolf ga je počastil, izbravši ga pisateljem o narodu lirvatskem in slovenskem Istre v delu „Oesterreichisch - ungarische Mouarchie in Wort uud Bild“:
Oziraje se na to, da je preiskovalni j sodnik, ne znamo po čegavem nalogu ali denuucijaciji, na licu mesta poizvedoval o korakih in delovanju profesorja Spinčiča za , časa poslednjih dopolnilnih državnozborskih 1 volitev v okraju Poreškem, a ni mogel najti ni majmanjšega kažnjivega čina, ker vse delovanje omenjenega državljana merilo je le na to, da pouči narod o pravicah ter da mu gre na roko proti krivicam in terorizmu onih, kojim je dolžnost čuvati zakon;
Oziraje se na to, da profesor Spinčič
v	oni dobi faktično ni vršil učiteljske službe, ker mu to kot državnemu poslancu naravnost zabranjujejo dotične naredbe minister-stva za nauk in bogočastje, ker ni storil ničesar, kar bi bilo nemoralno ali protizakonito, se torej ni mogel zagrešiti pioti dolžnostim svojega stališča s tem, da je v mejah zakona vršil svoje državljanske dolžnosti in pravice, glede na katere stoji pod obrambo zakona (§. 13 temeljnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867. št. 142. Drž. 'L.).
Oziraje se. na to, da Vjekoslav Spin-čič, pripadnik te pokrajine, rodoljub, sin hrvatskega naroda, iskreno udan tradicijam in pravu slavne dinastije Habsburžke, in mimo tega učitelj zgodovine, videč vse to, kar se že predolgo dogaja po Istri proti narodu hrvatskemu in slovenskemu, in po zn a j oč namere, omenjene v u-vodu temu razmotrivanju, ni smel in ni mogel nikjer v javnosti govoriti drugače, nego-li je govoril po vodom razstave v Zagrebu, ako je hotel ostati človek s pi ep r iča n j eni in z n a-čajem.
Ozirajo se na to, da uVedenje te disciplinarne preiskave ni moglo imeti druge svrlie, kakor to, da pokrije hudo zlorabo uradne oblasti pojedinih javnih služabnikov povodom poslednjih dopolnili volitev za državni zbor, ter da opraviči — kar pa po naši sodbi ni mogoče opravičiti — namreč postopanje njegove prevzvišenosti gospoda namestnika za Primorje o tej priliki, ko se je tako visok dostojanstvenik očitno postavil na stran jedne politiške stranke proti drugi ali vsaj v prilog osebe kandidata italijanske stranke proti kandidatu naroda;
Oziraje se na to, da je Spinčič ljubimec naroda, njega dobrotnik, njega zvezda-vodnica ter da na njem ni niti sence nezvestobe do države in prestola, radi česar mu podpisani izrekajo neomejeno zaupanje, kakor mu jo izjavi ves narodi, v kolikor mu to ne zabrani kruta sila; oziraje se na vse to, usojajo si podpisani uprašati:
Meni-li visoka c. kr. vlada, da je bil moder in umesten korak gospoda namestnika za Primorje, ko je kot predsednik deželnega šolskega sveta za Gorico-Gradiško ukazal uvesti disciplinarno preiskavo proti profesorju Vjekoslavu Spinčiču in s tem dal novi povod razburjenju naroda hrvatskega in slovenskega po Istri, že tako in tako razburjenega do skrajnosti?
Poreč, 6. aprila 1892.
Dr. Laginja, Jenko, Mandič, Flego,dr. Volarič, dr. Dukič, J). Sersič, dr. Stanger.
Deželni zbor goriški.
(X. seja 12. aprila 1892. ob 11. predp.)
Predseduje deželni glavar giof Coroni-ni; vlado zastopa vitez Bisizio; navzočih je 19 poslancev, med katerimi je odsoten edini dr. Jos. vit. Tonkli. — Prečita in potrdi se zapisnik devete seje 7. t. m.
Deželni glavar neznani dve novi peticiji: s prvo prosijo nekatera županstva v goriški okolici, naj deželni zbor odvzame goriškemu mestu pravico, da sme pobirati takse za zdravilsko pregledovanje mes&; z drugo prosijo občine na Vipavskem, da bi deželni zbor podpiral uravnavo reke Vipave. To peticijo je sklenil ljudski shod v Dornbergu; ponatisnili smo jo na drugem mestu.
Dr. Anton Gregorčič poda interpelacijo zaradi odpusta Vjek. Spinčiča, c. kr. profesorja na ženskem učiteljišču v Go lici, iz državne službe. Interpelacijo smo objavili v zadnji številki. — Vitez Bosizio izjavi, da predloži to interpelacijo visoki vladi.
Deželni glavar da na to besedo poslancu Mahorčiču, da bi utemeljil svoj predlog, da bi se prenaredila deželna postava izgonu (šupu). Poslanec Mahorčič obširneje utemeljuje svoj predlog in nasvetuje, naj deželni odbor to zadevo preiskuje ter o njej poroča v prihodnjem zasedanju.
Dr. A b r a m poroča o deželnem od-veznem zalogu; potrdi se tudi za letos doklada 9% na vse izravne davke.
Dr. V e r z e g n a s s i poroča o zakonskem načrtu o zgradbi in vzdrževanju cest, ki niso v državni upravi; načrt se razpošlje političnim oblastnijam, cestnim odborom in goriškemu mestnemu zastopu, da izjavijo o njem svoje mnenje.
Posl. Čerin poroča v imenu pravnega odseka o cesti iz Kanalu čez Avče do Sv. Lucije, ki se uvrsti med skladovne.
Posl. dr. L o v i s o n i poroča o načrtu zakona o ribarstvu v sladkih vodah; izroči se deželnemu odboru v nadaljno proučevanje.
Dr. N. Tonkli poroča o prošnji Antona Š o 1 ar j a in tovarišev iz Bolca v zade-
vi	občinskih računov pod prejšnjim županom, ki še vedno niso rešeni. Prošnja se izroči deželnemu odboru z naročilom, da to reč uredi.
O prošnji Josipa Bolaflia in tovarišev v Ajdovščini proti sedanjemu davku na o-pojne tekočine prestopi se na dnevni red.
Sledčs poročila peticijskega odseka. Na poročilo posl. Del Torre-ja izročita se dež. odboru prošnji dveh vojaških ranjencev za podporo iz zaloga za ranjene vojake, da bi se pri podeljevanju podpor ua nje oziral.
Na poročilo posl. Mahorčiča prestopi se o prošnji „Pogozdovalnega in olepševalnega društva v Bolcu“ na dnevni red.
Na poročilo posl. Dottori-ja dovoli se učencu marijanske obrtne šole podpora 30 gld.
S tem je bil dnevni red končan. Oglasi pa se dr. Pa j er, ki predlaga v imenu železniškega odseka, naj bi se potom nujnosti sprejelo v razpravo neko poročilo i-menovanega odseka. Nujnost se sprejme so-
glasno. Na to čita dr. Pajer obširno poio-čilo o znanem železniškem uprašanju, ki naj se tak6-le reši:
1. Dežela nakupi za 50.000 gld. delnic bodoče furlanske železnice.
2. Dežela nakupi za 100.000 gld. delnic za normalno železnico med Gorico in Ajdovščino. Vrhu tega se z največjo nujnostjo nalaga deželnemu odboru, da oskrbi načrt in proračun te železnice; načrt bodi dogotovljen še v tem letu. V pokritje teh stroškov se dovoli 5000 gld.
3. Konečno nakupi dežela za 50.000 delnic morebitnega tramvaja ua par med Gorico in Oglejem.
Ti trije predlogi so bili sprejeti soglasno. Na to vladin zastopnik zaključi zborovanje.
Deželni glavar izjavi na to v sklepnem govoru, da deželni zbor v tem zasedanju ni mogel rešiti vseh opravil, ki čakajo rešitve, vendar pa bo še v tem letu iniel priliko nadaljevati svoje delovanje. Na to govori o deželni podpori železnicam in o koristih, katere bo imela od njih naša dežela, ter izjavi nado, da visoka vlada bo podpirala naše srčne želje v tem oziru. Konečno na-glaša, da treba imeti zaupanje v presv. cesarja, ki nam rad prihiti na pomoč ter zaključi zborovanje s trikratnim,,evviva“ in „ži-vio“-klicem na presv. vladarja. Poslanci zakličejo „živio“ in „evviva.“
e e
vipavskih občin do deželnega zbora za podporo v zadevi uravnave reke Vipave glasi se tako-le:
Visoki deželni zbor!
Ljudski shod v Dornbergu dne 3. a-prila t. 1., katerega se je udeležilo nad 240 veljavnih mož, med njimi zastopstva vseh županij ob obregu Vipave, pretresal je upra-šanje o uravnavi toka reke Vipave. Sklenil je: „Naj se naprosita visoko poljedelsko in notrajne ministerstvo, da zaukaže izvršiti na državne stroške vsa pripravljavna dela za uravnavo Vipavinega toka; visoki deželni zbor pa naj se naprosi, da bi ta sklep kar najtopleje podpirati blagovolil." Izvolil je v ta namen podpisane tri može z nalogo, naj omenjene prošnje sestavijo in jih izročijo na omenjena mesta.
Reka Vipava prizadeva s svojim vedno se spreminjajočim tekom in s povodnjimi ter gruščanjem rodovitnih tal vsako leto velikanske škode. To je spoznal tudi deželni zbor kranjski celč za svoj del Vipavinega toka in najel inženirja, da napravi za uravnavo potrebne načrte in prevdarke stroškov. Mislil bi kdo, da ni mogoče, da Vipava s tako lenim tekom prizadeva tako velikanske škode. Ako si pa stvar bliže ogledamo, prepričamo se o nasprotnem. Breg Vipave so le njive in travniki z rahlo peščeno in globoko zemljo. Te bregove spodjeda Vipava kakor črv, dan za dnevom vsipajo se bregovi v strugo. Ni se torej čuditi, da je uzročila v teku le treh let v daljavi še ne 300 sežnjev v dornberški občini nad tri tisoč goldinarjev škode. Enako se godi v drugih občinah ob Vipavi.
Preobširno bi bilo, ako bi hoteli našteti vse škode, katere Vipava uzroča. To preiskovati in ceniti bo delo inženirjev.
Nič manjše pa niso one škode po povodnjih. Kmet ima svoj pridelek še na njivi ali travniku, Vipava prestopi svoje bregove, odnese ali oblati žito in velikokrat se zgodi, da odplavi že pokošeno seno. Šel je tedaj ves up ubogega kmeta po vodi.
Ako pomislimo, da pri nas imamo le malo polja, da pridelamo le eno tretjino potrebnega žita in sena, in da moramo kupovati drugi dve tretjini za drag denar, pokaže se škoda tem bolj občutljiva.
Mi Vipavci smo prav potrpežljivi. Dokler smo le shajati n. ogli, nismo nadlegovali visoke vlade, tudi visokega deželnega zbora ne. Sedaj pa smo primorani, ker nam žuga trtna uš, katera nas pripravi ob edini pridelek — pridelek vinski, ki nam je bil do sedaj glavni vir dohodka. V naši deželi se je marsikaj storilo za uravnavo vodil, za sušenje močvirjev, za napeljavanje vode i
t. d, le za to stran naše dežele, to je za Vipavsko dolino, prav malo ali skoraj nič. Upamo, da visoki deželni zbor se uveri o opravičenosti naših teženj, in da bo blagovoljno podpiral naše prošnje na visoko poljedelsko in notrajne ministerstvo, da bi ukazalo na državne stroške izdelati načrte in prevdarke stroškov v zadevi reguliranja Vipave.
V	Dornberqu dne dne 3 aprila. 1892. Ferdinand Perozzi s. r. — Josip Rubbia s. r. — Jožef Šinigoj s. r.
Krilil lili
Večkrat smo imeli priložnost govoriti o vodovodu, po katerem dobivamo Goričani vodo iz bližnjega Kromberga, in o pravdi, ki teče zaradi njega med mestno občino goriško in grofovsko rodbino Coronini-Cron-berg, toda natančneje se nismo pečali s to zadevo. Da bo to prepirno uprašanje jasno tudi našim čitateljem, izpregovorimo naj nekoliko obširneje o njem. Svoje poročilo zajemamo iz najverodostojnišega vira.
Pod slavno cesarico Marijo Terezijo dobila je Gorica vodovod, ki je vodil v mesto studenec Jerebica v Krombergu; ta studenec izvira na posestvu grofov Coroni-ni-Crouberg. L. 1818. je začela Gorica, ker je prebivalstvo naraslo, že trpeti na ne-dostajanju vode. Zaradi tega je mestni magistrat svojevoljno spravil še studenec Zgornji Perevnik (bolje Pralnik) v mestni vodovod. Takratni gospodar grof Mihael Coronini se je uprl takemu početju go-riškega magistrata, toda c. kr. okrožna oblast je z oboroženo močjo branila svojevoljne korake goriškili mestnih očetov.
Toda goriški magistrat s tem še ni bil zadovoljen. L. 1834. si je osvojil še Zdolnji Perevnik, a grof Mihael Coronini se je moral zopet umakniti vojaški sili, ki je bila poklicana mestnim očetom na pomoč.
Zaradi takega postopanja mestnih in c. kr. oblastnij nastopila je rodbina grofov Coronini-jev sodnijsko pot — in ta pravda še dandanašnji ni končana.
Po dolgoletnem pravdanju sta se ob6 stranki pogodili in dne 31. okt. 1888. seje sklenila pravoveljavna pogodba med mestnim magistratom in sedanjim gospodarjem, viso-korodnim gospodom Alfredom grofom Coro-nini-jem. Grof Coronini je odstopil goriške-mu mestu studence Jamšek, Mrzla voda, Beliugar in Veliki potok, servitutne pravice in nekaj sveta; goriško mesto pa seje zavezalo dati grofu v dveh letih 30.000 gld. kot odškodnino. Grof Coronini je v poznejših dveh letih tudi res prejel ta denar, ki se je nekaternikom zdel grozno visoka svota, toda goriško mesto ni mu dalo niti novčiča od svoj eg a imetja, marveč povrnilo mu je le majhen del od onega dobička, kateii je imelo od vode grofov Co-roninijev. Goriški magistrat je namreč 1. .1852. začel vodo prodajati zasebnikom, tako da imajo bogatejši meščani vodo v hiši. Ta kupčija donaša mestu lep dobiček; izvedenci so preračunili, da je goriško mesto prejelo v 26 letih, od 1852. do 1888. leta, najmanj 150.000 gld. od zasebnikov, katerim je prodajalo vodo iz ugrabljenih studencev rodbine grofov Coronini-jev. Ako je torej Alfred grof Coronini dobil 30.000 gld odškodnine, dobil je le majhno petino svojega denarja iz mestnih blagajnic.
S to pogodbo bi imelo biti konec dolgoletnemu pravdanju — toda ne, naši mestni očetje ne morejo živeti brez pravdanja.
Z namestniškim odlokom 8. febr. 1890. št 18.099 dobil je mestni zastop goriški dovoljenje, da smč popraviti svoj stari vodovod, o katerem je dokazano, da na mnogih krajih pušča, kar je tudi uzrok velikemu nedostajanju pitne vode v goriškem mestu.
Mestnemu magistratu je šinila v glavo jako izvirna nisel: najti na kupljenem svetu novih podzemeljskih studencev za svoj vodovod. V ta namen je začel kopati par metrov v globočino, in glej, iz grofovega svet,& curljal je mogočen studenec izborne pitne vode, katero je kar na kratko po ceveh spravil v mestni vodovod. S tem, da bi mestni magistrat odvzel grofu Coro-nini-ju podzemeljsko žilo, katera prihaja nekoliko niže kot studenec na dan, napravil bi grofu in Kromberžanom veliko škodo, ker bi o poletnem času trpeli na nedostajanju (pomanjkanju) vode. Tako ravnanje je pa prepovedamo pa našej vodni postavi, radi Česar je grof Alfred Coronini v svojem in Kromberžanov imenu podal v marcu 1890. ovadbo pri c. kr. okrajnem glavarstvu goriškem.	(Dalje	pride).
BOBI J AS MO
VI.
„S1. Narod" pod starim uredništvom hotel je dokazati -elastičnost" in „pvoroštvo narodne mlač-nosti“ pri „N. S.“ tudi z novico, da ga je „Nova Soč&“ že od julija 1891. neprestano po strani zbadala. Zamolčal je seveda prav previdno ; v čem iu pri kakih prilikah ga je zbadala; ako bi bil to povedal, spoznal in dejal bi vsak še tak6 kratkoviden njegov pristaš, da je „N. S.“ imela povsem prav,
ako se je toliko „osmelila“ ter malce podrezala gospodo okoli „prvega slov. dnevnika11.
Torej julija meseca 1. 1891. gospflda pri »Narodu" ne more pozabiti! Kaj neki smo zagrešili tako groznega ?.... Ali se naši čitatelji še spominjajo naših „Spominov na Prago11 v podlistku ? Vidite, tam nekjč smo dostavili par rezkih opombic o „vodstvu slovenskih vlakov11 v Prago, kar je gospodo pri „Narodu“ hudo zbodlo, kakor je videti. Prav je, dosegli smo svoj namen! — Kak6 opravičeno je bilo naše „zbadanje“, dokazuje naj sani „Ljubljanski Zvon11, ki piše na letošnji 81. strani o uzornem ljubljanskem vodstvu tako-le :
„Natančni opazovalec ne more tudi zamolčati nekaterih opazk o slovenskih potovanjih v Prago *) Gotovo ni naroda, ki bi Čehe tako spoštoval in ljubil kakor mi Slovenci, in gotovo tudi nikdo ne potrebuje tako njih pomoči kakor mi. Porabiti se mora tedaj vsaka prilika, sosebno takšna, kakeršna je bila češka razstava, da se še bolj utrde vezi med obema narodoma, zlasti pa, da se oba dobro spoznavata. Ali se to doseže s tem, ako Slovenci ostajajo v senci, tako da se sosebno pri drugem izletu mnogokrat niti njih ime ni imenovalo ? Lepo je bilo, da so se Slovenci združili s Hrvati, in tudi pohlevnost je lepo svojstvo, vender ima svoje meje. Pokazalo se je tudi zopet to, kar smo videli v svojo dobo pri slovenskem gledališkem vlaku : takih potov se udeležujejo večinoma le tako zvaui »nižji stanovi11, višje inteligeneije pa premalo, razven duhovništva, kateremu bodi vsa čast. Človeka sicer veseli, ko vidi, da je temelj našega naroda zdrav, da se navdušuje in uči, ali svoje poslopje moramo zidati tudi više. Kje ostajajo drugi naši krogi? Tako ubogi nismo, kakor bi človek moral soditi, ako nas ne pozna, in pot v Prago na razstavo, ki je bila pod cesarjevim pokroviteljstvom, vender ni bil' kaj posebno nevarnega. Našim županom m drugim avtonomnim veljakom ne bi bilo škodilo, da so si ne samo ogledali razstavo deželnega odbora, mesta praškega in okrajnih zastopov, ampak setudi seznanili ž njih poslovanjem iu se prepričali, kaj velja avtonomija, če jo znajo ljudje dobro rabiti. Tudi osebne dotike z dotičnimi češkimi funkcij onar-ji bi nam bile le na korist. Mi imamo tudi veliko število mož, ki se kaj radi hvalijo s svojo ne z avi s no s tjo, ali zakaj jih ni videti pri takih izvrstnih prilikah, da bi bila reprezentacija našega naroda primernejša in popolnejša ? Sicer smo demo-kratiški narod, ali neka hierarhija je povsod potrebna ; udje morajo imeti tudi svojo glavo. Ako pride narod k narodu, treba se je tudi o vsem prej natančneje pogovoriti, da ni neprijetnostij in nemilih spominov za oba. Sosebno napačno pa je, da se taki dogovori in vse vodstvo prepuščajo podjetniku. Ako teh stvarij, razven tehniških, ne vzame v roke kako društvo, naj se vsaj ustanovi poseben odbor in naj se mu postavijo na čelo primerni možje, ki že s svojim imenom marsikoga privabijo k skupnemu izletu, ker jamčijo za to, da se bo vršilo vse spodobno. V tem oziru se je bilo mnogo učiti od Poljakov ; tako se je n. pr. tri mesece prej oglašalo, da bo poljske umetnike iu pisatelje, katerim se je pridružilo mnogo profesorjev in drugih inteligentnih mož, vodil častiti slikar V. Kossak. Jednako so se vsakokrat izletniki sami najprej natančno dogovorili o programu z društvi, od katerih so se dali vzpr e jemati. Kak vtisek pa mora napraviti n. pr. dogodek, da so'pri tretjem slovenskem izletu ostali sedeži v parteru »Narodnega gledališča11, za katero so se ljudje takrat trgali, na čast Slovencem prazni, po krivdi vodje — podjetnika, katerega že ni bilo več v Pragi? In mnogi češki prijatelji Slovencev niso vedeli, kam naj gredo iskat svojih gostov ! Več organizacije nam je treba tudi pri takih prilikah !“
Resnične besede! Prav to smo mislili in čutili tudi mi, ko smo meseca julija 1891. „po strani zbodli11 gospodo v krogu „Slov. Naroda.11 Bili smo osem duij v Pragi povodom drugega vsesokolskega shoda, a reči moramo, da lep del veselja so nam pokvarili ljubljanski ,,prvaki11.........katerih	v Pra-
gi ni bilo. Občevali smo prav prijateljski z znamenitimi Čehi, z gorečimi zagovorniki češko-slovens-kega pobratimstva, in videli, koliko žalosti in svete jeze jim je uzročila ljubljanska lahkomišljenost in malomarnost. Zaradi tega smo bili večkrat, kakor na trnju........
Oni petek, ko je popoldne odšel iz Ljubljane prvi „sloveuski“ vlak v Prago, bili smo v večji družbi čeških odličnjakov v razstavi; bila sta poleg tudi dva gospoda, ki sta bila duša v pripravljalnem odboru za vsesokolski shod. „Slovenski“ vlak je že sopihal proti Pragi — — a nihče ni vedel še nič gotovega o slovenskem vlaku. Še le iz Maribora je došla brzojavka (menda od podjetnika Paulina), da š slovenskim vlakom grč 400 oseb v Prago. Naši češki prijatelji so se silno jezili radi take brezskrbnosti. V Pragi je bilo okoli 100.000 tujcev, vse gostilne so bile polne, vse šole napolnjene s slamnicami, ki so bile nalašč naročene z Dunaja, a zdaj naj pri ■ pravljalni odbor nakrat poskrbi za nekaj sto Slovencev primerna stanovanja !? In po pravici so se jezili pražki naši prijatelji. Iz Zagreba so dobili že osem duij pred odhodom popolen imenik udeležencev; pri vsaKem je bilo povedano : koliko dnij se ustavi kdo v Pragi.
To je bila izgledna organizacija! — Upraš.mi smo bili, kateri slovenski prvaki bodo yodili slovensko poslanstvo v Prago? — - a nismo znali odgovoriti, ker se je sploh jako malo pisalo o tem izletu. Podjetnik Paulin je skrbel od svoje strani ea reklamo, slovenski časopisi so priobčili par vspod-bnjevalnih besedij, 111 to je bilo tudi vse, kar se je storilo. O kakej organizaciji ni bilo niti siulia! — Zaradi tega smo pa Slovenci igrali le pomilovanja vredno ulogo. Ko je podjetnik pripeljal izletnike do Prage, smatral je svojo nalogo kot končano; njemu je bilo edino le za dobiček- Zaradi tega je razpošiljal vabila v nemškem iu slovenskem jeziku; ž njegovimi »slovenskimi" vlaki so se vozili tudi Nemci iu Lahi. -- Paulin je takoj odpotoval v Ljubljano in se sploh ni več brigal za izletnike. Namesto njega pa ni bilo nikogar, ki bi skrbel za to, da bi slovenski izletniki častno zastopali svoj narod. Zaradi tega so bili razuetani na vse strani, da cel čas niso bili več skupaj iu da jih
sploh ni bilo videti tam, kjer bi morali biti............
KakO žalostno ulogo je igral pa še edini voditelj „za skrajno silo,11 katerega so ljubljanski prvaki poslali v Prago, ne bomo govorili. Kdor še ni nič slišal o tem, poprala naj enega ali drugega izletnika iz Trsta in Zagreba, pa bo vedel dosti.
To so uzroki, zaradi katerih je „N. S.11 meseca julija 18»]. zbodla gospodo pri „Narodu“. Pred očmi je imela tistega gospoda, ki se je usedel na prvaški stol in ki z 114. od časa do časa z gorjansko surovostjo udrihati na levo in desno, da dela več škode nego koristi, ki pa iz Ljubljane ne grč dalje nego vsako leto po enkrat ali dvakrat do Sore na dragocene ribice. L. 1885. je šel poseben gledališki vlak11 v Prago, a njega ni bilo poleg ; lani so šli trije vlaki na razstavo v Prago, a on je lep6 ostal doniA.... v Pragi so pa pričakovali slovensko poslanstvo pod vodstvom narodovih voditeljev, med katere se 011 deva v prvo vrsto. —Niti slovenskega izleta v Zagreb se ni udeležil. Ko so mu pa prijatelji prigovarjali, naj bi se vendar pridružil sokolskemu izletu vsaj v bližnji Zagreb, ker je njegova malomarnost do vseh poprejšnjih vlakov v Prago na vse strani slabo uplivala, se je vendar
*) Koliko zadoščenje za nun ! Tudi mi jih nismo zamolčali, ker jih zamolčati nismo mogli, ako smo hoteti ostati „natančni opazovalci“. Mi smo torej storili svojo dolžnost, da smo kot „ natančni opazovalci" podrezali tje, kjer ji bilo potreba, Uredn.
toliko osrčil, da si je naročil celo sokolsko obleko. Ko je pa odpihal sokolski vlak iz Ljubljane, kdo je imel »strah pred korajžo11 ?.... Naš prvak pri „S1. Narodu11, ki je obtičal lepo doma/
Kaj čudo torej, ako tolika malomarnost mož, ki se postavljajo narodu na čelo, slabo deluje na tiste, ki so bolj v ozadju.... In takč se često dogaja, da Slovenci nasproti javnosti ne igramo tiste uloge, kakoršno bi lahko, ako bi izpolnjevali svoje dolžnosti tisti, „katere je „Nova Soča11 od meseca julija 1. 1891. po strani zbadala.11
Toliko naj zadošča! I11 s tem končamo polemiko z »Narodom11 Imeli bi zavrniti in osvetliti še marsikaj, kar je nekdo zanesel v »Narod11 vsled svoje nestrpnosti in drugih svojih lepili čednostij, katere znamo zlasti pri nas ob Adriji in Soči po zaslužen ju ocenjevati — pa bodi konec, ker g. dr. Danilo Majaron, ki je od 1. t. 111. glavni voditelj pri „S1. Narodu", obudil je ob meji upanje, da polagoma popravi napake svojega prednika. Gosp. dr. M. pozna kriva pota, po katerih je hodil „Narod“ in ve tudi, da smo v tem oziru edini v Gorici in Trstu....................
Cerkno 19. aprila. — Ču Ino nekako je bilo vsakemu pri srcu, videčemu na veliko sredo, kako sta bila položena v hladni grob dva duhovnika, dva rojaka in skozi celo življenje dva prva prijatelja.
To so pač redki slučaji!
V ponedeljek zjutraj je umrl č. g. Anton Selak, vikarij v pokoju, tisti dan zvečer pa monsgn. dekan Jožef Jeram; prvi vsled otrovanja krvi, ki je bilo nasledek zanemarjeni bolezni na nogi (cancrena seni-lis), drugi pa na vodenici, ki navadno sledi naduhi.
Porodil se je rajnki J. Jeram 24. jan. 1814. v Počah nad Cerknom. Izšolal se je v Gorici, zato je z veseljem večkrat pripovedoval, kako je moral peš hoditi v Gorico, ker ni bilo ceste v idrijski dolini.
V šolah je bil zelo priden in marljiv. Leta 1838. je bil v mašnika posvečen. Prva služba njegova je bila Cerkno; tu je s posebno unemo pastiroval. Še zdaj pripovedujejo starejši ljudje, kako je bil strog, posebno z mladino ob času velikonočnih izpraševanj. Tu je baje kapelanoval kakih pet let. Odtod se preseli v Orehek, kjer je tudi ostal blizo pet let. Po potih letih se preseli
V	Novake; tu je linje 11 let ostal in opravljal hribovsko službo natančno in vestno. V Novakih se je začel pridno pripravljati na župnijsko skušnjo, katero je tudi z odliko izvršil. Pisec teli vrstic je videl dotično spričevalo, v vseh predmetih je imel „emi-nenter primam". Taka spričevala so pač redka !
Leta 1858. je bila vsled smrti slavno znanega dekana iz Kaprive Z b o 11 a cerkljanska fara izpraznjena, za katero se je preselil v Cerkno in tu skozi 33 let župni-koval in dekanoval, dokler mu ni 11. aprila t. 1. zapel mrtvaški zvon.
Rajnik je bil mož stare korenine, pravi hribovski značaj, neomahljiv in trden.Zunanje obnašanje je bilo sicer bolj osorno in ne posebno prikupljivo, znotraj paje bil vsekakor dober gospod. Kot duhovniku mu nihče ničesar ni mogel očitati. Ivo je pred leti razsajal hud vihar na političnem obnebju, izjavil se je vpričo vseh podložnih duhovnikov, izrekši te-le besede	Das	ist	ein
Škandal . . . dadurch leidet unser Stand“
Da, v tem je bil neprekosljiv! Za duhovnike svoje dekanije potegoval seje vedno; ni pustil, da bi ž njimi nepoklicani pometali. Zato je moral v ta namen večkrat pero zastaviti, da je ponižal prevzetno glavo nekaterih mogotcev, ki hočejo, da bi jim bil duhovnik le za peto kolo ali pa pokorni sluga.
Čast mu zato !
Vrhu tega bil je zelo gostoljuben ; zato pa je skrbel da so bile „pogrnjene“ vedno dobro obložene.
Ob enem je bil tudi skrben gospodar in vesten upravitelj cerkvenega premoženja. Zato je pa tudi v zadnjih letih veliko pripravil različnim cerkvam. Cerkev sv. Jerneja na pokopališču je vso prenovil od zunaj iu znotraj; pet oltarjev se nahaja v njej, dva sta popolnoma nova, trije so pa prenovljeni. Prav tako župna cerkev sv. Ane je dobila novo obličje; napravil je. nov veliki oltar in kupil različna cerkvena oblačila.
Rajnki dekan je ljubil svoj kraj, in zato ni nikoli rad slišal, ako je kdo zabavljal čez Cerkno; posebno pri srcu 11111 je bil farovž in vrt pred farovžem. Vsakdo bi mislil, temu možu sa je moralo pač dobro goditi. Toda motil bi se, ako bi tako mislil. Sam je večkrat poudarjal besede našega Izveličarja; „nemo propheta in patria“. . . in to je, kar ga je najbolj žalilo .... I nimici hominis Za dobrote dobival je v povračilo obrekovanje in opravljanje. Najbližja okolica mu je veliko hudih in grenkih ur uzročila, čeprav ji je bil največji dobrotnik. Toda v teli britkih trenutkih je ostal mož, vkljub hudim udarcem, neomahljiv in trden, tako da smo se 11111 vsi čudili. Ker je bil navajen ljudstvu in je poznal vse navade domačega kraja, ni maral se drugam preseliti; ostal je raje v svojem domačem kraju ter ne gled6 na neprijetnosti zvesto opravljal svojo službo.	(Dalje.)
Iz Uoleu, 20. aprila. — Naše mlado „Pogozdovalno in olepševalno društvo11 prav lepo in uspešno izvršuje svojo nalogo. Vsi tržani so enako uneti zanj, ker vidijo, koliko koristi bomo imeli od tega, ako bodo
naše goličave obraščene in ako bomo imeli o poletnem času prijetnih sprehajališč za tujce. Že zdaj prihajajo k nam tujci o vročih poletnih dneh, dasi jim ne moremo ponuditi prijetnih senčnatih sprehajališč ; kako bi se pomnožilo njih število, ako bi jim osladili bivališče z naravnimi ugodno-stimi. Vrhu tega se iz Bolca delajo lahko daljši izleti na Veliki vrli ali Rombon, na Kanin, na Mangart, v Trento k izviru Soče in dalje v Kranjskogoro, od tam pa po železnici na Trebiž in nazaj domov v Bole; od Baumbachove koče dalje se pa pride na veličastni Triglav z mogočnim razgledom na vse štiri strani.
Naše društvo ima pa tudi mnogo prijateljev, ki prav požrtovalno delujejo za njegove lepe namene. Gospod S — 1 dela kopelj; g. J — o je napravil drevored in klopi ob poti, ki drži skozi njegove travnike na Ledinah; gospa H —11 je uredila pot, ki drži k Mariji Devici na polju. — Pred sodnijo je napravljen lep košček nekakega javnega ljudskega vrta; enako zraven prijazne cerkvice pri M. D. na polju.
Reči moramo, da se je v kratkem času prav mnogo storilo za ©lepšanje našega prijetnega gorskega trga. Vendar bo še marsikaj storiti, ako hočemo v polni meri rešiti svojo nalogo. V to pa je treba gmotne podpore, ker brez te nič ne opravimo. Zato bi bilo želeti, da bi vsi udje našega mladega društva ostali zvesti pod-piratelji društvenih namenov in da bi polagoma dobili še novih tovarišev v tem našem lepem in koristnem započetju.
Domače in razne novice
„Slovensko bralno in podporno drnštvo v Gorici“ bo imelo svoj ustanovni občni zbor po novih pravilih v nedeljo 1. maja ob 2 urah popoldne v Marzinijevi pritlični dvoranici z dnevnim redom, kakor ga pravila zahtevajo. Društveniki so naprošeni, da bi se sešli v kolikor mogoče obilnem številu.
Družb« sv. Cirila in Metoda goriška možka podružnica bo imela svoj letošnji občni zbor v nedeljo 1. maja ob 11. uri predpoldne v prostorih goriške Čitalnice z dnevnim redom, ki je v pravilih deločen. Društveniki se s tem vabijo, naj bi se občnega zbora udeležili v obilnem številu.
Radodarni doneski. — Za „Slogine“ učne zavode došli so v zadnjih dneh naslednji doneski; Preostanek neke večerje 1 gld.
—	Pri čitalnični veselici v Podmelcu na velikonočni ponedeljek se je nabralo 9 gld. 891 /2 kr. Živeli Podmelčani! — Preč. g. Blaž Grča v Čepovanu 2 gld.
Presrčna hvala dobrotnikom naše mladine!
„Corrierova“ poštenost. — Čitateljem našim je znano, da po zborovanju „Legine“ podružnice v Ločuiku meseca novembra je nekdo porezal nekaj sto mladih trt tamoš-njemu glavnemu „Leginemuu kolovodji, nekemu Maregu. nCorriere“ je takoj zajavkal in z najdrzovitejšo nesramnostjo zvrnil ta zločin na slovenske rame, češ, Slovenci so to storili iz sovraštva do svojih laških sosedov. Za nekaj duij so orožniki deli pod ključ nekega Andreja Stabona, pristaša „Legiuega“, torej ne Slovenca, ker je ves sum, da je on porezal trte, letel nanj. Toda „Corriere“ tega ni povedal ter je vest o Andreju Stabonu modro zamolčal. Pred kratkim je bil isti obsojen zaradi onega zločina na 8 mesecev težke ječe — a „Corriere“ noče biti toliko pošten, da bi preklical svoje ostudno sumničenje proti Slovencem. Taki so naši „Cor-rierovci"! Ali ni sveta dolžnost vsakega Slovenca, da • se izogiba vsega, kar le od daleč „diši“ po tem listu? — Tudi o znanem atentatu pred Libercami, ko se ja vozil gori presv. cesar, je vedel povedati, daje delo čeških, torej slovanskih rok, a zločinca še danes nimajo v rokah. — Take, take podle hujskanje proti drugim narodnostim morale bi se pleniti, ker tisočkrat bolj dražijo človeške živce nego kake nedolžne opombice o tem ali onem birokratu.......
„Goriškega Sokola“ odbor ni bil zadovoljen z našim odgovorom v predzadnji številki. Zato je sklical novo sejo, h kate-rej je povabil tudi tri svoje razsodnike, katerim je po pravilih določena naloga, da razsojujejo o prepirih, ki nastajajo v društvu. Izmed treh razsodnikov najraz-sodnejšega ni bilo pri veselici ‘27. marca, zato tudi ni znal o čem razsojevati. Druga dva pa sta podpisala odboru priznanje in zahvalo, „da se je ona veselica dovršila v popolno zadovoljnost vsega občinstva11. To zaupnico jo odbor priobčil v „S1. Narodu", da ž njo zavrne »napade" v „Novi Soči".
Nočemo zapisati splošne sodbe slovenskega razumništva o takem početju „Sokolovega“ odbora, ker dovolj uzrokov priporoča potrpljenje. Nam je pri srcu stvar, nekaterim drugim pa svoj „jaz“; ako bi izrekli pravo sodbo, trpela bi stvar, katere veliko važnost smo poudarjali pri vsaki možni priliki. . . .
Uprašamo pa, kakč pride društveno razsodništvo do tega, da proti kritiki v „N, S.“ podpiše zaupnico svojemu odboru?
To je zopet nekaj čisto novega! Vrhu tega bi ona dva gospoda razsodnika storila najbolje, ako bi prisojevanjeo vrednosti društvenih veselic prepustila drugim, ki so za
to poklicani.............;	zlasti pa nimata
pravice govoriti, da se je veselica dovršila v popolno zadovoljnost občinstva. Do popolnosti je še lepo število stopinj! „N. S.“ je opozorila na napake, katerih naj bi se prihodnjič izogibali, ako hote vzbuditi popolno zadovoljnost. Da je to res, pričajo vsi razumniki, ki so bili pri oni veselici, ker vsi so soglašali s poročilom v „N. S.“ ter čudili se odborovim neumestnim in malo modrim korakom..............
Ker ima pa „Goriški Sokol" v svojem odboru razsodništvo treh mož, ki se postavljajo kot neka višja instanca v presojevanju časnikarskih poročil in presojevanj o društvenih veselicah, izjavljamo, da odslej „No-va Soča“ noče več služiti kot prva instanca, ampaka da pusti prvo in zadnjo besedo „Sokolovemu“ razsodništvu, ki naj razpisa s hvalo in slavo, kolikor mu drago. „Nova Soča" odslej ne. bo ne grajala in ne hvalila „Sokolovih“ veselic ali drugih zadev, dokler bo na čelu odbor s tako nepotrebno občutljivimi živci. Hvali in slavi naj društveno razsodništvo, a odbor naj na društvene stroške pošilja take zaslužene ali nezaslužene slavospeve kot poslanice v „Slov. Na-rod“. — Toliko na to stran.
Sreča za ljubljanske liste, da izhajajo v Ljubljani; ako bi izhajali v Gorici, to bi imeli posla z „Goriškim Sokolom11 za svoje »napade". Kdor čita ljubljanska dnevnika, uvčril se je, da ne zamolčujeta ni hvale ni graje o ljubljanskih igralcih, ki stoje nekaj stopinj više nego nekateri S«ko'ovi začetniki, kar je naravno in samo po sebi umljivo. Tudi „Ljub. Zvon“ izvršuje svojo dolžnost, da graja napake ljublj. igralcev, kar stori včasih v jako rezki obliki. Kaj bi rekli naši »Sokolovi" igralci, ako bi izhajal »Zvon11 v Gorici ter pisal o njih tako-le.
„Prijala je prav za prav le g.čna Daneševa; sicer se je igralo prezaspa-no". 1892. str. 60.
„Žal, da so se nekateri piizori igrali premrtvo". — Na isti str.
»Nekateri igralci zopet niso vedeli ni besedice o svoji nalogi1*. Tam.
»Česar ne pretirava neslana igra sama, to so slastno pretiravali naši igralci, da se , moramo res kar najodločneje upirati takšnim , predstavam11. Str. 125.
„G. Perdan zopet ni znal ni besedice. Kaj čuda, ako je torej popolnoma izpridil najefektnejše prizore 1“ Str. 125.
-Gospod Bučar je igral včasih pretirano “. Str. 194.
„Ako se mimo tega nekateri igralci kar nič ne potrudijo, da bi proučili svojo logo, tedaj je seveda uspeh še manjši. Vidi se nam, da nekateii igralci niti po imenu ne poznajo one oz im o s ti, katero so dolžni gledališkemu občinstvu". Str. 258.
Naj zadošča! Joj, to bi bilo hrupa med igralci, ako bi „N. S." na tak način kritikovala naše veselice; nastal bi cel štrajk in razsrjeni umetniki bi s kamenjem napadli to predrzno „Novo Sočo11 v osebi njenega urednika. Ako bi bila „N. S.‘- rekla o zadnji veselici : „Prijala je prav za prav le g.čna
O	s a n a — potem bi bila tako grozna zamera pri g.čni U., da bi je nikdar več ne spravili na oder. V Ljubljani so pa, hvala Bogu, že uzvišeui nad take .... Kaj bi še ie bilo, ako bi „N. S.“ rekla o enem ali drugem, da je igral pretirano, da se je igralo preinrtvo, da nekateri niso vedeli niti besedice o svoji nalogi? Ali pa ko bi rekla o tistem igralcu, ki je nepotrebno spuščal „zlodje", strejle, „ sak ram ej n te11 itd. z odra, „da niti po imenu ne pozna one ozirnosti, kate ro je dolžan gledališkemu občinstvu11'? To bi bil še le hrup! Potem bi gospodje sklicali kar občni zbor, na katerem bi se urednik „N. S." kar iz društva izključil; pri veselicah bi se pa postavila dva postrežčka pred vrata, da bi ga „vun vrgla", ako bi se hotel udeležiti „Sokolove“ veselice. — Utegnilo bi nastati pa še kaj hujšega, namreč, da bi tak6 kritikovani igralec ali pevec, pevovodja ali starosta, kar odrekel vsakoršno daljše sodelovanje, vsled česar bi trpela stvar, katere važnost poudarjamo o vsaki možni priliki. V Ljubljani pa ni slišati nič takega, marveč igralci se prizadevajo, da pri naslednji predstavi popravijo prejšnje pogreške — vsled česar pridobi stvar in oseba. Tako je povsod po svetu, le pri našem »Sokolu" ne.
To je naša zadnja beseda. Izpregovo-rili smo tako obširno, da bi se nekateri razburjeni duhovi uverili o krivej poti, po kateri hodijo. Ako še zdaj ne uvidijo kako dobrohotna je bila ona malenkostna kritika »N. S.“ in kako nepotrebni, neumestni in nedopustni so koraki odborovi — ne moremo pomagati, ker potem za tako bolezen res ni zdravila na svetu.
Pred porotnim sodiščem v Gorici vršila se je v torek tiskovna pravda, ki je zbudila mnogo zanimaja v Gorici in bližnji okolici, kar je dokazovala gosto natlačena dvorana radovednih poslušalcev iz vseli krogov meščanskih, iz okolice in celo iz naših hribov.
Povod tej pravdi je našim čitateljem znan, ker smo o svojem času povedali, da je gospod dr. Stanič, odvetnik v Tolminu, podal tožbo proti takratnemu županu g. Jožefu Devetaku zaradi razžaljenja časti
potom tiska. Našim čitateljem je znan prepir in volilni boj med dr. Staničem in Devetakom povodom lanskih obč. volitev, saj je tudi „N. S." sprejela v tej zadevi nekaj dopisov od obeli stranij. Dr. Stanič je bil izdal tudi neko tiskano pismo na volilce, v katerem je razpravljal o občinskem gospodarstvu za Devetakovega županovanja; oseb se ni dotikal. — Na to je pa gospod Devetak izdal tiskano pismo, v katerem je nakopičil celo vrsto grozovitih hrthov na rame dr. Staniča; v onem pismu je bil dr. Stanič naslikan črnimi barvami kot človek, na katerem ni ne ene poštene dlake. Naravno je, da dr. Stanič ni mogel molčati, ko se je takim načinom skrunila njegova čast, zato je podal tožbo proti g. Devetaku. Ker za jesensko porotniško sodišče uvodna preiskava ni še bila dovršena, odložena je bila obravnava na spomlad. In tako je prišla na vrsto preteklo sredo.
Kakor smo rekli, dvorana je bila natlačena s pozornimi poslušalci. Sli bi sploh ne govorili o tej pravdi, ko bi nas ne silila zavest, da smo to dolžni storiti v javno zadoščenje možu. ki je bil javno silovito razžaljen na svoji časti in na svojem poštenju.
Od dopoldanske obravnave naj omenimo le toliko, da sta dve najveljavniši priči dokazali popolno nedolžnost dr. Staniča v neki zadevi, s katero je g. Devetak najhuje razžalil njegovo čast; dotične besede so bile v onem pismu tiskane z debelimi črkami. Te dve priči sta bile neki polkovni zdravnik z Dunaja in neka učiteljica iz Pulja; dejanje, na katero se je opiral g. D., ko je pisal oni napad na dr. St., vršilo se je pred 10 leti v Vodnjanu. Obe priči sta pod prisego govorile od prve do zadnje besede v popolno zadoščenje dr. St. Polkovni zdravnik je celo izjavil in dokazal, da dr. St. je ravnal v oni zadevi, katere nočemo natančneje naznanjati, kot pravi kavalir in poštenjak. — Po preslišanju teh prič je bila popolna zmaga dr. St. gotova.
Popoldne bila je že pred časom dvorana zopet natlačena; radovedni poslušalci so komaj čakali nadaljevanja obravnave. Dolgo so čakali, nad eno uro. Med tem so nekateri rodoljubi skušali pomiriti obe stranki, da bi bilo konec obravnavi, ki uzročuje tčliko hrupa po mestu; to se je posrečilo.
—	Ko so bili namreč poslušalci že vsi utrujeni, vstopi v dvorano sodišče, dr. Stanič pa se vedrega lica vsede na svoje mesto. Na to pride po dvorani g. Devetak ter se počasnim korakom približa dr. Staniču, kateremu reče: „Gospod doktor, odpustite!" Dr. Stanič mu poda roko, ustane in naznani slovesnim glasom, da odstopa od tožbe, ker mu je še večje zadoščenje kot g. Devetak podala razprava sama. Dostavi pa š« opomin, da naj bi ta pravda bila zatožencu in sploh vsem v pouk, da bi se posluževali tiska le v plemenite in uzvišene svrhe, katerim naj vselej služi, ne pa v obrekovanje in onečiščevanje časti in poštenja svojemu bližnjemu.
S tem je bila pravda končana, sijajna za toži telja, ker je razkrila svetu, da ima ne le neomadeževan značaj, ampak da zna biti tudi plemenit.
Svojo plemenitost pokazal je ne le s tem, da je že itak ponižanemu svojemu nasprotniku odpustil skrajno ponižanje, ampak tudi s tem, da je — dasi zmagalec — prevzel na se vse stroške in odmenil svoto, k oj o mu obtoženec prepušča na razpolaganje (1000 gld.), blagim namenom v prid prebivalstvu tolminskega okraja. Dr. Staničevo velikodušno postopanje zapustilo je na vseh straneh brez razlike najboljši utis in ko je spregovoril zadnjo besedo, čulo se je glasno odobravanje celo iz sredine porotnikov.
Gospodu Devetaku je prešla gotovo po tej pravdi zadnja želja in upanje, da bi še kdaj mogel misliti na županski stol. Po burni preteklosti — privošči naj si gospod Devetak nekoliko miru na zadnje dni.
Slovensko pelje v (jorlcl, — Pišejo nam: „V ponedeljek 18. t. m. šle so štiri vrste pevajočih slovenskih fantov od lekarne gosp. Ktirerja. Komaj dospejo do palače gosp. Tožeta, prisopihata na vso noč dva mestna redarja, ki planeta med vrste pevajočih fantov ter jih razkropita, ž njimi prav grdo ravnaje. Tedaj pričneta izpraševati in zapisovati. Za temi pride druga vrsta, katero ustavita. Ko se pa neki fant, misleč da je opravil, napoti dalje, zgrabi ga redar, zavleče pred se ter potegne za orožje, kakor sta ravnala pri prvih. Ko so odšli, zakriči redar za enim: „Kaka numer je vaš hiša?" Fant pa mn mirno odgovori: „šestnajst“. Redar: „Boste šla 20 dni notar!" Fant: „Ma bodemo še peli". Na to pogleda redar prav jezno za njim ter odide.
Nekateri Goričani, ki so od daleč gledali ta prizor, so se bali kakega nemira, ker slovenskih fantov je bilo kakih 60, toda razumnosti nekaterih fantov se je zahvaliti, da so znali preprečiti, da razburjeni fantje v naglosti niso storili kakih nespametnih korakov proti redarjema, ker njih kazen v takem slučaju bi ne bila majhna. Priporočamo svojim rojakom, naj bi se vselej mirno vedli, kedar bi se jim utegnilo kaj podobnega pripetiti".
Za ponočni mir v Gorici .je jako slabo poskrbljeno, kakor smo se že često potože-vali. Pijani mladiči in drugi enaki tiči upijejo in razsajajo po ulicah, da je groza.
Veliki teden pozno po noči bi bili kmalu razbili vrata pri vhodu Marzinijeve gostilnice, vled česar je nastal na ulici viharen prepir. Ob vsaki ponočni uri čuje se nečedno popevanje — če smemo rabiti ta igraz
—	laških pesmij. Slišali smo nekatere tujce, ki so se silno potoževali radi takih odnošajev in ki so zapustili Gorico edino radi tega, ker niti po noči nimajo miru pred razbrzdanimi ponočnimi razsajalci. V sredo po noči je bil zopet grozen ravs in kavs v Tržni ulici. — Priporočamo slavnemu našemu redarstvu, da bi blagovolilo nekoliko popaziti tudi na take ponočne razsajalce, ki so v sramoto in škodo našemu mestu.
Aprilovo vreme norčuje tudi letos. Do-čiin so bili prvi dnevi tega nagajivega meseca nenavadno topli, rekli bi, da so bili celo vroči, da smo meščani že zamenili spomladmi obleko z letno, nastalo je pred prazniki neprijetno deževne vreme, mraz je zopet pritisnil precej občutno, da smo morali zopet poiskati toplejših oblačil ; dne 19. t. m. je pa jelo celo snežiti. Z dežele so nam došla neugodna poročila o tem vremenu; mrzlo vreme, deževje in sneg ob tem času so kaj neugodna znamenja za našega poljedelca. In res je sadno drevje, ki je ravnokar v cvetu, močno trpelo; tudi trti tako vreme ni koristilo. Učeraj se je pa nebo večinoma zjasnilo. Danes imamo zopet negotovo vreme.
Vabilo. — Katoliško političuo bralno društvo v Podgori priredi v nedeljo, dne 24. aprila v svojih prostorih Besedo s sledečim sporedom: 1. Knittl: Šabljenka, moški zbor. 2. Pozdrav. 3. Dr. G. Ipavic: Mrak, četverospev. 4. I. Stritar: Zapravljivec, piizor. Osebe: Martin, vdovec; Metka, njegova hči; Luka, sosed. 5. Gj. Eiseuhut: V naravi, moški zbor. 6. I. I. in I. K.: Dežnik; vesela igra. Osebe: Kratki, nižji uradnik; Marijana, njegova hči; Doktor Dragič, kon-cipijent. (Vrši se v Gorici). 7. Srečkanje raznih dobitkov. Po besedi domača zabava. Vstopnina za neude: 20 kr., za ude 10 kr., Sedež 10 kr. Srečke po 10 kr. Začetek točno ob 6. uri. K obilni udeležbi vabi uljud-no Odbor. V Podgori, dne 20. aprila 1892.
V Dornliergu bo v nedeljo 1. maja vsakoletna razstava vin »Vinarskega in sadjarskega društva." K obilni udeležbi uljudno vabi vinogradnike in prijatelje — odbor.
V Kredu pri Kobaridu so imeli cvet-niški teden občinske volitve. Tudi tamkaj seje porodila proti sedanjemu županu nova stranka, ki je pa spravila le enega svojega moža v občinsko starašinstvo. O tej volitvi smo prejeli tri dopise, ki neuspeli nove stranke opravičujejo s tem, da je imela le enega „mešetarja11, dočim je županova stranka imela štiri; pa še to smolo je imela nova stranka, da oni štirje „mešetarji“ so dobro znali vršiti svojo nalogo, dočim njen edini je bil še le začetnik in za „mešetarstvo“ v volilni borbi nesposoben. Iz tega naj si nova stranka posname nauk za prihodnje čase, da je treba najeti dosti in pa dobrin »mešetarjev11 ne pa le enega samega in še tega nesposobnega. Dopisov ne moremo priobčiti, zlasti ker po toči zvoniti ni pametno. Tudi imamo preveč sitnosti že z drugimi občinami, da bi bilo treba izdajati poseben list edino le za županske in občinske prepire.
Višjo deželno sodišče v Trstu je dobilo svojega novega predsednika v znani osebi Edmunda Antona Pečka, ministerijalnega svetovalca v pravosodnem ministerstvu. Ta mož je »Novi Soči11 dobro znan, ker je bila zaradi njega že zaplenjena. Da bi se nam danes ne pripetila enaka nezgoda, opustimo vsakoršne opombe k temu imenovanju. Le toliko naj omenimo, da smo doslej pisali njegovo ime Beck, a zdaj se je pokazal kot slovenski Pek v ponemčeni obleki, kar ni najboljše znamenje. Upajmo, da smo se varali v njegovi osebi in da ni tako črn, kakor so ga slikali. Prihodnost pokaže, v koliko je bil opravičen naš strah pred tem možem.
Irredenta. — Dunajski nemški list „Oestrr. Volksfreund" je prav rezko opisal irredentsko gibanje pri nas na jugu. Med drugim dejal je tudi to-le: „Irredentsko gibanje, ki je naperjeno naravnost proti naši vladarski hiši in avstrijski državi, dospelo je do takega pomena in veljave le vsled tega, ker so se merodajni krogi po ouih krajih postavili na stran tej židovski vele-kapitalistični družbi. — Hrvatje, ki so si 1. 1848. in 1849. pridobili za državo neven-
1	ji vili zaslug, bili so n. pr. v Istri od ta-mošnjih irredentovskih Italijanov večinoma stiskani, in dasi je ogromna večina istrskega prebivalstva slovenske in hrvatske narodnosti, ne najdete v poročilu deželnega zbora ni besedice slovanske. Govori v lir vatskem jeziku se zabranjujejo, nasprotno pa uživajo „italianissimi'‘ pri merodajnih krogih vsakoršne podpore. Irredenta dviga ' vedno predrzneje svojo glavo, v kot se pa potiska pravo avstrijsko domoljubje v onih krajih!“
Resnične besede ! Želeti bi bilo, da bi si jih gopoda v tržaški rumeni hiši vzela k srcu prej nego bo — prepozno.
Interpelacijo našega deželnega in državnega poslanca dr. Gregorčiča in tovarišev v zadevi Spinčičevi objavili so tudi, kolikor nam znano, listi »Edinost", „Hrvatska“, „Obzor‘‘.
S Tolminskega, z Vipavskega in s Krasa smo dobili štiri ostre dopise, ki tudi razpravljajo Spinčidevo zadevo in ki naposled z bridko rezkostjo uprašajo, zakaj pa ostalih pet slov. deželnih poslancev ni podpisalo Gregorčičeve interpelacije, ki je bila izborna in dobro premišljena ? — Teh dopisov ne moremo priobčiti iz lahko umevnih razlogov.
»Bralno društvo11 v Kozani priredi 24. t. m. „zabavni večer11 s petjem, godbo, i-gro, deklamacijo in tombolo v dvorani J. pl. Reja. — Začetek ob H. uri zvečer. —
K udeležbi vabi vljudno odbor.
Čč. oo. frančiškani na Kostanjevici so pogosto povod lažnjivim napadom iz lahon-skega taborja. Te dni je prinesel tržaški „Cittadino“ naslednjo vest: Trije laški mladeniči so šli na Kostanjevico k spovedi; pa kako so ostrmeli, ko so iz treh spovednic dobili odgovor: „ne posnamo taljansko." Mladiči so razdraženi zapustili cerkev ter govorili med sebej: kako je to, da v samostanu, ki živi v laškem mestu, ni niti e-nega frančiškana, ki bi uinel italijanski jezik ? Na to sledi še par psovk o „frati sla-vizzattori" ter o očetu gvardijanu Dolinarju še posebej.
Ni treba še posebej poudarjati, da je dogodbica o treh mladeničih popolnoma izmišljena z očitnim namenom, da se laško ljudstvo hujska proti Slovencem in cerkvi. Zato je, to seveda, tudi „Corriere" hitel ponatisniti to laž, da je zopet razlil svojo žolč nad sovraženimi oo. frančiškani. Morebiti so to laž „Corrierovrl najožji somišljeniki nalašč poslali v Trst. da je tam zagledala luč sveta, a „Uorr.“ da jo je le ponatisnil, češ, vidite, kako cel6 v Trstu pišejo o naših cerkvenih razmerah v laškej Gorici. S kako pravico se Gorica imenuje laška? Ali je laško njeno ime? Ali so laški njeni ustanovitelji, njeni sedanji stanovalci, njeni ohranjevalci? Kakor vsa stara imena v Gorici, kakor: Travnik, Studenec, Podturn itd., tak6 je tudi Kostanjevica dobila slovensko ime, ker Slovenci edini so bili teh krajev gospodarji. Kje je torej to vaše toliko poudarjano italijanstvo?! Nikjer! Mi ga ne vidimo, mi ga nikdar in nikoli ne pripoznamo! To si zapomnite!!
Na Dunaju odkrije se v nedeljo spomenik Radeckega. Veterani iz cele države bodo navzoči pri tej slavnosti. Oni veterani, ki so služili pod Radeckjm, postavljeni bodo v eno krdelo, katero bo cesar pregledoval.
—	Naše veteransko društvo bo jako častno zastopano, ker v svoji sredi ima enega prau-nuka velikega maršala, namreč grofa Stras-soldo-Graffemberga, ki je že odpotoval na Dunaj, da položi pred spomenik v imenu društva krasen venec, katerega čruo-rumena trakova nosita napis: „Dem unsterblichen Feldmarschalle die Veteranen von Gorz und Gradišča11. — Med veterani, ki so šli k slavnosti na Dunaj, je tudi neki Hvalič, ki je dobil pri Mortari svinčenko v nos, katera je predrla vrat tei prišla zopet na svetlo. Pozneje je bil še enkrat ranjen v pleči.
„Amerikauski Slovenec11 je dal ljubljanskemu ,,Slovencu11 povod k opravičenim pritožbam, s katerimi se popolnoma strinjamo. Svetujemo zatorej uredništvu, da bi se na nje oziralo. Naši slovenski rojaki, ki so raztreseni po vsi Ameriki, si ne morejo naročati raznoterih slovenskih listov v stari domovini, vendar bi radi marsikaj poizvedeli iz znanih krajev ljubljene stare domovine. To nalogo imej „Amerik. Slovenec.11 Zdi se nam pa, kakor da bi se izogibal govoriti o našej Sloveniji ter o dogodkih, kateri bi zanimali vse njegove čitatelje širom cele A-merike. To ni prav! „Amerik. Slovenec" bi moral v vsaki številki prinašati najvažnejše novice iz vseh dežel, kjer prebivajo Slovenci. Gradiva mu ne zmanjka, saj dobiva slovenske liste v zameno, in iz teh naj pobere vse najvažnejše novice; to delo pač ni težko, marveč uredniku celo olajša težavno časnikarsko nalogo v novem svetu. List bi postal zanimiv za vsakega Slovenca v Ameriki; vsakdo bi ga rad naročal in čital. — Tak, kakoršen je pa zadnji čas, ni mogoče, da bi komu ugajal. Iz stare domovine ne prinese skoro nikakih poročil, o slovenskih naših rojakih v Ameriki tudi prav malo ali pa nič. Zaradi tega ni zanimiv tudi za nas v stari domovini. Dolgi članki, ponatisi iz evangelijev ter od konca do kraja pobožno berilo — vse to utrudi bralca; list postane dolgočasen, nezanimiv in tak 6 popolnoma zgreši svojo nalogo. Zato svetujemo: uredništvo naj si prostor razdeli tako, da bo v vsaki številki po eden ali dva razpredela nabožnega berila, pa nekaj razpredolov poročil o Slovencih v Ameriki (kolikor jih dobi), po par razpredelov splošnih novic, ves drugi prostor pa naj porabi za novice iz stare domovine. S tem bo koristil svojemu namenu in si tudi utrdi gmotno stališče. Upamo, da nas nihče ne bo krivo umel.
Seluvarze, weisse und farkige Seldenstoffe
von 45 kr. bis tl. 15.65 per Meter — glatt und gemustert (ca. 240 versch. Qual . SjOOO versch. Farben, Dessins ect.) Ter«, roben- umi stiidnveise porto- u. zollfrei dieSeiden-Fabrik G HEIME-BERG (K. u. K. Hoflief.), ZURICH. Muster urn-gehend. Briefe kosten 10 kr. Porto.	(1)
ZlIYM.it DRUŽBI ,JIIQ CATHOLICl"
Počil je naš srednji zvon. „TJnio catholica", pri katerej je bil zvon zavarovan, ga je dala preliti pri Samassu v Ljubljani. Z novim zvonom smo popolnoma zadovoljni in družbi „U. c." jako hvaležni za hitro in nam ugodno izvršitev zavarovalne pogodbe. Cerkvenim oskrbništvom to družbo toplo priporočamo.
Cepovan, 15. aprila 1892.
Josip Kafol, ključar.	111.	Grča,	župnik.
Štefan Šuligoj, ključar in župan.
UČENCA
«
čvrstega, poštenega, veščega slov. in italj. oziroma nemšk. jezika sprejmem v svojo prodajalnico s papirjem in šolskimi knjigami. Ant. Jeretič v Gorici.
?*)
Udano podpisani usoja si naznanjati Slavnemu Občinstvu v mestu in na deželi, da ima v svoji zalogi poleg svojega glasovitoga goriškega piva tudi izvrstno pivo iz Earrall na Štajerskem in ono iz Silbereck-a na Koroškem v sodčkih in steklenicah po zmernih cenah. Zaradi tega se toplo priporoča za naročila, katera izvrši z naj večjo skrbnostjo in točnostjo.
S spoštovanjem udani F. Uariscli.
Dober glasovir
se proda k a samih
gld. 60 gld.
v ulici Sv. Klare (Via S. Chiara) št. 4.
Prodaia m n valitev.
y U (J Odlikovana
pri Goriški razstavi z zlato svetinjo L vrste.
Cochinchina, živo rumena, 1 jajce 15 kr. Phjmouth-Roch, kraguljčašta. 15 kr. Brahma, svetla, 15 kr. Langshan, črna, 15 kr. Langshan, bela. 15 kr. Malajska 20 kr. Dorcking, jerebičaste barve, ima na vsaki nogi 5 prstov, 15 kr. Andaluzijci, pepelnosivo, 15 kr. Im Pleche, črno, 15 kr. Houdan 15 kr. Holandci, črni z belini čupom, 15. kr. Španci, črni, 15 kr. SedmograŠke z golim vratom 15 kr. Leghorn, svetle barve z rumenimi nožicami, 15 kr. Primorci, raznobarvna in velika kuretnina, 15 kr. Yokohama, 25 kr. Ztati Bantam 20 kr. Srebrni Bantam, 20 kr.
Ovoj in frankovana pošiljatev do 50 komadov velja 70 kr. Vsaka vrsta te kun tnine goji se na pristavah sama zase in sicer na prostem. Za pristnost plemena in za svežost jajc jamči razpošiljatelj
Jožef Stiegler
graščinski opravnifc v Št. Petru pri Gorici.
NA
Travniku
št. 21
p r i u r a r J u
11 ilM
se izvrši vsaktera poprava ur za samih
kr. 70 kr.
Zdravilo iz kine in železa
želodčni okrepčevalni likčr izdeluje
lekarna Cristofoletti v Gorici.
Pomaga v vseh boleznih, v katerih se nahaja železo in kina.
Napravlja tek, pospešuje prebavljanje, uzroča redno pretvarjanje in hranjenje jedij, množi rudeča telesca v krvi ter premaga brez-krvnost.
Ker je prijetnega okusa, more se uživati pred jedjo. — Odrasli ga užijejo po kozarčku dvakrat na dan, otroci pa po 'L kozarčka.
Cena izvirni steklenici 60 kr.
cmL
&
SAUMTG DEKLEVA
Nunska ulica st. 14 v (jioi ici
priporočata vsake vrste dvokoles (velo-^ cipedov) za odrasle m otroke, kakor tudi šivalnih strojev novega sistema. Popravljajo se pohabljeni velocipedi in šivalni stroji po najnižjih cenah.
Kvvizdov
Cvet za lase
proti prhljem in izpadanju las.
1 steki. 50 kr.
Čebulno mazilo,
pospešuje rast las.
1 ponvica 80 Obliži za kurja očesa 1 škatljica 05 in 70 kr. Tinktura za kurja očesa in bradavice. 1 steklenica 35 kr.
Konjak z železom, za zboljšanje krvi 1 steki, i gld. 40 kr.
Ribje olje, 1 steklenica 70 kr. in 1.20 gld.
Francovo žganje, 1 steki. 85 kr.
Trpotcev sok.
proti kašlju in hripavosti otrok,
1 steki. 35 kr.
Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga
Kreisapotheke in Korneuburg b. 1 Vi en
r
zxs;zzxszsz
:ara
H
n
katero prireja GARR1JEL PIOCOLT, lekarna „pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebav* nih organov urejajoče i sreostvo, krspča želodec i ter pospešuje telesno ' odprtje. — Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5.26 Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne.
H M H H H H M H M H
TcaeaeseasaesEssaeacaeacssaEassu
Anton Trebše
Proti Soškemu mostu št. 12 v GORICI naznanja
da je v četrtek 14. aprila odprl
novo gostilnico
v hiši lesnega trgovca gosp. Josipa HVALA.
Priporoča se svojim rojakom, da bi ga blagovolili počaščevati z obilnim obiskom.
Bromer Elmerhansen & Reich
Dunaj (VVien), Wal|fischgasse 3.
Podružnica: Palazzo Modello — Trst
Svoja
kolesarska
šola.
Svoja
kolesarska
šola
Ceniki lire/plačno
Vse poprave biciklov po jako nizki ceui.
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi za ohlcke
Preruvien in dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sultna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče kupiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne snkno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do
Joli. Stiiarovsky v Brni (Brini.
Stalna zaloga sukna čez '/2 mil. gld.
JMT Največja razpošiljalnica v teh krajih.
Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3’10v m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od zastav elih i n p o k v a r j enih kosov.
Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. —- franca.
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku.
tszissutBK«!
Proč % navadno kavo, kupujte
Kueippovo sladiio kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kneippa edino le tovarna
bratov Ofz v Bregeiscu
ob Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v pro-dajalnicah kupujemo in uživamo Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip pova kava po ima veliko	___
redilno moč, pomiri živce in je dosti bolj' ši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
w
Olzove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so šiirivoglati in rudeči, bratov 0!z varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime hi ponvo.
V Gorici jo prodajajo: P. Driišček, Adolf Qutt-mann, Anton Zollia Jos. Comel in J. Braun
Bratje 0!
tovarna /.a Kncipporo slatino kavo v Hm« one u.
antgn mam
v Pa št el ju št. 7 v Gorici
protlajaluica drobega in niirnbor,škrga blaga
na drobno in na debelo.
Mii in najceijše kipmile.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalee na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Najveoja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popotoval nih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički, in doli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Pceebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov:
Na sredi Melja št. 7.
Najilil. razstavi v Gorici ia Zapli prva in lajvišja odiitovanja
2000 Uoaou v prometu.
Najboljši uspeh jamči Ph. Majfartli A Comp. Turšiču i rolikač na
lesenem stojalu, ki se goni z rokami. Rcporeznicc, mlini za trojano moko in (lrozgalnice. Mlatilnice na roko in par, žitne, čistilnice. Posebni mlini za ne.moknate. turšične otrobi za konje, Mečkalnica za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje piče.
PII. MAVI AIVIII & C0A1P,
tvornice za stroje »UNAJ, II. I. Taborstrasse 7« Ceniki brezplačno in frank«.___Solidni	žastopniki	sc	iščejo.
»ovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da, se dokaže njihova čudovita moč. če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiše želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti bolez-i nim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih j mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-j žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno j kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na | svetit; za naročbe in pošiljatve pa edino y j lekaruici Cristofoletti v Gorici, v Trstu i v lekarni C. Zanetti in G. B- Itovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnlciczg G. Piccoli, m I.jud. Grečelna „pri Mariji pomagaj “ ; v Po-j stojni v lekarni Baccarcich, s Ajdovščini v ! lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, V Beljaka dr. Knmpf.
I/Cf I steklenica velja 30 kr.
KS. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa
kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi ia nevarni nasledki.
71
i
«...
7A
%
71
Bamum velel ame
■ i 11 ■ 111 n i im i:i i n in ni 11111 n .
ki je pred kratkim, kakor znano, umrl kot milijonar, rekel je pogosto, 011 se ima zahvaliti za vse svoje bogastvo
le izvirnemu priporččevauju v časnikih;
njegovo geslo
„Foti bogastva pije stezi tis-
Mo črnilo"
morala bi si človeška družba vzeti k
srcu in posebno mi v Avstriji morali bi s pridnim priporočevanjem po časni-kih skrbeti za razprodajo naših obrt-
nih izdelkov in drugega blaga
 Oznananila za „Novo Sočo“ in za
vse druge časnike ter koledarje na
svetu oskrbuje v tu- in inozemstvu
vrlo znana posredovalnica
J. Damicli eri,¥ien, I, Kbi jfpsse 7
Glavni zastopnik najznamenitnej-
ših kursnih knjig po Evropi, kakor Conduct.eur-ja, KenscliePs Telegraf, Livret Chaix. Čekov in kleariugov račun št. 807.074 c. kr. poštne hranilnice.
%
VINSKI EKSTRAKT.
To pnpo/.nano specijaliteto priporočam za hitro iu izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep k se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh iu zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepčevalno esenco za
žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ld se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov)
liavodom za rabo.
Razun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih li> kerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvnrnica esenčnih s|iccijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
posebnosti
Od kar so se iznašle in v rabo uvedle po F. A. Sargu so v rabi Njenega Veličanstra cesarice, in drugih udov naj višje cesarske hiše, tako tudi na drugih knežjih dvorih. Priporočili so jih prof. baron I nebi g, prof. pl. Hebra, pl. Zeisel, dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd. dvorni zobozdravniki Ihonas na Dunaju, Neister v Gothi itd.
Glicerinom milo v papirju, ška-tnljicali in deščicah. — Medeno.gliceri-novo milo v kartonu. — Tekoče gliceei-novo milo v steklenicah. — Toaletno-karbotno-glicerinoro milo. — Euedbptus-g! iveri novo milo. -- Gljcoblaslol (pospešuje raščo las). — Kininova glicerinova pomada. — Ghjcerinova krema. — 'Toaletna glicerina, itd. itd.
KALOBONT |
F. A. Sarg’s Sohn & Comp, k. u.
k. Iloflieferant in Wien.
V Gorici na prodaj pri lekarjih
G. B. Bontoni, A. pl. Gironcoli, Kilrner Braunitzer in Cristofoletti,
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
0