Leto VII 14. februar 1997
cena 200 SIT
Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem
KOROŠKI ČASOPIS
	
, vi* 4'/














A



I

IZBIRAMO KOROŠKI OBRAZ
mj mfm

.
?




ZAVAROVALIMICA
MARIBOR
ZAVAROVA IN NAJVEČ



m









V








A
O,

i m

OPREMA
TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod grodom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153
Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah:
Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, “S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, "S 068/321 674 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, ‘H' 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552

DRAVOGRAD
Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46
OD TOD - Za Vas
Vsak Dan -POVSOD
J/J d 4 j J Ji J J! J
UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641,83-652
VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, KidrUeva S, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404
Karikirano
PES® 1M0MI©
(
Sagrala® SacfasS
Ni še dolgo tega, kar so v avstrijskem parlamentu citirali slovenskega pesnika. Za nekatere je to bilo nezaslišano, nakaterim pa se je dobro zdelo. Slovenska kultura bo povezujoči element med vzhodom in zahodom.
V slovenski parlament je tudi prišla delegacija v izvirnih maskah. Obljubili so, da bodo pregnali zimo! A, glej ga, šmenta! Zima se ne da. Prijateljski stisk rok kurentov s predsednikom je očitno premalo, za vsakega poslanca je treba posebnega kurenta, da bo pomagal preganjati demonske zimske sile.
Všeč nam je pustni čas in vsako podaljševanje vladavine PUSTA nam je dobrodošlo. Le kdo bi si želel resnih delovnih dni, če je možno karnevalsko razpoloženje ohraniti v nedogled. Lažni preplah znotraj parlamenta, burne demonstracije pred njim in še policija na konjih! Pa naj kdo reče, da nismo za karnevale! Želimo si glasbe in plesa. Plesa do onemoglosti in streznitve!
Streznitev namreč mora priti. Letošnje leto bo še posebej
težavna, ker je lansko martinovanje dalo toliko mladega vina, da se stežka prečisti. Neprevreto vino pa je posebej nevarno za mlade pivce. V glavo jim stopi, ven pa se ne da spraviti. V omami so sposobni dejanj, ki jih trezni ne bi zmogli. Prekaljenih in preizkušenih pivcev ne poslušajo, ni jim mar za njihove preudarne nasvete o zdravljenju mačka. Mar bo treba poklicati na pomoč še koga?
Nikarte no! Za našimi mejami so še hujši karnevali! Ne bi bilo pametno, da se karnevalska rajanja povežejo in pobratijo. Bolje je ostati v lastni hiši in se strezniti z domačimi zdravili.
Pravijo, da so tudi kurenti prisegali na dober kamilčni čaj. Tega pa pridelamo v Sloveniji dovolj. Le čas si moramo vzeti, da si ga skuhamo in popijemo ravno prav ohlajenega. Glavobol ob zdravljenju pustnega mačka pa bo najbolj razgretim opomin, da bodo naslednje dni segali po manj nevarnih poživilih.	Abstinent
•	V ljubezni se lažje odkupiš z lepimi besedami kot z lepimi vsotami.
•	Ni nujno, da je pametna žena tudi razumevajoča.
•	Povprečni politiki so pogosto podpovprečni.
•	Ljudje imajo prirojen smisel za nesmisle.
•	Brez nic ni nic. Z nic pa ravno tako ne.
NIKO
VSEBINA
$ O mrtvih vse dobro, kaj pa o pogrebih?
4
$ Zakaj Prepih ne objavlja anonimk
5
$ Most in zemlja Biroju 88
7
$ Sl. Gradec:
standard tudi nekaj stane
8
$ 850 let Remšnika
10
$ Nova oprema
z novim salonom
13
v
$ Zupan o podjetju Okus v stečaju
16
$ Smučarska reprezentanca na Ravnah
19
$ V Mislinji Planica v malem
20
Na naslovnici:
Tadeja Germadnik
Foto:	Tomo Jeseničnk
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc do.o.
Ravne na Koroškem
Glavni in odgovorni urednik Vojko Moilnik Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24. tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za infonniranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
V ospredju
O mrtvih vse dobro, kaj pa o pogrebcih?
V MEŽIŠKI DOLINI ŽE NEKAJ ČASA TRAJA SPOR MED ZASEBNIM PODJETJEM PRIMOŽIČ, POGREBNE STORITVE D.O.O. Z RAVEN NA KOROŠKEM IN KOMUNALNIM PODJETJEM PREVALJE OKROG IZVAJANJA POGREBNIH STORITEV.
omunalno podjetje Prevalje namreč dokazuje, daje edino, ki je v občini Ravne-Prevalje pooblaščeno opravljati to dejavnost, Darko Primožič, ki ima ustrezno registracijo, pa vidi vzroke za spor v dejstvu, da je v zadnjem času komunali prevzel večino posla.
Nesoglasja so nedavno dobila tudi svoj praktičen epilog, ko je v slovenjgraški bolnišnici umrla 73-letna Neža Rebernik s Prevalj, in njena sorodnica Antonija Rožen je skupaj z zasebnim podjemikorn Darkom Primožičem želela zjutraj pokojnico odpeljati v poslovitveni objekt v Šentanelu. Vendar se je zapletlo, ker bolnišnica pokojnice ni bila pripravljena izročiti zasebnemu podjetju Darka Primožiča, češ da za to nima vseh potrebnih papirjev. Po treh urah so v slovenjgraški bolnišnici spor sicer za silo zgladili, vendar se v prihodnje lahko zgodi, da koga na Barbari enostavno ne bodo mogli pokopati.
Podjetje Primožič, pogrebne storitve d.o.o. Ravne r» Koroškem je bilo registrirano 19.10. 1994 s sklepom Temeljnega
sodišča v Mariboru, enote v Mariboru, kot družba za organiziranje in izvajanje pogrebnih storitev, urejanje in vzdrževanje grobov, proizvodnje pogrebne opreme ter izdelkov za opremljanje in vzdrževanje grobov. Upravna enota Ravne na Koroškem je Primožiču 24. 2. 1995 izdala določbo, s katero ugotavlja, da podjetje še posebej izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, kot so ureditev pokojnika ter priprava za pokop ali upepelitev, priprava pogrebnih in upepelitvenih obredov, organiziranje godbe, govornikov, prevoz poko-
jnikov v krstah ali žarah s prilagojenim vozilom, ureditev formalnosti v zvezi s pogrebom ter urejanje in vzdrževanje grobov.
Upravna enota je to odločbo izdala po inšpekcijskem pregledu, ki je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji za to dejavnost, stranka pa je predložila tudi odločbo o “spremembi namembnosti garaže za osebni avto v garažo za garažiranje pogrebnega
vozila.”
Pred izdajo tega dovoljenja pa je občina Ravne-Prevalje z dopisom obvestila upravno enoto, daje v odloku o preoblikovanju KP Prevalje v javno komunalno podjetje Log d.o.o. kot dejavnost te družbe na področju lokalnih javnih služb določeno tudi urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost, kar je občina zaupala javnemu komunalnemu podjetju. Občina je s tem zagotovila izvajanje te dejavnosti in koncesij na tem področju ne bo več dajala.
Upravna enota Ravne na Koroškem si je
pred izdajo dovoljenja pridobila tudi mnenje Uprave Republike Slovenije za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor. V svojem mnenju je ta 17.2.1995 zapisala, daje občina Ravne na Koroškem v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah opredelila pokopališko dejavnost kot obvezno javno službo, vendar te dejavnosti ni posebej razdelala. Opravljanje te dejavnosti pa je z odlokom
podelila prevaljskemu komunalnemu podjetju. Uprava RS za varstvo narave ugotavlja, da je dražba Primožič d.o.o na registrskem sodišču registrirala dejavnost “organiziranje in izvajanje pogrebnih storitev ter urejanje in vzdrževanje grobov” in ob uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Primožičeva dejavnost dejansko soupada s smislom gospodarske javne službe, saj gre za zadovoljevanje javnih potreb, ki se ne morejo prepustiti trgu.
Primožič zagotavlja, da gre v njegovem podjetju za dejavnosti, ki niso vezane na
javno pogrebno službo, torej za dejavnosti, ki bi jih morali opraviti svojci oziroma naročniki. Omenjeno ministrstvo pa tako ugotavlja, da registrirana dejavnost družbe Primožič, to je opravljanje pogrebnih storitev, ne ustreza dejavnosti, ki jo lastnik družbe opredeljuje v zapisih.
Komunalno podjetje Prevalje se je na državne organe obrnilo s prošnjo po pravni presoji odločbe upravne enote Ravne na Koroškem. Ker je Ministrstvo za okolje in prostor menilo, da ni pristojno za pravno presojo, je zadevo prepustilo Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki jo je na podlagi 4. odstavka 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ponovno vrnilo v reševanje Ministrstvu za okolje in prostor, to pa se jo je nato spet znebilo in poslalo na Ministrstvo za zdravstvo.
Vmes je minilo slabo leto dni in minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je zadevo ponovno vrnil Ministrstvu za okolje in prostor. Voljč pa je zapisal mnenje, daje v skladu z določili Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč to dejavnost posebnega družbenega pomena, ki ga izvajajo komunalna podjetja ali krajevne skupnosti. Torej, ker gre za komunalno dejavnost, je ministrstvo za zdravstvo zadevo vrnilo v presojo Ministrstvu za okolje in prostor.
Po vseh teh birokratskih zapletih je Ministrstvo za okolje in prostor (7. 2. 1996) po dobrem letu dni uspelo napisati presojo, kjer pa ugotavlja, da vloge Komunalnega podjetja ni mogoče šteti za pritožbo in dodaja, da Upravna enota Ravne Primožiču ni izdala dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti kot javne službe, ampak da samo ugotavlja, da to podjetje izpolnjuje za to dejavnost predpisane pogoje.
Razumljivo, komunalnemu podjetju je pritegnil tudi župan občine Ravne-Prevalje Maks Večko, kajti prevaljska komunala je občinsko podjetje. Če ima to podjetje na račun pogrebne ali kake drage dejavnosti izgubo, jo morajo pokriti občinski proračuni ustanoviteljic. Zato so z
1
Kdo je “zakon” na pokopališču Barbara na Prevaljah?
Komentar
občinskim odlokom pogrebno dejavnost tudi namenili temu podjetju.
Sredi lanskega leta (2. 7. 1996) je na Splošno bolnišnico Slovenj Gradec župan naslovil dopis, da je za njihovo občino za opravljenje pogrebnih storitev pooblaščeno samo Komunalno podjetje Prevalje in samo to podjetje lahko prevzema iz bolnišnice pokojnike, ki bodo nato pokopani na občinskem pokopališču. V primeru pokojne Neže Rebernik je župan tudi osebno poslal v Slovenj Gradec pogrebno vozilo prevaljske komunale, vendar svojci na to niso pristali.
Večko okrog tega več kot leto dni trajajočega spora pravi, da podjetje Primožič nima urejenih vseh potrebnih papirjev, da bi lahko v njihovi občini opravljalo to dejavnost. V času, ko je bolnišnica z dopisom pozvala vse, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo, da si to tudi uredijo, se Primožič na njihovi občini ni oglasil. Večko dodaja, da bi Primožič za to dejavnost pač moral imeti koncesijo.
‘To dejavnost je občina zaupala občinskemu javnemu podjetju in zadeva dobro deluje. Torej ni potrebe, da bi jim to dejavnost odvzeli in razpisali koncesijo.” Po vsem tem tudi v slovenjgraški bolnišnici, eni od ustanov, kjer umre precej Korošcev (lani je tu umrlo 360 ljudi), niso več vedeli, kako reagirati na te razmere, zato se je direktor bolnišnice prim. dr. Drago Plešivčnik posvetoval z Ministrstvom za zdravstvo. To je 14. 5. lani odgovorilo, da bi si morale zasebne pogrebne službe oziroma podjetja pridobiti s strani občinskega organa dovoljenje oziroma koncesijo. Pravna služba v bolnišnici Slovnej Gradec pa ugotavlja, da sama registracija podjetja še ne pomeni podeljene kocnesije, ki jo mora izdati pristojna občina. Primarij Plešivčnik je pismeno zadnjič interveniral še 19. decembra lani, ko je ponovno obvestil vsa podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in jih opozarja, da bodo iz enote patologije izdajali pokojnike le tistim prevoznikom oziroma podjetjem, ki so upravi bolnišnice predložile dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so pooblaščeni za opravljanje te dejavnosti s strani posamezne občine.
Po zadnjem dogodku pa je primarij Plešivčnik takole razmišljal:
“Bolnišnica je odgovorna do bolnika in pokojnika, na nek način se naša odgovornost s smrtjo še poveča. Bolnišnica je odgovorna tudi do tega, komu pokojnika izroči. Pred leti, ko so za prevoze in pogrebno dejavnost skrbela samo javna podjetja, ni prihajalo do zapletov, z uveljavitvijo zasebne pobude pa se z vso legitimnostjo na tem področju pojavljajo tudi zasebniki. Bolnišnica je že aprila lani sklicala sestanek z vsemi, ki se v regiji ukvar-
jajo s to dejavnostjo, med njimi sta tudi dva zasebnika, in vsem smo tudi razložili pogoje, ob katerih se izdajajo pokojniki iz bolnišnice. Ker pa smo se tudi sami na tem področju zavedali vprašanja monopolizma, smo o tem zaprosili za mnenje tudi ministrstvo za zdravstvo, ki je v svojem odgovoru poudarilo, da je za to dejavnost potrebna koncesija. V naši bolnišnici smo tako zavzeli stališče, da lahko pokojnike iz bolnišnice odvažajo pristojna javna podjetja oziroma tisti, ki imajo za to dejavnost ustrezno koncesijo ter soglasje posamezne občine. Ker je to zelo občutljivo področje in gre tudi za vprašanje človekovih pravic, to je do odnosa do pokojnika in njegovih svojcev, smo za mnenje povprašali tudi varuha za človekove pravice in na njegovo odgovor še čakamo.”
Plešivčnk se spominja štiri desetletja nazaj, ko je prišel kot mlad zadravnik v to bolnišnico. Takrat si je prosektura delila prostor z bolnišničnim svinjakom, umrle pa so odvažali večinom na “garah”, šele leta za tem s “furgoni”. Plešivčnik pravi, da takrat sanitarni pogoji resda niso bili takšni kot danes, bilo pa je v teh odnosih, ko so svojci prihajali po pokojnike, precej več človečnosti, ki je dandanašnji izginila. Darko Primožič je okrog teh zapletov pooblastil odvetnika, ki dokazuje, da je župan z upravnim aktom, s katerim Splošni bolnišnici Slovenj Gradec nalaga, da podjetju Primožič ne izroča pokojnikov, kršil pravila postopka in napačno uporabil upravno pravo, in dokazuje, da to ni v županovi pristojnosti. Primožičev odvetnik razlaga, daje z odločbo upravne enote bila dana podjetju Primožič d.o.o koncesija ali dovoljenje za upravljanje te dejavnosti. Hkrati pa meni, da gre za dejavnost, za katero koncesija sploh ni potrebnaf!?). Bolnišnici je tudi priporočil, da temu pod-jetju še naprej izroča umrle, kadar se pooblaščeni delavec tega podjetja izkaže s pooblastilom, ki ga podjetju dajo svojci pokojnika, sicer bodo za vsak primer posebej od občine in bolnišnice zahtevali povrnitev škode.
No, konec januarja letos pa je komunalno podjetje Prevalje s pismom obvestilo zasebnika Primožiča - v vednost je pismo poslalo tudi bolnišnici ter občini Ravne-Prevalje, da na pokopališčih, s katerimi upravlja to podjetje, poslej ne bodo pokopavali pokojnikov, ki jih bo prevažal Primožič. Komunalno podjetje to lahko naredi, kajti na pokopališčih, ki so v njenem upravljanju, je komunala zakon. Se bo to zgodilo februarja, marca ali se je to že zgodilo v času, ko je bil ta časopis v tisku? Zaradi pietetnega odnosa do pokojnikov in svojcev se komunalno podjetje tega koraka doselj ni še poslužilo, dasiravno je tudi o tem že resno razmišljalo.O	(ek)
tPGf*@[p3[fD GQQ p djjUJu j
JNJy jjj n Jr* u tj J u
ffQaQÈDQOQOa
Piše: Edi Prošt
Proizvodnja afer, škandalov in povodov novih prepirov je neizčrpna. Mediji, ki svojo naklado temeljijo na tej prozvodnji, bi ob manjši produktivnosti te sfere usahnili, in dilema s katero se že od vsega začetka izhajanja Prepiha ukvarjamo njegovi tvorci, je pravzprav samo tozadevna. Zato morda finančno nismo najudarnejši (beri najuspešnejši) časopis, smo pa zato tisti časopis, ki sicer nepopularno, zato pa vztrajno poudatja, da smo Korošci sposobni povezovanja, in daje to naša usoda. Vse, kar Koroško razbija, je lahko kvečjemu predmet naše kritike.
Seveda ne gre samo za dopovedovanje, kako Koroška že davno ni več zarisana po mejah Marije Terezije in njenih katastrov, temveč za vzpodbujajnje vsega, kar nas druži v razmerah, ko so nas državne meje razdružile od Korošcev, ki zdaj žive v Avstriji.
Samo vzpodbujanje takega povezovanja nas bo, “tostranske” Korošce, tudi formalno združilo v Koroško regijo, v končno lastni državi Slovencev. Še najmanj k temu pripomorejo naši lokalni prepiri, netoleranca, vztrajanja na “čistokrvnosti”, občinski plotovi... in nenazadnje nizkotnost anonimnih napadov vsevprek in počez.
Zato je privzemanje metod blatenja, ki si gaje nedavno privzela še dravograjska Civilna iniciativa z dvema anonimkama o dveh Dravograjčanih, tista raven, ki je Prepih ne prevzema. To poudarjamo zato, ker je različic, kako bi anonimke lahko izkoristili za nasprotne učinke zgoraj povedanega, toliko, da se gotovo dajo izmeriti v tolarjih.
Žal moramo hkrati ugotoviti, daje še vedno več tistih, ki razbijajo, kot onih, ki spravljajo skupaj. Zato jim v Prepihu reklame ne bomo delali. Če zaradi drugega ne, zato ker se pod komentar ali informacijo, ki komu morda tudi ni všeč, podpišemo, pred zakonom pa skupaj z urednikom nosimo svojo odgovornost. Za kaj takega pisci zadnjega pamfleta v Dravogradu in prejšnjih v Mežiški dolini, pa tistih v prestolnici (Hobotnica ipd), nimajo jajc!
Koraki v varno
ŽIVLJENJSKI KROG
So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi?
So trenutki,- ko znaš mirno pogledati v cas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam.
S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice.
Življenjsko zavarovanje je takšna naložba.
Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost.
zavarovalnica triglav
Poslovna enota Koroška, Slovenj Gradec, Pohorska 12
Aktualno
Nekoč je bilo tako preprosto:
OaOg S® OlDCB QH®3tž
3® aaoiitlO®
OBČINA DRAVOGRAD IN KOROŠKI BIRO 88 BOSTA NEKDANJE LAHKOTNO PODPISOVANJE POGODB REŠEVALA NA SODIŠČU
V občini Dravograd lokalnemu kronistu zlepa ne bi zmanjkalo gradiva. Ko so se dodobra pomirile zdrahe v zvezi z gradnjo Traberg centra, so lani decembra nastopili anonomini pisci, občina pa je na svoj naslov dobila fakturo, da te kap. Ta izvira iz starih grehov in velikopoteznih načrtov, ki jih je bivša dravograjska oblast svoj čas podpirala, nato pa se umaknila in, kot kaže, bo nova oblast morala počistiti za njo.
Koroški biro 88, nekdanja Mercator Investa in bivši občinski funcionarji v Dravogradu so konec osemdesetih let sodelovali z roko v roki in Dravograjčani bodo bržkone še dolgo pomnili “pompeje”, ki so se dolgo časa razkazovali vsem na očeh, sedanja občina pa račune, ki izvirajo iz tiste ogromne jame, kjer danes v dvakrat manjšem obsegu stoji TPC Meža. Koroški biro 88 je namreč pred nedavnim občini Dravograd izstavil fakturo za opravljena začetna pripravljalna dela pri projektu TPC Meža. V znesek 490 milijonov tolarjev, ki ga Koroški biro 88 terja od občine Dravograd, so vštete zamudne obresti in indeksi biroja gradbeništva IGEM Slovenija, ki so v nekaj letih vrtoglavo zrasli.
Občino je terjatev, ki ji je sledil tudi sklep o izvršbi okrajnega sodišča Slovenj Gradec, presenetila. Župan Rado Krpač namreč zatrjuje, da občina nima nobenih obveznosti do Koroškega biroja 88. Zoper sklep sodišča se je občina pritožila po presoji, da listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, ni verodostojna. Po mnenju župana gre za neutemeljen poskus obračuna za opravljena dela, ki jih občina nikoli ni priznala.
“Direktor Koroškega biroja 88 Vlado Zaluberšek si lahkotno predstavlja, da naj občina plača terjatev, za katero po našem mnenju ni pravne osnove,” pravi Krpač.
Zaluberšek trdi nasprotno. Po njegovem mnenju pomenijo pravno podlago vsa sodno izvedeniška mnenja, ki jih je v ta namen pridobilo okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Izrecno poudarja, da so v terjatev zajeta dela v Otiškem vrhu, rušenje železniškega mostu, nadomestna stanovanja za Slovenske železnice, nabava in polaganje 20 kw kabla, nakup tirov itn.
NAKAR ŠE MOST
Pri projektu TPC Meža so sodelovala številne pravne osebe in njihova razmerja še zdaleč niso razjasnjena in računi ne poravnani. Velikopoteznost načrtovanega objekta, ki naj bi po prvotnih načrtih meril več kot 16.000
kvadrartnih metrov (zdaj jih ima 4.600), je segala od levega brega Drave do Otiškega vrha. Prek starega mostu naj bi bila urejena peš pot do novega trgovsko poslovnega centra, na njem pa naj bi bili številni manjši lokali. Koroški biro 88 je dobil leta 1990 nedvomno izjemno priložnost, da projekt uresniči, saj mu je občina stari, opuščeni most podarila. Pogodbo o brezplačnem prenosu sta podpisala tedanji predsednik skupščine občine Dravograd Franc Kanduč in direktor Koroškega biroja 88 Vlado Zaluberšek, ki je tako postal zasebni lastnik mostu. Kolikor je znano, je to edinstven primer v Sloveniji, da je zasebno podjetje dobilo v last takšen most, ki se je vrh vsega štel za javno dobro.
Zalomilo seje leto pozneje, ko so dela na TPC Meža obstala, investitorstvo pa je naposled prevzelo GPG Grosuplje. Zaluberšek trdi, da je spremembo investitorstva dosegel tedanji predsednik izvršnega sveta občine Dravograd Mirko Kotnik.
“Kotnik nas je po tem dogodku izrinil iz projekta in iz Dravograda. Bili smo žrtev političnih intrig, zato nismo nadaljevali s projektom starega mostu niti s projektom cone malega gospodarstva v Otiškem vrhu," pravi Zalubršek. Ker je bilo nekaj denarja v to že tedaj vloženega, bi Zalubršek zdaj vložek rad dobil nazaj, kar morda ni tako nedosegljivo. Pojavlja se namreč investitor, ljubljansko podjetje z nepremičninami Cupola, in obstaja možnost za sklenitev pogodbe med
občino, tem podjetjem in Koroškim birojem 88. Interes občine je, da se ugotovi lastništvo in tudi, da se most uredi.
...IN CONA MALEGA GOSPODARSTVA
Velikodušnost nekdanje dravograjske oblasti je bila zares izjemna, saj je Koroški biro 88 istega leta (1990) kot most dobil v posest z brezplačnim prenosom tudi cono malega gospodarstva v Otiškem vrhu. Zaluberšek je dobil cono s pogojem, da v petih letih komunalno uredi zemljišče in zgradi predvidene objekte, če pa se to ne zgodi, je zemljišče dolžan vrniti občini brez kakršnihkoli pravic do povračila stroškov za opravljena dela. Če bi bil TPC rasel, kot je bilo zamišljeno, če bi v njem bil Inter Spar in še druge velike načrtovane reči, bi najbrž bila tudi cona v Otiškem vrhu pozidana. Tako pa je samo predmet spora med sedanjo občino in Koroškim birojem. Občina hoče cono nazaj, Zaluberšek pa na to pristaja s pogojem, da mu vrnejo vložek, ki po njegovih računih znaša 30 do 60 milijonov tolarjev. Občina se namerava zanjo boriti do zadnjega diha, toda Zaluberšek pravi, da je po pravni poti ne bo dobila nazaj, seje pa pripravljen dogovarjati.^	(kr)
Direktor Koroškega biroja 88 in firme Alpid Vlado Zaluberšek je skoraj dve leti prebil v priporu, kot sam pojasnjuje: zaradi “krive ovadbe, ki stajo podala Mercator Ljubljana in občina Dravograd.” Brez obtožnice je bil lani izpuščen na prostost. Na ustavnem sodišču, kamor seje pritožil zaradi presoje upravičenosti pripora, je bilo odločeno, daje bila kršena pritožnikova pravica iz prvega odstavka 23. člena ustave.
V obeh njegovih podjetjih naj bi v času trajanja pripora nastala materialna škoda v višini skoraj dveh milijard tolarjev.
VEDEŽEVANJE - TAROT
1 min. = 156SIT	NON-STOP
Ali želite kupiti kmečki ŽITNI MLIN na kamne in sita za domače gospodinjstvo? Informacije po tel. 063 701 419
Mestna občina Slovenj Gradec je bila prva na Koroškem, ki je sprejela občinski proračun - težak dobro poldrugo milijardo tolarjev. V občini pa potekajo tudi najrazlične aktivnosti, veliko od njih skrbno načrtovanih že pred leti, njihov osnovni cilj pa je izboljšanje živl-jenskega standarda v tej občini. Dolgoročno načrtovanje na področju uporabe prostora, dodatno zbiranje denarja za kanalizacijo, vodooskr-bo, plinifikacijo, ureditev odlagališča odpadkov... je le nekaj tistih področij, ki zajemajo javno infarsturukturo, kjer pa kajpak ne gre brez znatnega sofinanciranja občanov. Nenazadnje, občanom je ta infrastruktura tudi namenjena.
VEČ ZA
KOMUNALNE
STORITVE
V	mestni občini Slovenj Gradec v prihodnjih letih pripravljajo nekaj pomembnih naložb na področju vodooskrbe, čiščenja odpadnih voda in kanalizacije ter odlaganja komunalnih odpadkov. Te naložbe so tako velike, da proračunska sredstva ne zadostujejo, zato tudi razmišljajo o dodamern zbiranju denarja za investicijska vlaganja, za kar so tudi sprejeli poseben odlok.
V	občini Slovenj Gradec v letošnjem letu načrtujejo sanacijo javnega vodovoda, investicija je ocenjena na 50 milijonov tolaijev, za gradnjo prve faze kolektoija
je predvidenih 26 milijonov tolaijev, idejni projekti za osrednjo čistilno napravo bodo prav tako narejeni prihodnjo leto, njihova vrednost pa je ocenjena na 14 milijonov tolarjev. Dokončali bodo drago fazo izgradnje komunalnega odlagališča v Mislinjski Dobravi in pričeli s tretjo faze te investicije, vse to pa bo predvidoma stalo 30 milijonov tolaijev. Skupno bi torej za te projekte potrebovali 120 milijonov tolarjev investicijskih sredstev.
Večino denarja bi zbrali na osnovi odloka, ki bo dodatno obremenil uporabnike teh storitev. Tako bo prispevek za investicije v vodooskrbo za vse uporabnike vodovoda znašal 30 tolarjev za kubični meter, za gospodarstvo pa 90 tolaijev za kubični meter. Za te investicije bodo prispevala tudi tista gospodinjstva, ki se prvič priključujejo na vodovodni sistem, kar bo stalo sto tisoč tolaijev. Za investicije v toplovodno oskrbo bodo uporabniki toplovodnega ogrevanja plačevali dodatnih 250 SIT za porabljeno Mwh, gospodarstva pa 600 SIT.
Za investicije, ki so načrtovane za odvoz smeh in urejanje komunalne deponije, je predviden prispevek za gospodinjstva 45 tolarjev na osebo na mesec, za gospodarstvo in ostale dejavnosti 18 tolarjev na kvadratni meter površin oziroma 1800 tolarjev za kubični meter. Za podjetja, ki že imajo sklenjeno pogodbo o sovlaganju v drugo fazo odlagališča, bo ta znesek 736 tolarjev za kubični meter zbranih
smeti. Investicije v kanalizacijo bodo gospodinjstva na mesec stala 15 tolaijev po kubičnem metru odplak, gospodarstvo in obrt pa 24 tolaijev.
Odlok kajpak predvideva, da gre za namenska sredstva, prispevke pa bi občani mestne občine Slovenj Gradec zbirali štiri leta.
In kaj vse to pomeni za družinski proračun? Izračun vseh dajatev za komunalne storitve (brez ogrevanja) pokaže, da bi se z novimi prispevki za štiri člansko družino pomenilo okoli 33 odstotkov višje cene komunalnih storitev. Preračunano na povprečno neto plačo bi predstavljala nova vsota komunalnih dajatev okoli 3,3 odstotke.
LETOS
PLINIFIKACIJA
MESTA
SLOVENJ
GRADEC
Te dni so v Slovenj Gradcu že oddali dela za izdelavo projektov za plinifikacijo na območju mesta Slovenj Gradec. Obe občini - mestna občina Slovenj Gradec in občina Mislinja - sta že sprejeli odlok o lokacijskem načrtu plinifikacje, v občini Slovenj Gradec pa so že lani
SMUČANJE V MISLINJI
Letošnja zima je postregla tudi smučarjem v Mislinji. Obilica zapadlega snega je prekrila Fotanov breg, kakor Mislinjčani imenujejo strmino, ki nudi smučarske užitke. Vztrajni žičničarji so zagnali vlečnico in breg je oživel. Razsvetljava vzdolž proge je smučarsko sezono podaljšala, tako da so lahko smučarji kar tri tedne in nekaj dni uživali v zimskem športu. Upravljalec, Športno društvo Mislinja, želi v prihodnji sezoni smučišče opremiti s snežnimi topovi. Morebiti bo tudi kaj posluha v občini Mislinja ter pri sponzorjih, seveda pa bo veliko dela vloženega še s smani domačih entuz.ijastov.O	Rado Jeromel
[fiJsipQSaQ®
Smučarski klub SMUK iz Mislinje že nekaj časa uspešno deluje. Pred kratkim so zaključili z zanimivo šolo smučanja. Tako se je kar trideset malčkov vrtca Mislinja pod vodstvom učiteljice Nataše izpopolnjevalo v veščinah smučanja. Mnogi izmed njih so nadaljevali še druge stopnje šole smučanja.
Ob zaključku tečaja so pripravili pravcato tekmo. Zato tudi nič čudnega, da je bilo veselo in živahno na “Papeževem hribu” pozno v večer, saj so se tekmovanja udeležili tudi starši otrok. Posebna priznanja najmlajšim je v izvirni obliki prispeval risalni biro Lesjak iz Velenja.
Ker so na tem predelu Mislinje izredno ugodne snežne razmere, bodo prav kmalu spet pripravili podobno šolo smučanja, tokrat za starejše kategorijeJJ
Jas
ustanovili družbo Colatio, podjetje za distribucijo plinastih goriv in vzdrževanje ogrevalnih sistemov, ki bo v Slovenj Gradcu tudi skrbela za plinifikacijo. Projekti za plinifikacijo mesta Slovenj Gradec naj bi bili gotovi v dobrem mesecu dni od oddaje del, to je do sredine marca letošnjega leta, v prvi polovici letošnjega leta pa naj bi se ponekod dela tudi že pričela.
Lokacijski načrt predvidena delitev področja plinifikacije na dve coni. Prva zajema mesto Slovenj Gradec in nekatera bližja naselja, razdeljena je na štirinajst območij: Legen, kjer je plinovod že zgrajen, Štibuh, Pot ob Homšnici, Kopališka, Meškova, Tomšičeva, Kajuhova, Bernekarjeva, Sejmiška, Muratova, Podgorska in Gosposvetska ulica ter Glavni trg, Pod kotlarno in Stari trg. V tej coni je predvidena dolžina nizkotlačnega omrežja v dolžini več kot 23 kilometrov. Na območju mesta Slovenj Gradec je predvidenih od 600 do 700 hišnih priključkov.
Druga cona zajema širšo okolico Slovenj Gradca in Mislinje, to je zaselek Pameče, Troblje, Podhomec, Trebuško vas, Šmartno, Žabjo vas, Tomaško vas. Turiško vas, Mislinjsko Dobravo, Sp. in Zg. Dovže, Šmonovo vas in Mislinjo. V tej coni bi zgradili več kot 17 kilometrov srednjetlačnega in več kot 18 kilometrov nizkotlačenga plinskega omrežja. Odlok o lokacijsekm načrtu predvideva izvajanja tega obsežnega projekta v treh fazah: v
prvi bi plinificirali Meškovo ulico, Iršičevo, Kopališko, Čebulaijevo ulici in Štibuh.
V drugi fazi so predvidene individualne zazidave v soseski S-8, Gozdni poti, v Starem trgu. Podgorski cesti, Bernekarjeva, Sejmiška ulica in Glavni trg. V tretji fazi naj bi izvedli še plinifikacijo slovenjgraških primestnih naselij in Mislinje, ta etapnost del pa se lahko po poffebi tudi spreminja. Predvideno plinovodno omrežje v občini Mislinja se bo napajalo iz srednjetlačnega plinovoda, ki bo potekal od kotlovnice na Štibuhu do nekdanje železniške trase in po njej do občinske meje ter dalje do Mislinje. Ta plinovod bo dimenzioniran tako, da bo omogočal kasneje tudi podaljšanje do Gornjega in Srednjega Doliča.
NA RAČUN STAVBNIH ZEMLJIŠČ DODATNIH 15 MIO SIT
Od začetka letošnjega leta je v mestni občini Slovenj Gradec v veljavi nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbne-
ga zemljišča (Uradni list RS, št.78, 30.12.1996), ki je nadomestil dosedanji enajst let veljavni odlok. V teh letih je namreč na področju prostora bilo precej sprememb, predvsem seje povečal bivalni standard, izboljšala se je komunalna opremljenost prostora, nenazadnje se je nekdanja občina Slovenj Gradec razdelila na dve občini. Tako lestvice komunalne opremljenosti in območji niso bile več uporabne, izračuni pa vse težji in zapleteni, predvsem pa nerealni.
V novem odloku je sicer točkovanje opremljenosti zemljišča na enak način kot v starem. Pojavile pa so se nove vrste komunalne infrastrukture, ki so prispevale k večji opremljenost zemljišča, kot so toplovod, plinovod, kabelsko razdelilni sistem itd. Plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so dolžni plačevati zavezanci, ki so neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, nadomestila pa plačujejo od zazidanega in nepozidanega stavbnega zemljišča. Mestni svet si je v odloku zagotovil tudi pravico, da oprosti plačevanja tega prispevka tiste občane, ki prejemajo varstveni dodatek in so upravičeni do pomoči pri uporabi stanovanj. Od dneva vselitve so za dobo petih leti upravičeni plačevanja tudi tisti občani, ki so kupili nova stanovanja ah zgradili hiše, vendar le ob pogoju,
da so ob nakupu ali gradnji plačali stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča.
Za letošnje leto je občinski svet mestne občine določil vrednost točke za izračun nadomestila v višini 0,05 SIT, revalorizacijo vrednosti pa bodo določili ob koncu leta za naslednje koledarsko leto. Točkovanje je odvisno od splošne opremljenosti s komunalno infrastrukturo, funkcionalno ugodnostjo lokacije in ustrezno namensko rabo zemljišča.
Na mestni občini Slovenj Gradec so izračunali, da bo nov odlok za občane (stanovanjski namen) pomenil le nekaj tolarjev večje mesečne stroške, vendar naj bi v letu dni na račun novega odloka pridobili od 10 do 15 milijonov tolarjev. V tem letu predvidevajo, da bodo iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zbrali okoli 65 milijonov tolarjev (lani 55 milijonov SIT). Nov odlok in več denarja (po prihodku iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča je slovenjgraška občina v drugi polovici seznama slovenskih občin, nekatere zberejo na ta način tudi do milijardo SIT na leto) pa naj bi pomenil boljše pogoje za kvalitetnejši razvoj komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč v tej občini.□
(mp)

V Kulturnem domu v Slovenj Gradcu so v okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku podelili tudi Bernekerjeve nagrade in plakete za leto 1997. Letošnjo nagrado je prejel prof. Andrej Makuc.
Bernekerjeve plakete pa so prejeli:
-prof. Sonja Škrabcc,
-Pevska skupina “Fantje z Graške gore, -Kristijan Krenker i/. Podgorja, -Upokojenski ženski pevski zbor JELKA iz SLovenj Gradca -Jože Kramberger iz Slovenj Gradca.
Po prireditvi je župan mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec v hotelu Kompas priredil sprejem za delavce v kulturi .□
Stanko Hovnik
Letošnji Bernekerjev nagrajenec je slavist, prof. Andrej Makuc *=>
mf/
V razstavnem salonu ateljeja Foto TABOR na Meškovi v Slovenj Gradcu je te dni na ogled zanimiva fotografska razstava.
Mlada in nadarjena Saša Slatinek, ki se zadnje čase uspešno uveljavlja na področju fotografije, se predstavlja z nekaterimi portreti. Razstavljena so dela znanih in manj znanih obrazov, med njimi pa prevladujejo mladi. Takšni pač, kot je mladostna tudi njihova avtorica Saša.O
Letos bodo na Remšniku obeležili 850 letnico prve omembe kraja v zapisih kronik, ki sojo izbrskali člani Društva podeželske mladine Dravska dolina ob študijskem krožku v lanskem letu. Prireditve se bodo odvijale skozi vse leto. Tako so prvo soboto v februarju organizirali četrto tradicionalno srečanje harmonikarjev pri Erjavcu, ob kulturnem prazniku 8. februarju pa so v dvorani na Remšniku organizirali proslavo, na kateri so nastopili Moški pevski zbor iz Radelj, pesnica in recitatorka Mojca Zupančič iz Maribora, harmonikarji, remšniški “florjančki” s skečem ter Lizika Grogi.
Sredi marca bodo v hotelu Kozjak v Radljah pripravili še srečanje
Remšničanov domačinov in tistih, ki so Remšnik zapustili. Na Jurjevo nedeljo bodo organizirali Jurijevanje po starih običajih, v maju naj bi se pri Pankraciju sestali župani obmejnih občin, lokalno politično smetano pa naj bi začinil še pomembnejši državni politiki.
Organizatorji so se odločili, da bodo tradicionalno tridnevno prireditev Remšnik 97 (v juniju) ohranili in dopolnili.
Na Remšniku, kjer je pred leti že deloval ženski pevski zbor, so se sredi decembra lanskega leta le uspeli dogovoriti za obnovo tovrstne kulturne dejavnosti v okviru tamkajšnega Turistično - kulturnega društva. Ženskam so se pridružili tudi moški, tako da sedaj Remšnik premore mešani pevski zbor, ki je pod taktirko Tadeje Vulc že na dobri poti, da bo prve razultate vaj lahko pokazal kaj kmalu. Mešani pevski zbor bo sodeloval tudi v prireditvah ob 850 letnici Remšnika, ki sojih za meseca februar in marec člani organizacijskega odbora predstavili v prvi informativni zloženki, v kateri je predstavljen tudi zgodovinski pregled kraja.O
Tomaž Karal
smmiMM
Krvodajalstvo v Mežiški dolini ima bogato tradicijo, ki že od nekdaj temelji na solidarnosti ljudi, zaposlenih v težkih železarskih in rudarskih obratih na Ravnah, v Mežici in Žerjavu.
V občini Ravne-Prevalje je enaindvajset krvodajalcev - Janko Vnuk, Alojz Jazbec, Ivan Kac, Štefan Kričej, Ivan Mlačnik, Andrej Čepelnik, Bernard Kališnik, Jože Kotnik, Vili Možgan. Feliks Petrič, Rajko Podojsteršek, Viktor Uršej, Jože Vrhnjak, Stanko Gosnik, Jože Iršič, Franc Krauzer, Štefan Merkužič in Večko Matersdorfer - ki so darovali kri med petdeset in sedeminosemdesetkrat ali skupaj skoraj petsto litrov krvi.
Te krvodajalce sta v mesecu januarju na pobudo območne organizacije Rdečega križa Slovenije Ravne na Koroškem sprejela župan Maks Večko in dr. Vladimir Topler, predsednik komisije za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije. Na prireditvi je sodelovala tudi vodja transfuzijskega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec dr. Vesna Hrašovec in povedala spodbudno novico, da je oddelek v bolnišnici dobil stare urološke prostore in jih bodo v tem letu uredili v namene transfuzijskega oddelka. Predsednica območne organizacije Rdečega križa Slovenije Ela Lenassi je enaindvajsetim krvodajalcem - rekorderjem podelila simbolična priznanja - kipce kralja Matjaža.
Nastopi in likovna dela
sali)®
sitelK Ooo a® j® M
\v7®(30 w odq®^ swaft"
Ob 75 letnici vrtca Radlje in ob slovenskem kulturnem prazniku je bila vrsta prireditev. Nekatere smo že predstavili, minuli teden pa je bil še skupni glasbeni nastop vseh vrtcev nekdanje občine Radlje. Do konca meseca bo še nekaj prireditev, nekako pred zaključkom šolskega leta pa bo izšel še bilten, posvečen 75 letnemu delu vrtca Radlje. Kot prispevek Radeljskim kulturnim dnevom so vzgojiteljice pripravile v Salonu ars razstavo likovnih del, na kateri sodelujejo otroci vrtcev Radlje, Vuhred, Remšnik, Vuzenica, Muta, Brezno, Dravograd, Ravne, Slovenj Gradec in Ribnica na Pohorju. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi lutkovno igrico v izvedbi LG Maribor.
Nedvomno je to še ena lepa skupna predstavitev izjemne likovne izpovedne igrivosti otrok pokrajine, saj so predstavili 80 otroških izdelkov v raznih tehnikah, vsemu pa dodali še 180 slik iz življenja in dela vrtca Radlje od ustanovitve do danes.Q	kv
VEDEŽEVANJE - TAROT
1 min. = 156,0# SIT	NON - STOP
m »mm
RAČUNALNIŠKI INGENERINO
Vili Veler s p Javornik 44,Ravne na Koroškem
RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S.P.
-	enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva -
-	poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje - virmani -
-	položnice - pnspevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu -
-	izvajanje drugih uslug na programski in strojm informacijski opremi -
TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si
k
ms\s Basala® pa/aasi*	is-s
Toliko let je namreč minilo od takrat, ko je bil po dosedanjih virih kraj Brezno prvič pisno omenjen. Do te ugotovitve so prišli učenci in učitelji OS Brezno s projektnim delom na temo "Spoznajmo svoj domači kraj".
PRIREDITVE:
FEBRUAR
SOBOTA, 15. 2. 1997
- Odprt turnir v namiznem tenisu, telovadnica šole ob 9.00 Organizator Društvo za šport in rekreacijo Splavar Brezno Podvelka
MAREC
PETEK, 7. 3. 1997
- Kultoma prireditev v počaštitev 8. marca - dneva žena v Kulturnem domu v Podvelki, ob 18.00
Sodelujejo: KUD Brezno Podvelka (organizator) in OS Brezno z veseloigro "Županova Micka"

I
SOBOTA, 22. 3. 1997
-	Počastitev materinskega dneva s prireditvijo v župnijski cerkvi v Breznu (čas bo objavljen kasneje). Organizator in izvajalec: Marijino deb iz Brezna
-	Tekmovanje v streljanju z zračno puško.
Organizator Društvo za šport in rekreacijo Spbvar Brezno Podvelka
-	Tekmovanje v kegljanju.
Organizator Društvo za šport in rekreacijo Spbvar Brezno Podvelka
-	Območno tekmovanje turističnih podmbdkov osnovnih šol severovzhodne Sbvenije (v okviru proj. deb).
Izvajalec: OS Brezno
Program: promocija edicije "Nekoč je bib" na odru ■ Okrogla miza o koreninah kraja Brezno, sodebjejo priznani strokovnjaki (zgodovinarji, jezikoslovci,...)
Organizator OŠ Brezno
-	Pričetek deb študijsega krožka na temo Socialno preventivna dejavnost, OŠ Brezno.
Vodja: Darinka Kovše Ketiš
APRIL
SOBOTA, 26.4. 1997
-	Prosbva v počastitev dneva upora proti okupatorju in 1. maja, Kulturni dom v Podvelki, ob 18.00. Organizator in izvajalec: KUD Brezno Podvelka
-	Bazenska bvska razstava, garderoba OŠ Brezno (pred in med prazniki, ko ni učencev). Organizator LD Podvelka
SREDA, 30.4. 1997
- Kresovanje pri potoku v Breznu, ob 21.00. Organizator Vaška skupnost Brezno in PGD Brezno.

1P
rn-


GOSTIŠČE
PIRAT
® 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem
Gostišče 1'llt VI vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov.
Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev (od 0.-15. ure).
Delovni čas:
Od ponedeljka do petka	11"- 21"
sobota	1100.22°°
Nedelja zaprto
Muta:
pèmok n® m @®dnr
Gortinčani bodo letos ob občinskem prazniku občine Muta, 25. junija, proslavili 850 letnico zgodovinske omembe svojega kraja. Za priprave je občinski svet že imenoval poseben odbor, vodi ga župan občine Muta, ki skupaj z vaškim odborom že vodi posamezne aktivnosti, da bodo dostojno proslavili občinski praznik in praznik lepega kraja Gortina.
Gortina je kraj, ki se je zadnja leta izjemno hitro razvijal, pa ob vsem vendarle ostal in ohranil svoj vaški značaj, vendar nekako na sodobni kulturni in ureditveni stopnji, ki se v pokrajini morda še najbolj približuje urejeni vasi s solidnimi izhodišči za sonaravni turizem in gostinstvo.
V	to smer imajo vsaj v temeljih začrtane tudi gradbeno razvojne projekcije, tako Gortine kot bližnje okolice, s katero tvorijo enega lepših predelov zgornje Dravske doline.
V	praznovanje se bodo poleg domačinov in okoličanov s kulturnimi in drugimi prispevki vključila tudi društva, da bo praznik doživetje za vse in lep dogodek za krajane ob jubileju.
Ob tem pa je občinski svet tudi že dal pobudo, da naj čimveč ljudi razmisli, komu in za kakšne zasluge naj letos podelijo občinska priznanja občine Muta. □	-kv


< i t »i i t
“Ime mi je Miša. Imam že dve leti in pol in že smučam. Ni me strah. In ko bom velika, bom tako dobra kot Urška Hrovat”.□
-im
Nekaj let nazaj že segajo prizadevanja Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za izgradnjo helioporta, za primere hitrih in nujnih intervencij, pri katerih uporabljamo helikopterje. Doslej je pristajal na bližnjem igrišču, kar pa seveda ni skladno s potrebami današnjega časa.
Zaradi tega naj bi zgradili helioport, pri čemer bi po predloženih dokumentih občinskim svetom v koroški pokrajini občine prispevale 20% njegove vrednosti. 80% bi prispevala država.
Nekatere občine so svoje deleže, glede na število prebivalcev, že nakazale, druge pa prav v tem času, ob začetku proračunskega leta, sprejemajo tovrstne sklepe. Za našo bolnišnico nikoli ni manjkalo razumevanja. Res pa je tudi, da prav ta bonišnica zaradi dolgih čakalnih dob za razne zdravstvene posege doživlja prav na svetih občin tudi kritike, ki bi jih ob splošnem razumevanju tudi ne smeli prezreti.□	Lvaltl
V občin Muta so razgrnili osnutek dolgoročnih prostorskih sestavin razvojnega programa občine. Ker ta dokument vsebuje najpomembnejše sestavine srednjeročnega in dolgoročnega razvoja in s tem gospodarjenja s krajino, tudi zahteva najširšo sodelovanje ljudi, da si zagotovijo vse gradbene razvojne možnosti in pogoje za dolgoročno prijetno življenje v okolju.
Zanimivo je, da je že doslej dano neverjetno veliko pripomb občanov in organizacij, ki jim ni vseeno, kako si basiramo pot za prihodnost. Tako si prizadevajo za najbolj smotrno gradnjo, za industrijsko obrtne cone, vse do varovanja kulturnih in naravnih spomenikov.
Hkrati so svetniki naložili upravi, da se temeljito potrudi in čimprej zagotovi možnosti za stanovanjsko gradnjo, saj je prav ta v zadnjem desetletju že kritično zastala. Vsekakor je prav, da se skozi varstvo narave poskrbi tudi za zdrave, neonesnažene vodne vire, kar bo seveda terjalo še znatno širše dogovore o gospodarjenju in kmetovanju na teh območjih.O
-kv
V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO
Q20FAS
m b® iiiimm
PROIZVAJA IN PRODAJA: n «602 85 23«, 85 640 SE PRIPOROČAMO!
Do Koroški

Turistično društvo Slovenj Gradec je v Hotelu Kompas organiziralo predavanje o ŠOLSTVU KOT DEJAVNIKU SPLOŠNEGA RAZVOJA.
Predavatelj, prof. Franček Lasbaher, je poudaril, da začetek šolstva v slovenskem jeziku seže nazaj, v čase vladavine Marije Terezije in Franca Jožefa. To ledino so zaorali župniki in organisti v svojih župniščih, saj takrat še ni bilo šolskih poslopij. Pouk je potekal ob nedeljah.
Zanimivega predavanja seje udeležilo preko šestdeset polsušalcev.O S. H.
Vuienita:
m SlkflSddO
Dvajset mladih smučarjev z znakom zlatega sončka.
Vrsto let že v Vuzenici, v vrtcu in v šoli, skrbijo za zdrav vsestranski telesni razvoj otrok. Prav posebej se potrudijo in znajo zimski čas izkoristiti za zimske športe v vrtcu. Tudi letos so vzgojiteljice z otroki pripravile in izvedle osnovni tečaj smučanja, na zaključni prikaz pridobljenega znanja in podelitev znakov “zlatega sončka” pa so prišli tudi številni starti, babice ali drugi svojci.
Ob zaključku so skupaj zaplesali smučarski ringaraja in dvajset mladih smučarjev je zaklicalo trikrat glasni hura za tečaj, na katerem je minilo vse brez težav. Pri vsem pa jim krepko pomaga mala montažna motorna vlečnica.U kv
Če prebiramo stare dokumente gasilskih društev, tudi tistih, ki so presegla stoletnice svojega delovanja, in teh ni ravno malo, zasledimo, da so imele tudi ženske v tej organizaciji pomembno mesto.
Veliko dela v društvih opravijo tudi ženske
Ženske so bile pomemben dejavnik ob nastajanju in opremljanju društev takratne “požarne brambe”. Prva in še bolj druga svetovna vojna pa sta že pokazali pomembnost in učinkovitost ženskih operativnih skupin. Nedvomno to drži za območje zgornje Dravske doline, kakor tudi za večje pohorske vasi.
Tako so gasilke poleg organizacijskih in drugih del že več kot pol stoletja tudi operativni del prostovoljnih gasilskih enot. Toda kakšna je njihova prihodnost v novem sistemu slovenskega gasilstva?
Na to in podobna vprašanja so poskušale odgovoriti gasilke, ki so se zbrale na območnem posvetu na Muti. Vodila ga je višja gasilska častnica Metka Erjavc, ki je v okviru GZS tudi odgovorna za tovrstna vprašanja. Problematiko so strnile v posebnih zaključkih, ki bodo sestavni del splošne slovenske usmeritve za bodoče delo žensk gasilk v gasilskih društvih po Sloveniji.
Ob posvetu so si ogledale tudi območni gasilski muzej na Muti, ki po zanimivih starih gasilskih orodjih spada med bogatejše tovrstne ustanove. □
L valil
Nov salon Nove opreme v Slovenj Gradcu
Še pred dobrimi šestimi leti je bila za slovenjgraško tovarno Nova oprema edina dilema stečaj ali likvidacija tovarne. Pred dnevi je Nova oprema v Slovenj Gradcu odpria nov razstavno prodajni salon na okoli 300 kvadratnih metrih površin, za katerega so odšteli okoli 400 tisoč mark. Lani so zgradili novo energetskoossotajo, pripravljajo pa se na investicijo nove proizvodne dvorane, vredne od štiri do pet mnilijonov mark. Nova opreja je v teh letih od odpisanega podjetja postala največji slovenski proizvajalec oblazinjenega pohištva pri nas in proizvede 51 odstotkov slovenskega oblazinjenega pohištva, v strukturi slovenskega izvoza tega pohištva pa je njihov delež okoli 53 odstotkov.
"Sedežne garniture v blagu ali usnju tudi predstavljajo največji delež našega proizvodnega programa, to je okoli 80 odstotkov, 14 odstotkov proizvodnje predstavljajo vzmetnice in 6 odstotkov ležišča. V strukturi fizičnega obsega proizvodnje
predstavlja proizvodnja za tuje trge 54 odstotkov, za domači trg pa 46 odstotkov, na tujem pa največ prodamo sede nih garnitur. Nova oprema največ izvaža na nemški trg, sledijo Avstrija, Švica, Rusija, v zadnjem času tudi nekatere države bivše Jugoslavije,” pravi Filip Jelen, direktor Nove opreme.
Zanimivo je, da Nova oprema osvaja takšne trge, kot sta Jordanija in Sirija, za njene izdelke pa sc zanimajo še kupci iz Francije in Italije. Na domačem trgu imajo razvejano mrežo preko 150 prodjanih mest. Poleg izjemno lepega lastnega prodajnega salona v Slovenj Gradcu, ki gaje odprl tvorec nove Nove opreme, imajo lastne prodajalne še v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Divači.
V Novi opremi dela okoli 250 delavcev, ki so v lanskem letu ustvarili okoli 18 milijonov mark bruto realizacije, kar pomeni okoli 74 tisoč mark na zaposlenega (ali 39 tisoč mark bruto nove ustvarjene vrednosti na delavca). Že šesto leto zapored zaključujejo poslovno leto s pozitivnim rezultatom. Letošnje leto bo pomembna prelomnica v dosedanjem razvoju Nove opreme: vstopajo v 45-letno obdobje poslovanja podjetja zaključili pa so tudi lastninsko preoblikovanje in večinski delež (50,3 odsotka) imajo zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni v Novi opremi. □
-el
Družabna kronika
m §
Sponzor predstavitve tokratne lepotice je Slikopleskarstvo
Prevalje
mmìm& mirnem
Strokovna služba športne zveze Slovenj Gradec je ugotovila, daje v mestu glede na republiško povprečje (3 tn2 površine na prebivalca) za občane premalo športnih površin (1,8 m2 na prebivalca). Sklenila je, da bodo zato občani, potencialni rckrealorji, lahko koristili kulturne hrame in kulturne prostore, ki jih je znatno več...
TADEJA GERMADNIK
Leto rojstva: Astrološko znamenje: Višina:
Kraj bivanja:
Hobiji:
seje OK Fužinar na lestvici povzpel na treje mesto 1A lige, je bilo veselje navijačev - Gutnštanarjev nepopisno. Takole so pozirali tudi za bralce Prepiha - vse pa ijo na \toč Uniš v spomladanskem delu prvenstva.
■'Til*'3

Idealen moški:
kolesarjenje,
fitness,
glasba...
.
gam
Naj slovenska manekenka:	Bernarda Marovt
Najljubša hrana:
Najljubša pijača:
Kje v Sloveniji bi najraje živela:
PRIJAVNICA
Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997*, ki ga organizira koroški časopis PREPIH.
Ime
Priimek
Naslov
Telefon
Datum rojstva	H
Podpis
K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem.
KL1 ’
s T V _ JU
m''


Zadnjo soboto v januarju so se na Kopah srečali ljubitelji smučanja Liberalne demokracije Slovenije, med katerimi letos ni bilo nobenega ministra ali poslanca, saj so imeli skupaj z “Šefom" države kar nekaj neprespanih noči in pogajanj s “pomladniki".
Očitno pa se bo treba še marsičemu odreči, da bo končno sestavljena slovenska vlada...
in prepihane čveke
2« SU, é
tirnim
* *55« *******
Bojim se, da bojo starejši občani Mežiške doline ostali brez doma starostnikov, dokler bojo o tem odločali mladi (senilneži).
**********
Odrešenik je človek, ki svoje lastne blodnje spremeni v splošno zablodo.
**********
V večjih koroških mestih so se na veliko ubadali z organizacijo pustnih karnevalov. Z organiziranjem pustnih kravalov ni bilo nobenih težav.
**********
Resnice znanstvenikov niso vedno tudi znanstvene resnice.
**********
Krajani Vuhreda, ki bojo letos dobili telefonske priključke, zagotovo ne bojo “klicarili” na vročo linijo. Že cena priključka je preveč vroča, da bi komu sploh še bilo do seksa po telefonu -razen v psovkah.
**********

Vozniki - radar ’ma vas rad.
**********
Občina Podvelka-Ribnica pričakuje letos dve novi pridobitvi: novo šolo na Kapli in novo občino v Ribnici.
**********
Iz zaupnih virov sem zvedel, da poslanke govorijo slovensko. Vendar pa ne govorijo z vsakim.
**********
Na sodišču vladajo čudna pravila: tisti, ki zaslužijo največ, dobijo najmanj.
»Šprehenzi
mednarodno?«
Marko Košan je iz Slovenj Gradca šel službovat na Ravne. Iz zaupnih virov srno izvedeli, da zato, ker na Ravnah razumejo vse jezike. V domačem Slovenj Gradcu se namreč Marko v nobenem, ne domačem ne tujem, ni mogel pametno pogovarjati o vodenju Galerije.
Tudi talnice Pleseid mar n»?
(ust*
□ □ □
Povsod po Koroškem je bilo na pustne dni zelo veselo. Vrstili so se karnevali, prireditve, zabave, žagali so se plohi, pekli so se krofi... Vse to bi bilo nemogoče zajeti celo v takšni vseobsežni kroniki, kot so naše prepihane čveke. Izmed gore fotografij objavljamo snežinke iz Kotelj in voz pomladnega trojčka iz Slovenj Gradca (posnetka: Stanko Hovnik).
Koroške karnevale vsako leto spremljajo šaljivi časopisi, ki jim kljub rahlo konkurenčni naravnanosti tej naši rubriki iskreno čestitamo. Posebna čestitka velja letos četrtstoletnemu jubileju Kurenta pod vodstvom odgovorne urednice Marijane Vončina.
OQplOQ 0
Na zadnji seji sveta občine Radlje je župan Herman Tomažič podal tudi detajlno poročilo o delu po februarju lani.ko je bil v podjetju Okus uveden stečajni postopek.V poročilu je še enkrat poudaril, da je skupaj s komisijo oziroma ekipo, ki jo je oblikoval, poskušal vse, da da do stečaja ne bi prišlo. Žal se je obrnilo drugače:
“Danes lahko z gotovostjo trdim, da je bil osnovni razlog za to, da so bila vsa prizadevanja za ohranitev podjetja Okus neuspešna, v dezinformacijah o načrtnem stečaju podjetja Okus. Posledica teh dezinformacij je bila, da delavci v podjetju niso več zaupali nikomur in so se kljub mojemu prepričevanju in prepričevanju ostalih članov komisije odločili za slabšo rešitev - stečaj. Takšno vzdušje ter nadaljevanje razširjanja dezinformacij o zaroti proti Okusu • posamezniki so to počeli tudi iz političnih motivov ), je naredilo razmere za reševanje še veliko težje. Zelo mi je žal, da ljudje, ki so s svojim ravnanjem uničili za našo občino prepotrebnih 300 delovnih mest, ne bodo nikoli odgovaijali pred javnostjo. Upam pa, da se vsaj zavedajo, kaj so s svojo lahkomiselnostjo povzročili.To naj bo hkrati poduk,da se pri tako resnih zadevah, kot je usoda 300 delovnih mest, ne kaže igrati politike oziroma skušati obračunavati s posamezniki, ki komu iz takšnih ali drugačnih razlogov niso všeč.”
Kljub temu seje pričelo z iskanjem novih rešitev. Za 80 delavcev jih je našlo podjetje RTS iz Radelj, ki je v maju lanskega leta pričelo z delom v prostorih Okusa. Lani novembra so bili opravljeni pogovori s podjetjem Prevent Slovenj Gradec, ki je v januarju sprejelo odločitev o nakupu poslovnih prostorov podjetja Okus, poleg že obstoječe proizvodnje za proizvodnjo sedežnih prevlek.
Kot vse kaže, pa se je tudi pri tem poskusu nekaj zataknilo, kar je župan občine Radlje ocenil takole:
“V novi tovarni bo zaposlenih od 180 do 210 delavcev, proizvodnja prevlek pa bo stekla v prvi polovici marca. Nekoliko zaskrbljujoča je časovna stiska, saj stečajni upravitelj podjetja Okus v stečaju Rudi Krebl iz meni neznanih razlogov kljub dogovoru do danes še ni razpisal druge licitacije za odprodajo proizvodnih prostorov. Nakup prostorov pa je osnovni pogoj, da bi lahko dokončno realizirali zastavljen projekt Upam, da se ne pričenjajo ponovne igrice, ki bi v skrajnem primeru lahko dokončno spravile ob delo 200 občanov. Sam bom nadaljeval z aktivno vlogo pri reševanju morebitnih nadaljnih zapletov, saj se zavedam, kaj pomeni 200 delovnih mest za občino Radlje.”
Herman Tomažič računa tudi na popolno podporo občinskega sveta, njegovih organov in posameznikov, saj bi z uspešnim zaključkom projekta, ki ga je z milijonom mark podprla tudi država (ministrstvo za gospodarske dejavnosti), lahko v prostorih Okusa pridobili dobri dve tretjini pred letom izgubljenih delovnih mest.
T. Karal
Občina Radlje ob Dravi
Ob koncu minulega meseca je v organizaciji občinske uprave občine Radlje potekal sestanek med strokovnimi delavci občine ter podjetjem Saubermacher, ki je bilo izbrano za izvajalca projekta ločenega zbiranja odpadkov v občini. Predstavili so terminski plan realizacije pogodbe za svetovan- j je pri uvajanju ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v občini ter dodobra oklestili nekatere postavke, na podlagi katerih se bo dalo zadevo opraviti z manj sredstvi.
Skupna vrednost projekta je dobre štiri milijone tolarjev, po mnenju sodelujočih na tem sestanku pa bi lahko z zadevo opravili tudi z manjšimi sredstvi, kar pomeni, da bi v proračunu občine Radlje predvidena sredstva v višini treh milijonov tolarjev morala zadostovati.
Z uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov naj bi podjetje Saubermacher zaključilo že do konca tega leta. V zvezi s tem pa je vsekakor potrebno povedati, da bo Javno komunalno podjetje kot izvajalec ločenega zbiranja odpadkov, s strani podjetja Saubermacher pridobilo posode za zbiranje na lizing za dobo 60 mesecev, ceno bodo plačevali povzročitelji odpada. Del stroškov uvajanja Javnega komunalnega podjetja Radlje naj bi glede na to, da je ločeno zbiranje zastavljeno tudi v ostalih občinah na območju Upravne enote Radlje, v določenih deležih pokrile tudi ostale občine.
V prvi fazi so se odločili, da bodo posebej zbirali le papir in steklo, za kar bo Saubermacher moral poiskati tistega, ki bo ti dve surovini sprejemal. Za papir so se že dogovorili s podjetjem Surovina Radlje, za steklo pa bo zbiratelja potrbno še poiskati.V naslednji fazi naj bi se lotili še investicije v kompostarno, saj bioodpadki predstavljajo kar 30 odstotni deležv celotnem volumno odpadkov.Q T.K.
(HS^©1[Q® aSEGQaGQWaOa
IMgdO®®
V Radljah že 50 let organizirano deluje kulturno društvo, ki je v začetku veljalo za kulturno prosvetno društvo, v katerem so bili najaktivnejši igralci in pevci.
Kulturno društvo Radlje je v okviru praznovanja 50 letnice delovanja ob slovenskem kulturnem prazniku organiziralo kulturna doživetja, ki so svoj vrhunec dosegle z osrednjo prireditvijo v petek, 7. februarja, v dvorani kulturnega doma v Radljah, na kateri so se predstavile vse delujoče sekcije društva. Sicer pa so se doživetja v kulturi pričela že z 31. I. z večerom zborovskega petja, ki so ga v hotelu Kozjak v Radljah izvedle članice ženskega pevskega zbora iz Radelj, 1. februarja je bil pevski večer namenjen ljudskim pesmimi in napevom, ki so jih v gostišču Starka izvajali člani mešanega pevskega zbora Mavrica iz Radelj.
5. februarja je literarno dramska sekcija Radlje v salonu Ars organizirala literarni večer, za doživetja v kulturi pa je 8. februarja poskrbela še lutkovna skupina Fič - Fač v šoli Vuhred ter moški pevski zbor Radlje, kije gostoval na prireditvi ob kulturnem prazniku na Remšniku.
Vsa kulturna doživetja, razen osrednje prireditve v Radljah, so bila za kulture željne obiskovalce braz-plačna. Tokratno številko časopisa krajevne skupnosti so v celoti namenili 50 letnici Kulturnega društva Radlje.Q
T.K.
Območna organizacija Rdečega križa Radlje, ki pokriva območje občin Rradlje, Vuzenica, Muta in Podvelka - Ribnica, je v lanskem letu opravila kar precej aktivnosti.
Po besedah sekretarke te organizacije Cvetke Razdevšek so plan v krvodajalskih akcijah celo presegli, saj seje osmih krvodajalskih akcij udeležilo kar 966 krvodajalec, s čimer seje na tem območju v lanskem letu zbralo kar okoli 360 litrov krvi.
Sicer pa so v Rdečemu križu opravili kar 160 akcij, v katerih so okoli 600 pomoči potrebnim razdelili hrano, oblačila ter jim nudili higijeno. Na tem področju so dobro sodelovali tudi s Centrom za socialno delo ter šolami, kjer se trenutno ukvarjajo s 1946 mladimi člani te organizacije.
Sicer pa je v tej organizaciji, ki vse bolj pridobiva na veljavi tudi zaradi slabih ekonomskih razmer, vključenih okoli 4500 starejših članov.O	T.K.
Kultura
Gradovi Kralja Matjaža
NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBICO
Na natečaju za najlepšo risbo na temo Kralja Matjaža je sodelovalo 36 osnovnih šol iz vse Slovenije.
Strokovna žirija v sestavi: Benjamin Kumprej, akademski slikar, Leander Fužir, slikar, Blanka Kamnik, oblikovalka in Irena Nagernik, A.L.P. PECA je izbrala 40 najboljših del, ki bodo še ves naslednji teden razstavljene v galeriji hotela Klub Krnes v Črni na Koroškem. Osem risb je strokovna žirija tudi nagradila, po štiri z višje in štiri z nižje stopnje, z naslednjimi utemeljitvami:
VIŠJA STOPNJA
Maja Taraniš, 5.b OŠ Tone Čufar, Ljubljana Mlada avtorica je spretno izrabila barvno podlago v smislu doseganja boljšega prostorskega vtisa in pov-darjanja glavne figure, ki je lepo razgibana. Ostali liki so statični, razen levega, ki z diagonalno lego poskuša uravnovesiti iz centra pomaknjeno figuro Kralja Matjaža. Troplastni nanos (barvita osnova + vosek + tuš) omogoča nekatere nepredvidljive efekte, ki v delu Maje Taraniš z ostalimi elementi tvorijo ubrano celoto.
Gregor Lasič, 7. Razred OŠ Toneta Okrogarja -Zagorje ob Savi
Slika preseneča z izredno preprostostjo v izvedbi, kompoziciji, risbi in barvah. Deluje komorno, kot dela italijanskega slikarja Morandija. Celotno dogajanje je postavljeno na eno, navzdol pomaknjeno ravnino. Močno reducirana barvna paleta in risba sta podrejeni osnovni ideji. Tako pred nami ždi kralj -osamljen, a vendar kraljevski. Kompozicija je popolnoma simetrična, vodoravno vezana in statična. Skratka, pred gledalci počiva vladar, ki ga dodatno determinira sivi prvi plan.
Jana Lesnik, 7.a OŠ Koroški Jeklarji-Ravne na Koroškem
Spretno izrisan lik Kralja Matjaža v ospredju dominira nad pavšalno nakazanimi vojaki v ozadju. Uklenjen je v sen in votlino, ki ga grobo obdaja. Okrasna barvna lisa v sredini spodaj in nasilne smeri sulic poskušajo umiriti kompozicijo. Prevladujejo terciarne in nevtralne barve, intenzivnejši barvni punkti pa dogajanje povdarjajo. Škoda, daje učenka pretirano izhajala iz izvirnika.
Maja Zimrajh, Patricija Beigot- 8. razred OŠ Brezno - Podvelka
Delo navdušuje z bogastvom rastrov in spretno izrabljeni figurativni detajli.Votlina, v kateri Kralj biva, ga ne utesnjuje, je samo nekakšen neobremen-jujoč okvir. Dogajanje dodatno poživlja ženska figura, ki pa deluje zgolj kot kraljevski atribut. Kompozicija je simetrična, celotno sliko preveva optimizem, kljub zateženosti zgodbe. Simpatičen je
neobremenjen odnos do izhodiščne ideje - ali tudi -zgodba o Kralju Matjažu je posodobljena in postavljena v brezčasnosti in postaja zgolj fikcija.
NIŽJA STOPNJA:
Mira Basimi, 1. razred OŠ Borcev za severno mejo, Maribor
Delo navdaja z optimizmom in igrivostjo v izvedbi, barvah in ideji. Nikjer ni zaznati tumornosti in obremenjenosti, morda ravno nasprotno. Prevladujoča figura je Alenčica , ki kot da je kralja zbudila iz večnega sna. Na desni strani dogajanje dodatno poživlja tihožitje, prav tako sonce zgornjem desnem vogalu. Grad v ozadju je zgolj kulisa . Kompozicija je izrazito vodoravna, liki pomaknjeni na skrajni spodnji rob. Razmerje toplih in hladnih barv je v lepem ravnovesju.
Dejan Bezek, 1 .a OŠ Belokranjskega odreda, Semič Spretna in sproščena risba zadovoljivo določa kralja na prestolu in tudi samo pripoved. Kompletna slika pa vsebuje vse potrebno. Avtorja prvenstveno zanima likovna izvedba, barve uravnovesi po sistemu tehtnice, kar je na levi, naj bo tudi na desni strani. Na isti način obdeluje smeri in oblike tako, da lahko opazujemo popolnoma simetrično tvorbo, ki jo poživlja zgolj rahel zasuk v diagonalo. Detajli so drugotnega pomena. Kompozicija je statična in simetrična.
Andrej Per - 4.b OŠ Šmarjeta, Šmarješke toplice Preprosta, vendar zadosti določena prispodoba kralja, morda Matjaža. Barvna paleta je močno reducirana. Skoraj primer tonskega slikarstva. Proporci figur so podrejeni izraznosti. Lahko bi dejali, da mladi slikar z minimalnimi sredstvi dosega željeno, kakor tudi zadosti spretno izrablja slučajnosti. Tako vladar suvereno biva na sliki in tudi pred gledalci. Kompozicija je simetrična in vertikalna.
SKUPINSKO DELO - Dejan Trpine, David Hočevar, Damjan ŠTine, Primož Dimeč, Marko Rihtaršič, OŠ Frana Metelka, Škocjan Prvenstvena zanimivost dela je v uporabi neobičajnega materiala, tako da je tudi izraznost interesantna. Morda nekako spominja na mozaik. Dodatna barvna obdelava daje nove efekte in tudi možnosti. Risba je enostavna, saj izgleda, da avtorjev detajli ne zanimajo, ampak zgolj predstava o kralju, ki je določen samo s krono in belo brado. Kompozicija je enostavna, simetrična in vertikalna. Podoba kralja je prej optimistična in vesela kot veličastna, kar pa je po svoje prcdnost.O
Benjamin Kumprej
VEDEŽEVANJE - SVETOVANJE
□ (3(3 □ 0®
1 min. = 156,00 SIT	Merkant-Com d.o.o.
Qazgledi
MNNMHMMSMMnMMMMNiMKl WS '#	NOV"! ti(Ski	AMMMMMMWHMMMMMHMM
40 LEI ODLIČNOSTI
Tako je naslovljena jubilejna publikacija firme Johnson Controls -NTU (v nadaljevanju JC - NTU) Slovenj Gradec. Izšla je z letnico 1996, kot glavni in odgovorni urednik je v njej podpisan Dušan Grabnar, kot člani uredniškega odbora Marta Pikalo, Jože Potočnik, Darjan Pušnik in Marinka Vajde, kot fotograf Stanko Hovnik (nekaj j fotografij sta prispevala arhiva JC - NTU v Slovenj Gradcu in I Burscheidu), kot lektor Alojz Pikalo in kot tiskarna Delova v Ljubljani.
I Naklada 1500 izvodov.
I Zbornik začenja - po predstavitvi vsebine, panoramske fotografije in vseh štirih dosedanjih žigov tovarne - direktor Dušan Grabnar. V svojem prispevku odgovori na vprašanje, “kako živimo danes, kako smo živeli včeraj, kaj nas čaka jutri”.
Naslednje, najobšimejše poglavje uvede čmo-bcla fotografija delavcev obrata gumirane žice iz leta 1957, v nadaljevanju pa Jože Potočnik temeljito predstavi zgodovino tovarn^J^^š^j 2 mnogimi "odmevi” v zapisih o tovarni in z več	izpostavi obrat gumi-
rane žime, prvo sottejmsrifiHHBppiirtherjcm. izvoz, inovacije, zaposlovanje in izdbqdjnHBHPV^reacijo in požarno varnost ter sodelovanje z amenšlcfttpHoenioni JC.
K zgodovinskemu sklopu sodi v nadaljevanju še pet fotografij šestih dosedanjih direktorjev (na željo Jožeta Graha njegove fotografije niso objavili) in prispevek Erike Špeglič, direktorice financ in kontrolinga, z grafičnim prikazom rasti prodaje in zaposlenih v štiridesetih letih.
Iz zgodovine se almanah JC še v prvi polovici preusmeri k sedanji podobi tovarne. Najprej prikaže organizacijkso shemo, nato pa da besedo vsem vodstvenim delavcem: Dušanu Grabnarju, Marinki Tretjak, Dušanu Goršku, Rajku Štrimpfu, Jožetu Kozjaku, Eriki Špeglič, Damijanu Špesu, Branku Pogorevcu, Darku Žuglju, Andreju Cafuta in Janezu Štimnikaiju. Vse tudi predstavi v sliki, ob njih pa še v celostranskih fotografijah nekaj tipičnega z njihovega področja.
V zadnjem delu zbornika prevladujejo fotografije, ki tudi sicer močno v modro barvajo cel zbornik. Posebnost so studijske, s sceno iz tančice, z izdelki tovarne. Še posebej, s podnapisi, predstavijo izdelke proti koncu almanaha, za certifikatom ISO 9001 in celostransko fotografijo lica tovarne ter pred dvostransko fotografijo zdaj zaposlenih v JC - NTU. Tej na hrbet za konec zapiše direktor svojo poslanico, v kateri poudari: “Ponosno gledamo na štiridestletno prehojeno pot in tudi za naprej zagotavljamo uspešnost poslovanja in izpolnjevanje poslanstva podjetja”
Čisto sklepni del tega zares bogatega in po evropskih merilih ukrojenega zbornika je povzetek v angleščini.^	Helena Merkač
Ker pišem o novodobnih razmišljanjih, mislim, daje prav, če spet malo pojasnim namen tega svetovnega gibanja. Ker gre le za drugačen, poglobljen pristop v razmišljanju o smislu življenja, seveda gibanje ni prijavljeno kot verska skupnost, saj nima v osnovi nobenih religioznih ambicij. Eden pomembnih namenov Nove dobe je doseči takoimenovano Enost, ki jo lahko približno enačimo z Edinostjo.
Številne novodobne skupine in posamezniki si po vsem svetu prizadevajo za celosten pogled na človeka kot duhovno bitje v odnosu do ostalih bitij in narave. To ozaveščanje poteka na osnovi svobodne volje in ne prisile ali demagogije, ki smo je bili doslej vajeni s strani različnih ideologij (ne glede na to, od kod so prihajale: politika, družba, religija). Osnove pri novodobnem razmišljanju je strpnost do drugače mislečih, zato v svojih vrstah ne ločujejo somišljenikov po veroizpovedi, rasi ali družbenem statusu. Prišel je čas, ko lahko vsakdo pričenja razmišljati s svojo glavo, seveda pa je do tega nemogoče priti čez noč in brez ustrezne izobrazbe. Zato obstajajo skupine, ki želijo vsem, ki se za to sami odločijo ponuditi znanje v tej smeri, da se posameznik lahko razvija v človeka dostojno, neodvisno bitje (prav Duhovna univerza je bila prva v Sloveniji, ki je ponudila štiriletni sistematični študij v tej smeri in prej sodi med izobraževalne ustanove, z verskimi skup-notmi pač nima nič skupnega).
Satanizem nima z Novo dobo nobene zveze. Je pač izrodek civilizacije, ki je po mojem mnenju doslej naredil zanemarljivo škodo v primerjavi, če navedem le vojne v imenu Boga - Križarske vojne, Sveti džihad ali holokavst v imenu vere, katerega rezultat je, da danes najdemo Indijance le še v rezervatih.
Kdo se torej koga boji (zakaj Shirlie Roden ni smela v mnogih cerkvah zapeti Ave Marijo?)? Strah nikoli ni vodil k strpnosti, kaj šele k edinosti.
Edinost bomo dosegli, ko bomo vse, kar bomo počeli (v mislih, besedah in dejanjih), počeli iz srca, pri tem pa spoštovali našo različnost. Izbira je le naša, še vedno smo na razpotju: strpnost in strah.
□
Vs-	......-.............4

' '	...... -A
SMUČARSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE TRENIRALA POD ŽAROMETI NA RAVNAH
Takole so se naši mladobudneži fotografirali skupaj z. reprezentanco
Naši vrhunski športniki so vajeni, da so v središču pozornosti, kjerkoli po Sloveniji se pojavijo. To, kar so doživeli člani smučarske A reprezentance na ravenski Poseki, pa je preseglo tudi njihova pričakovanja. Na nočnem treningu slaloma pred odhodom na svetovno prvenstvo v Sestrier seje namreč zbrala množica ljudi (videli smo obraze z vse Koroške), ki je prišla bodrit slovenske smučarske ase. Zagotovo smo lahko našteli preko 500 gledalcev, kar je tudi za Koširja, Miklavca in tovariše predstavljalo prvovrstno presenečenje.
Kolege iz A reprezentance je prišel pozdravit tudi Mitja Kunc, ki se mu rane po operaciji na srečo hitro celijo. Čeprav je zanj letošnja sezona pri kraju, kot je rekel, ni razočaran, saj računa na še nekaj uspešnih smučarskih sezon. “Bolje, da se mi je to zgodilo zdaj kot pozneje,” je bil realen pri oceni svojih težav s kolenskimi vezmi. Drugo leto pa bo zagotovo spet zraven.
Košir, Miklavc, Mlekuž, Vrhovnik in Grilc so pod žarometi smučišča ASK Fužinar Ravne opravili po tri vožnje na čas in vsi so bili z razmerami za trening nadvse zadovoljni. Povzemamo nekatere njihove izjave:
Jure Košir: “Rezultati letošnje
sezone sicer niso bili v skladu z mojimi načrti, zato je morda pred prvenstvom manj zaupanja kot na zadnjih velikih tekmovanjih. Po svoje je to tudi prednost, ki se zna obrniti v mojo prid. Če bom dobro razpoložen, se lahko zgodi presenečenje.
Presenečen pa sem tudi nad odzivom Korošcev na naš današnji trening, ustvarili so pravo tekmovalno vzdušje. Teren je zelo primeren za trening položnega slaloma, Mislim celo, da v Sloveniji trenutno nobeno smučišče ni pripravljeno za treninge pod žarometi. Bil je super trening in - hvala za gostoljubje.”
Rene Mlekuž: “Svojih uvrstitev na svetovnem prvenstvu ne mislim napovedovati, poskusil pa bom iztisniti iz sebe čim več. Če se mi bosta posrečili dve dobri vožnji v slalomu ali v veleslalomu, je lahko uvrstitev dobra.
Ko sem zvedel, da gremo na trening na Ravne, sem bil presenečen, a izkazalo se je, da je bil to zelo dober trening, za kar bi se rad zahvalil vsem, ki so nas prišli spodbujat, in tistim, ki so nam pripravili tako dober teren.”
Andrej Miklavc: “V zadnjih tednih sem videl, da se mi forma dviguje. Z rezultatom na svetovnem prvenstvu
se ne obremenjujem, saj nas je okrog petnajst sposobnih priti do medalje, ki pa so samo tri. Vse bom dal od sebe in upam, da me bo vsaj enkrat v tej sezoni spremljala sreča.
Vedel sem, da je Koroškem veliko ljubiteljev smučanja, nisem pa pričakoval, da bo prišlo na naš trening toliko ljudi. Tu mi je všeč, ker je teren toliko položen, da je zame tak trening posebej pomemben, saj imam nekaj težav ravno na položnejših delih. Lahko se zgodi, da se še vrnemo, tudi pred svetovnim prvenstvom.”
In kaj je o možnostih slovenske moške reprezentance povedal Mitja Kunc?
“Realno imajo fantje največ možnosti v slalomu, v tem so najmočnejši. Vsi po vrsti so dovolj dobri za doseganje vrhunskih rezultatov, kar pomeni uvrščanja med prvih pet. Če se Juretu, Andreju ali Reneju posrečita dva dobra teka, bojo tudi v igri za medalje. Na svetovnih prvenstvih včasih favoriti podležejo pritiskom, kar daje šanse tistim, ki skozi sezono sicer niso bili čisto na vrhu, in naši zagotovo še niso pokazali vsega, kar znajo. Želim jim vso srečo, znanja in zagrizenosti jim tako na manjka.” Torej - srečno, fantjeO
-vik
X
Pretekli teden je bil eden prelomnih v dosedanji zgodovini odbojkarskega kluba Fužinar. Najuspešnejši koroški odbojkarski kolektiv, ki s svojo člansko ekipo nastopa v najvišji državni ligi, načrtno pa vzgaja tudi mlajše selekcije, je namreč ob dosedanjem pokrovitelju Metalu Ravne, ki po svojih močeh denarno pomaga klubu, dobil še novega sponzorja, in sicer SGP Kograd IGEM iz Otiškega vrha. Pogodbo o enoletnem sponzorstvu sta v sredo, 5. februarja, podpisala predsednik OK Fužinar dr. Darko Iglar in generalni direktor SGP Kograd IGEM g. Miha Ločičnik. Sponzorska pogodba, kot oblika ekonomske propagande, bo vsekakor koristna za podjetje IGEM, ki bo ravenskemu klubu za reklamiranje njihovih proizvodov namenil del potrebnih sredstev za normalno delovanje kluba.□	-im
MITJA KUNC
Po uspečno
prestani
•••
operaciji se bo zagotovo vrnil na bele snežine
šport
y Ji/jjjijjtjjj m oiìitA “MLMm y
Prizadevnim in neutrudnim smučarskim delavcem skakalnega kluba Mislinja je uspela še ena velika poteza. Temeljito in v sorazmerno kratkem času so prenovili in obnovili nekdanjo 65 metrsko skakalnico, tako da je njena kritična točka pri K 80 metrih.
Skakalnica bo po predvidevanjih predsednika kluba Viktorja Robnika zagotavljala in dopuščala skoke krepko čez 90 metrov. Tako se mislinjskim skakalnicam odpira novo poglavje skakanja, saj bodo odslej tukaj gostovala mnoga znana imena iz države in tujine.
Slavje v Mislinji se je začelo že v petek zgodaj dopoldne. Najprej je učence tamkajšnje osnovne šole (tudi učence podružničnih) obiskal Primož Peterka, skupaj z očetom in trenerjem Jelkom Grosom. Ob 11. uri se začenja ekipno državno prvenstvo, sedmo v tej smučarski sezoni.
Naslednji dan 15. februarja, bo ob 10. uri najprej ob vznožju skakalnic kulturni program, kjer bo nastopal Adi Smolar, pa nepogrešljiva
Babnikova godba iz Šentilja pri Mislinji, na prireditev bodo prišli Ptujski kurenti in kopica muzikantov s frajtonaricami. Obisk napoveduje tudi predsednik države Milan Kučan. Zato lahko zagotovo rečemo, da bo zaradi takšnega vzdušja tukaj Planica v malem.
Skakalni kompleks ima štiri skakalnice in na največji so dolžino zaletišča povečali na 85 metrov, je pa hkrati tudi izjemna konstrukcijska rešitev. Hitrost pri naletu bo znašala povprešno 88 kilometrov na uro. V skakalnico je vgrajeno več kot 25 ton železne konstrukcije, da o kubikih lesa sploh ne govorimo.
Mislinjski smučarski delavci imajo simpatije tudi do nordijskih disciplin in v ta namen nameravajo v prihodnje pripraviti še ustrezno tekaško progo. Tudi skakalnice bodo usposobili z razsvetlitvijo, da bodo možni nočni treningi in tekme. Morda bodože letos uredili ves kompleks umetnega zasneževanja in največjo skakalnico opremili še s sedežnico. Tudi prostor ob vznožju skakalnic bo v letnem času služil številnim prireditvam, za igranje malega nogometa, odbojke in ostalih panog ali pa bodo tu gasilska tekmovanja in še kaj.
Mislinja, njene skakalnice in vsi ljubitelji tega športa že nekaj dni dobesedno živijo za to “svojo veliko prireditev.” Vse je pripravljeno in nared, čakajo torej naše najboljše skakalce, da skakalnico prcizkusijo.O	Silvo Jaš
V nogometnem klubu Dravograd otenili delo v preteklem obdobju
KLJUB MANJŠIM SREDSTVOM CILJAJO NA VRH
Preteklo, več kot dveletno obdobje, je bilo za dravograjski nogomet izjemno uspešno. Takšna je bila ocena vodstvenih delavcev in igralcev kluba, ki so se zbrali na volilni letni skupščini.
Članska ekipa se je namreč v lanskem letu prebila iz tretje v drugo slovensko ligo, kjer je v jesenskem delu prvenstva dosegla izvrstne rezultate. Dravograjčani so po prvem delu uvrščeni na 2. mesto in imajo skupaj z vodilno Dravo iz Ptuja enako število točk (29). Poleg tega v Dravogradu že več kot tri leta uspešno deluje nogometna šola pod vodstvom direktorja šole Marjana Pušnika in še sedmih trenerjev posameznih selekcij. Posebej v zadnjem letu so se organizacijsko, finančno (tudi s pomočjo staršev) in strokovno še dodatno okrepili, tako da trenutno spadajo med pet najboljših tovrstnih šol v Sloveniji.
Čeprav so se v Dravogradu zavestno odločili, da bodo za spomladanski del prvenstva zmanjšali
finančne obveznosti do igralcev prvega moštva za okoli 3o % , so si kljub temu za cilj postavili osvojitev I. mesta v drugi ligi in napredovanje v najvišjo državno ligo. Seveda računajo še naprej na podporo sponzorjev, kot so SGP Kograd IGEM, STTC, Koroške pekarne, Bramac ter občine in drugih sopokroviteljev kluba in nenazadnje številnih donatorjev, ki so v preteklosti z velikim razumevanjem podprli delovanje dravograjskega kluba. So izgledi, da bodo v članskem moštvu Dravograda vendarle ostali vsi igralci, ki so zastopali barve koroškega drugoligaša že v jesenskem delu prvenstva. Klub je sporazumno zapustil le Sami Dobreva, ki bo odslej igral pri Peci v Črni, zato pa sta Dravograjčane pretekli teden okrepila še bivša igralca Rudarja iz Velenja Slavko Javornik in Alen Mujanovič, ki sta podpisala polletno pogodbo.
Na občnem zboru so izbrali tudi nov upravni
odbor kluba. Namesto dosedanjega predsednika Avgusta Nabernika, ki je dobri dve leti uspešno vodil klub, bo odslej upravnemu odboru predsedoval Silvo Lesnik, ki je po izvolitvi povdaril: “Klubu je vsekakor potrebna dobra organizacijska struktura. Toda za doseganje dobrih rezultatov je prioritetna naloga novih članov upravnega odbora, da zagotovimo potrebna finančna sredstva. Od začrtane poti ne bomo odstopili in cilj nam je osvojiti I. mesto v drugi ligi. Seveda pa si moramo vsi prizadevati, da bomo do leta 2000 prišli tudi do lastnih igralskih kadrov iz naše nogometne šole.”
Člani novega upravnega odbora so še: direktor kluba Ludvik Prikeržnik, direktor nogometne šole Marjan Pušnik ter Miha Ločičnik, Vinko Podržan, Anton Vrtič, Avgust in Darko Črešnik, Janko Šteharnik in Gojko Cesar.□
IVO M1AKAR
MISUNJCAN ROBNIK V REPREZENTANCI
§[P®BiPC]QEE
MILAN ČAVNIK
V tej rubriki smo predstavili že kar nekaj koroških nogometašev, tokrat pa prvič namenjamo nekaj prostora tudi nogometašu iz, kot radi rečemo, radeljskega konca. Milan Čavnik, za mnoge športne prijatelje preprosto Mičo, je igralec drugoligaške ekipe Dravograda, sicer pa pravi Radeljčan. Nogometu se je zapisal že kot osnovnošolec v Radljah, ko je obiskoval 5. razred. Poleg sošolcev ga je pravzaprav za igro z okroglim usnjem navdušil njegov stric Leon, ki je nekoč tudi sam igral nogomet, nekaj časa tudi na Ravnah pri Fužinarju. Športna pot Milana Čavnika seje tako pričela leta 1978 v radeljskem klubu, kjer je igral nato v pionirskih in mladinskih vrstah. Prvi trener mu je bil Rudi Kus, kasneje so prvi uspehi prišli, ko je igral v kadetski ekipi, katero je treniral Zdravko Mlinarič. Kadeti NK Radlje so se namreč borili celo za prvaka Slovenije in izpadli šele v polfinalu, med štirimi najboljšimi ekipami.
Po osnovni šoli seje Milan vpisal na strojno tehnično šolo na Ravne, ki jo je po štirih letih tudi uspešno končal. Včlanil se je v nogometni klub Dravograd, kjer je igral v mladinski ekipi, ki jo je vodil takratni trener Gvido Peniš, kasneje pa še kot mladinec zaigral tudi v članski vrsti. Bil je tudi član koroške mladinske selekcije, katero je treniral Štefan Slapnik. Leta 1985 se je “Mičo” preselil iz dravograjskega kluba k Fužinarju, k trenerju Perušu, kjer pa je igral le eno sezono. Nato je moral k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka se je leta 1987 zaposlil v SGP Kograd IGEM, kjer dela še danes. Znova je zaigral med nogometaši Dravograda in tako nadaljeval začeto športno pot, vse do današnjega dne. Nikoli mu ni bilo žal, da si je poleg službe in drugih obveznosti “naprtal” na ramena še nogomet, ki mu zadnja leta vzame veliko prostega časa.
V sedanjem moštvu Dravograda, ki ima velike ambicije, prebiti se iz druge v prvo ligo, je Milan med najstarejšimi igralci. Spominja se, da so v letu 1991 prvič zaigrali v takratni drugi slovenski ligi in po eni sezoni tudi izpadli. V sedanji ekipi Dravograda je ob njem iz tiste generacije le še Marko Smolar. “Mičo” Čavnik igra vsa leta v obrambi. Visok je kar 190 cm in pravi nogometaš za vlogo branilca, čeprav se ob prekinitvah često vključuje tudi v napad in doseže kakšen zadetek - predvsem z glavo. Seveda ne pozabi omeniti, da so za njegov napredek v nogometni igri “krivi” tudi ostali trenerji, ki so mu zaupali mesto v obrambnih vrstah Dravograda. To pa predvsem poleg Peruša še Ivi Kokalj, pa Marjan Pušnik in sedanji trener Toni Tomažič.
“Če me ne bi pestile poškodbe, ki so me kor precej časa oddaljile z zelene travnatnepovršine, bi bilo še veliko bolje', pravi Milan Čavnik. “Sicer pa, sedaj me pri moji zares naporni športni karieri, saj treniramo praktično vsak dan, še najbolj vzpodbujata sin Žiga in moja spremljevalka oz. punca Anita. Seveda se bomo vsi skupaj, tako igralci kot naše vodstvo trudili, da se uresničijo naše želje in da se uvrstimo v 1. slovensko ligo.
Milan Čavnik je rojen 13. 5. 1967, stanuje v Radljah ob Dravi, Dobrava 25.
Ivo Mlakar
8. februarja je odšel skupaj z državno mladinsko reprezentanco v nordijskih disciplinah v Calgary tudi še ne 18 letni Mislinčan Gorazd Robnik. V nordijskih kom-binacijah je namreč v Planici dosegel odlično četrto mesto in se tako uvrstil v reprezentanco.
Sploh pa je Gorazd eden od najbolj perspektivnih mladih upov
skakalnega športa v Mislinji. Kot nam je pred odhodom zatrdil, mu je kar malce žal, da ne bo mogel biti ob Peterki in tako prisostvovati otvoritvi obnovljene srednje skakalnice 14. februarja v Mislinji. Skupaj z očetom Vikorjem sta namreč vanjo poleg številnih drugih članov tudi sama vložila kar precej prostovoljnega dela in moči.O Jas
Audi
Prednost je v tehniki

Posebno ugoden nakup vozil Audi na zalogi. Gotovinski popusti za nakup rabljenih vozil.
Mmvm um m mm » nini «nn
Avtocenter Meh
Koroška 7d. 3320 Velenje tel. 063/852 955, in 063/856 824
Ghsirana črna kronika
Torej k skali
31. 1. 97, okoli 16,30, piše v policijskem sporočilu, je s strmega pobočja, v kraju Podklanec pri Dravogradu, pričela drseti skalna gmota, težka okoli 200 ton. Skala je ogrožala promet na krajevni cesti Podklanec -Dobrava in zasebno stanovanjsko hišo, last M.K.
Policija je cesto zaprla za ves promet, ogroženo družino pa so začasno preselili k sorodnikom. Uredili so tudi dežurstvo pripadnikov civilne zaščite. 2. 2. 97 pa so minerji rudnika Mežica skalo strokovno razstrelili.
• ■
Damoklova
skala
Gotovo je največ pozornosti v minulem štirinajstdnevnem obodbju na Koroškem - v povezavi s črno kroniko - doživel dogodek iz Podklanca pri Dravogradu. Samo neizmerni sreči se gre zahvaliti, da se vsa reč ni končala najhuje. Torej s smrtnimi žrtvami. Kajti: če ti na glavo, četudi jo imaš v navidezni varnosti domačih štirih sten, kot z jasnega neba pade okoli 200 ton težka skalna gmota, najbrž nimaš časa reči niti amen.
In to bi se lahko primerilo družini K. iz Podklanca pri Dravogradu.
Davek smučišč
Kaže, da je letošnje leto na naših smučiščih ali preveč smučarjev ali pa premajhna mera varnosti. Tudi na Koroškem sta se v zadnjih štirinajstih dnevih pripetili vsaj dve hujši. Manjših pa je bilo verjetno še več. Tako se je dne 29. 1. 97 med smučanjem na smučišču Kaštivnik na Kopah huje telesno poškodoval smučar D.J. iz Velenja. Med vožnjo je zapeljal z urejenega smučišča v gozd. Padel je in si zlomil levo roko in kolk desne noge. Smučarji reševalci so ga odpeljali do spodnje postaje vlečnice Kaštivnik, odkoder je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Slovenj Gradec.
Ta primer ponovno opozarja, kako nevarneje zapuščati urejena smučišča ali preceniti svoje smučarske sposobnosti.
Padla z vlečnice
Smučarska nezgoda, ki se je pripetila prav tako na Kopah, vendar tokrat na smušišču Kopnik, pa priča, da je lahko nevarna tudi vožnja z vlečnico in ne le smučanje. Gre za nezgodo, ki jih pri nas niti ni tako malo, pripetijo pa se običajno tedaj, kadar sta na sidru
skupaj otrok in odrasla oseba, velik in majhen človek torej.
Dne 2. 2. 97 sta na tem smučišču namreč z vlečnice padla A.R. in njegov štiriletni sin, oba doma iz Šempetra. Drsela sta okoli 30 metrov in trčila v steber vlečnice. A.R. se je pri tem hudo poškodoval, sin pa lažje. Oba so odpeljali v bolnišnico v Slovenj Gradec.
Padel s strehe
5.2.97. je okoli 9. ure padel tudi I.Z., samostojni podjetnik, iz Slovenj Gradca. Tokrat je bila posredi delovna nezgoda, posledice (poškodbe) pa so bile zelo hude. l.Z. je na strehi novogradnje mizarske delavnice v Dobrijah pri Ravnah na Koroškem opravljal meritve za kleparska dela. Med hojo po salonitnih ploščah mu je zdrsnilo in padel je na bok. Drsel je po strehi in padal z višine okoli 4,5 metra na tla. S poškodovano hrbtenico so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec.
Verižno trčenje
Seveda so se tudi v tem obodbju dogajale nezgode na tako imenovanem cestnem bojišču. Do svojevrstne nezgode je tako prišlo dne 29. 1. 97 okoli 14,50 na magistralni cesti Dravograd - Maribor v naselju Javnik. Vpletena so bila kar štiri vozila, cesta pa je bila zaradi tega zaprta za ves promet kar dobro uro in pol. Dva voznika osebnih avtomobilov sta bila pri tem huje poškodovana in so ju odpeljali v bolnišnico.
Zunaj prehoda
Druga nezgoda pa opozarja, da se je označenih “terenov”, če lahko tako rečem, bolje držati tudi na cesti in ne le na smučiščih. 25. 1. 97 je namreč pešec M.N. iz Dravograda okoli 18,40 na Trgu 4. Julija zunaj prehoda za pešce prečkal cesto. Pri tem ga je zadela voznica osebnega avtomobila Z.G. iz Dravograda. Pešec je bil huje poškodovan (zlom golenice - op. pisca) in so ga prepeljali v slovenjgraško bolnišnico.
Mirno
Ob koncu resnejšega dela kronike bi veljalo zapisati še, da so v tem obdobju svoje dokaj mirno obdobje imeli tako imenovani “bunkeraši”, torej tisti, bolj ali manj nočni ptički, ki razgrajajo doma ali “na tujem” in potem končajo v policijski “ohlajcvalnici”.
Akcija
25. 1.97 so med 21. in 4. uro prihodnjega dne policisti UNZ Slovenj Gradec izpeljali poostren nadzor psihofizičnega stanja prometnih udeležencev. Ustavili so 709 voznikov in ugotovili, da so 103. udeleženci kršili cestno prometne predpise.
Z alkotestom so preiskusili 159 udeležencev in v 39. primerih odredili prekinitev vožnje zaradi prevelike količine alkohola ali zato, ker so udeleženci test odklonili. Najvišja izmerjena količina alkohola je tokrat znašala 2,39 promile.
Tovrstnih primerov, vsaj sodeč po policijskih sporočilih, tako rekoč ni bilo. Naj tudi v bodoče ostane tako. Ne bo nič narobe!
Orodjar
4. 2. 97 so bili policisti PP Radlje ob Dravi obveščeni, da je neznani storilec (NN) med 20. 12 .96 in 4. 2. 97 vlomil v zabojnik na gradbišču pri Časovem mostu, v kraju Javnik. Odnesel je več kosov električnega orodja in oškodoval Gradis iz Maribora za okoli 200.000 tolarjev. Policija naproša, da občani na številko 113 sporočijo sleherno sumljivo dogajanje, ki bi lahko bilo povezano s tem vlomom in plenom. Zlasti sumljivo naj bi bilo, če se bo na vaših vratih lepega dne pojavil moški orodjar in vam bo na vsak način želel “zvrtati nekaj lukenj kjerkoli v stanovanju!”
Nabojnik
Kratko policijsko (s)poročilo: “Dne 4. 2. so policisti in cariniki na mejnem prehodu Vič, v osebnem avtomobilu znamke VW Golf, našli in zasegli 195 kosov ostrih nabojev in 150 kosov nabojev s šibrami različnih kalibrov za lovsko orožje. Lastnik R.O. iz Vuhreda jih namreč pri vnosu ni prijavil in jih je skušal pretihotapiti mimo "ustreznih organov".”
Kratek komentar: na svidenje v naslednji vojni!
P.S.: Avstrijci že prihajajo, čeprav naslednje vojne še ni. Na mejnem prehodu Holmec so 27. 1. 96 so pri 87 letnem M.Z. iz Avstrije našli neprijavljenih 53 lovskih nabojev različnih kalibrov.
Hvaležno
odklonil
1. 2.97 ob 3,30 zgodnji jutranji uri so policisti postaje Prometne policije Slovenj Gradec odredili pridržanje za S.S. iz Otiškega vrha. Omenjeni pridržanec je bil namreč ustavljen in policisti so zaradi (njegovih) očitnih znakov vinjenosti odredili preiskus alkoholiziranosti, ki pa ga je S.S. odločno odklonil. Zato so ga policisti izločili iz prometa in mu prepovedali nadaljno vožnjo. Prepovedi ni upošteval in so ga slabo uro kasneje ponovno ustavili.
“Mislim, da je tudi v tem primeru stvari moč povsem običajno iz vsem
Čma kronika
Statistika
V januarju letos se je na Koroškem pripetilo 99 prometnih nezgod, decembra lani jih je bilo 155, januarja 96 pa 108. Nezgode s smrtnim izidom v januarju letos in lani ni bilo, decembra lani pa so koroške ceste terjale eno smrtno žrtev.
Zaznanih pojavov z elementi kaznivih dejanj je bilo januarja letos 118, decembra jih je bilo 126, lani januarja pa je bilo takih pojavov 78.
Januarja letos so zabeležili 60 predlogov zaradi kršitve JRM (javni red in mir), decembra lani jih je bilo 79, januarja lani pa 76.
Skupni promet na mejnih prehodih je znašal januarja letos 218.124 vozil, decembra lani 260.460 in januarja lani 169.327 vozil. Potnikov pa je bilo januarja letos skupno 680.936, decembra lani 804.028, januarja lani pa 500.299.
Januarja letos so zabeležili eno delovno nezgodo in tri požare, decembra lani pet požarov in dve delovni nezgodi ter janaurja lani prav tako pet požarov in dve delovni nezgodi.
Pisma - odmevi
®©(0©I]s.	^

Bil sem eden od pobudnikov le prireditve. Zgrožen sem bil ob dejstvu, da so bile prireditve v drugih krajih napovedane, v samem Dravogradu pa zopet ne. Trdim, da za otroke naredimo odločno premalo. Običajno je tako, da se denar vedno najde, tudi za neumnosti, za takšne prireditve pa ne. Pri tem so tuijvečkrat še posebej prikrajšani otroci na nekaterih podružničnih šolah oziroma v oddaljenih krajih.
Z organiziranjem dedka Mraza smo čakali do zadnjega trenutka predvsem zato, da se izognemo kakršnimkoli znanim očitkom. Zato so se v organizacijskem smislu pojavile manjše napake, ki pa niso vplivale na uspeh prireditve. Celotnemu kolektivu TPC Traberg bom predlagal, da vzamemo prireditev za svojo ter jo redno organiziramo. Prepričan sem, da lahko s sponzorji oz donatorji, ki jih bo letos še bistveno več, ker se bomo pravočasno dogovorili, organiziramo res kvalitetno prireditev, ki bo kraju v ponos, kot je že bilo nekaj prireditev v bližnji preteklosti. Upam, da bo to centralna prireditev za vse otroke iz vseh šol občine Dravograd.
Sicer pa se bomo morali na posameznih področjih, kjer "strategija” še ni izdelana oz je nikoli ni bilo, v najkrajšem času zelo resno pogovoriti, kot na primer na področju kulture ter odnosa do posameznih objektov, ki propadajo.
Božo Jeromelj
razumljivo pojasniti,” bi menil Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana. “Človek, S.S. - iz zgodovinskih razlogov te kratice poslej ne bom več omenjal - policistov kratko in malo ni prav razumel. Po moje je mislil, da so ga pobarali ne, če je kaj popil, temveč, ali bo kaj spil in fantje
hvaležno odklonil! Pa je prišlo do nesporazuma. Mislim, da bi se vse izšlo drugače, če bi mu policisti ponudili tipično francosko jed. Saj veste: dunajski zrezek, s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem!”0
TI.
Požara
Na fotografijah, ki so nam jih dali na voljo pri UNZ Slovenj Gradec tokrat, so vidne posledice dveh požarov.
27. 1. 97 je okoli 19. ure izbruhnil požar na stanovanjski hiši las,t M.P. iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. V požaru je v celoti pogorela 250 leta stara stanovanjska hiša, poškodovan pa je bil še del ostrešja na bližnji novogradnji. Škoda znaša dobrih 4 milijone tolarjev.
Okoli 3 milijone tolarjev pa znaša škoda zaradi požara, ki je dne 3. 2. okoli 14.20 izbruhnil na gospodarskem poslopju, last A.S. v Radušah pri Slovenj Gradcu. Ogenj je skoraj v celoti uničil gospodarsko poslopje, 20 ton sena, 6 kubičnih metrov bukovih drv, kosilnico, traktor, rotacijsko kosilnico, rotacijski obračalnik, stroj za rezanje krme, puhalnik za spravilo sena in motorno kolo.
Kot je pokazala preiskava, je požar izbruhnil zaradi samovžiga sena.
Foto: arhiv UNZ
VEDEŽEVANJE - SVETOVANJE
1 min. = 156,00 SIT	Merkant-Com d.o.o.
Llk^.VI
SUZUKI
—*//*---
MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA

tei.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760
URADNI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA NISSAN IN SUZUKI
VOZILA NA
ŠTIRIKOLESNI POGON
Živimo v pokrajini, ki je dokaj gorata in marsikje težko dostopna, zato nam to večkrat povzroča sive lase. Zlasti je to občutno v zimskem času, saj je takrat zaradi snega in ledu problem še večji. Glede na to, da je naše avtomobilsko tržišče zelo odprto, saj lahko na njem najdete ali si nabavite katerikoli avtomobil znanih svetovnih znamk, je mogoče izbrati takšna vozila, ki Ixxlo kos tudi takšnim terenom.
Smo prodajalci in serviserji vozil NISSAN in SUZUKI za Koroško, zato Ixtmo predstavili vozila na štirikolesni pogon (4WD) iz programa NISSAN in SUZUKI.
Omenjena vozila so izredno kvalitetna in vzdržljiva, kar pove tudi garancija, ki jo proizvajalec da kupcu ob nakupu, tri leta ali doseženih 100.000 km, kar večina evropskih proizvajalcev ne ponuja.
Vozila so opremljena z vso sodobno opremo: 16 V tehniko, varnostnimi vrečami, ABS zavornim sistemom, klima napravo, sistemi proti kraji, varnostnimi elementi pred udarci...
SUZUKI una naslednja štirikolesna vozila:
Naziv vozila	oblika	sis.4WD	oprema	cena v DEM
SUZUKI SAMURAJ 1.3 terenec	ročni		23.990
SUZUKI V1TARA 1.6 3V terenec	ročni	16V, servov.	
		el. ogled., el. šipe,	
		centr. zakl.	32.990
SUZUKI VITARA 1.6 5V terenec	ročni	enako	34.990
SUZUKI VITARA 1.6 5v terenec-D	ročni	enako	39.990
SUZUKI BALENO 1.6 3V osebni	avtom.	enako	24.990
SUZUKI BALENO 1.6 4v osebni	avtom.	enako	27.990
BALENO CARAVAN 1.6 GLX 4 x 4 sinhro............ 29.990
OPREMA: 2 x airback, servo volan, el. stekla, centralno zaklepanje, el. ogledala, imobilizator, lx>čne ojačitve.
NISSAN ima naslednja vozila 4x4:
NISSAN TERRANO II 2.4 GAS.............. 54.700 .|
NISSAN'FERRANO II 2.7 TD wagon......... 58.900 1
NISSAN PICK UP 2.5D.................... 32.990 |
Večino zgornjih mcxlelov je možno dobiti takoj. Za nakup vozil nudimo zelo ugixlne kredite na pet let.
dentai ®lek
PROIZVAJAMO 1 V /	IN PRODAJAMO
J\ \	aparate in materiale
L/ \\	za zobozdravstvo s
področij:
/PREVENTIVE	/PROTETIKE
/ KONSERVATIVE / ORTODONIJE
(|j) lek d.d. [fmlìill»
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ®061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17
®ga©<iM](D
Naj kar uvodoma zapišem, da sem prepričan, da imajo povsod v naši mladi državi zaposleni pri komunalnih organizacijah brez dvoma pomembno poslanstvo, tudi moralno dolžnost, da skrbijo za čistost okolja. To se v prvi vrsti odraža pri pravočasnem odvažanju vsemogočih odpadkov, ki jih ljudje odlagajo v za to pripravljene kontejnerje ali kante za odpadke. Ponekod so ravenski komu-nalci resda postavili pred bloke, pa tudi nebotičnike, kontejnerje za ločeno sortiranje odpadkov, kot so biološki odpadki, pa steklo, papir itd. To je vse lepo in prav. Drugo je seveda, če so stanovalci toliko osveščeni, da odpadke odlagajo v za to določene smetnjake.
Nisem sicer pristen Ravenčan, čeprav sem res, kot pravimo, koroških gora list, vendar me pota dokaj pogosto pripeljejo v nekoč tako industijske Ravne, med fužinarje, kjer sem živel nekoč. Verjeli ali ne: nikakor ne morem doumeti, da komunalci žal pre-poredko odvažajo smeti. Posledica tega je, da morajo stanovalci zlasti ob koncu tedna pa tudi ob praznikih odlagati odpake poleg zabojnikov, ker so le ti že do vrha polni.
Da je mera še bolj polna, običajno še veter poskrbi, da je okolje prav grdo zanemarjeno (papir, PVC vrečke itd.) Drugo je seveda, da pride do razkrajanja bioloških odpadkov, ki razumljivo neprijetno zaudarjajo.
Naj mi komunalci ne zamerijo, če javno pozivam ravenske občinske organe, posebej inšpektorja za okolje, naj ustrezno ukrepajo. Zal v njihovi organizaciji hudo škriplje, da ne morejo BOLJ pogosto odvažati smeti.
Franjo Hovnik
It1© jpasO®
Pišem v imenu mnogih stanovalcev v soseski S-8 v Slovenj Gradcu, kjer nas že nekaj časa skrbijo, predvsem pa jezijo psi, ki se svobodno sprehajajo, skakljajo, oblajajo ali napadajo mimoidoče ter seveda povsod opravljajo naravno potrebo. Seveda nimajo zato wc-jev kot mi, zato pa je njihovega kakanja in lulanja povsod polno, predvsem po zelenicah. Da ne govorimo o bližnjem vrtcu, ki jim je še posebno priljubljen. Pes pač ovohava ta naravna stranišča, kjer je že njegov predhodnik opravil potrebo, jo seveda še sam. Všeč so jim tudi kolesa avtomobilov; ko smo stali enkrat pred blokom, so se kar štirje lotili sosedovih gum. Mu jih pač ne bo treba oprati...
Veliko je primerov, ko vzgojiteljice peljejo otroke iz
Pisma, odmevi
vrtca na sprehode in imajo takšna bližnja pasja srečanja. Zgodilo se je že, da psa nista spustila skupine mimo po pločniku. Sami veste, kako so se morale počutiti vzgojiteljice, kaj šele otroci. Vsak dan pa se dogaja to pasje paradiranje po soseski.
Kje so lastniki teh psov, ali mislijo na občini kaj ukreniti glede tega? To bi bilo seveda potrebno, saj je to naselje, v katerem živi največ otrok tako skupaj. Potem pa se sprašujemo, zakaj toliko nalezljivih bolezni? Kaj bo šele v poletnih mesecih, ko se otroci najbolj igrajo na zelenih površinah, v peskovniku pred vrtcem. Ali se res ne bo kaj ukrenilo, da, bog ne daj, kakšna pasja mrcina napade otroka ali odraslega? Kdo bo pa za to odgovarjal, potem je prepozno po toči zvoniti...?
V vrtcu smo že imeli glede teh problemov sestanke in pošiljali prošnje in zahteve na občino, z njihove strani pa nič...
najprej potrebo na zelenici, lastnik pa mirno gleda to njegovo naravno potrebo.
Pozivamo g. župana, naj izda odlok mestne občine glede neprivezanih psov in opravljanja njihovih potreb v urbanih naseljih, kot je to soseska S-8. Naj se ta odlok kontrolira in kaznuje tiste, ki tega ne bodo upoštevali. Na zavodu za zaposlovanje je toliko brezposelnih, naj se jim v okviru javnih del (nekaterim) da naloga - delo nadzornika. Če se še spomnite, smo imeli včasih v mestu nadzornika za nepravilno parkiranje!
Tudi pasje življenje mora biti, saj - kaj bi nekateri brez teh ljubljenčkov, toda vsak se mora zavedati, da če že ima psa ali kakršnokoli žival, jo je dolžan imeti predvsem rad, jo hraniti, negovati in seveda prevzeti nalogo glede vzdrževanja njegove čistoče. Težko je to pasje življenje, še težje je naše -človeško.
Nič boljši seveda niso lastniki psov, ki jih na vrvici peljejo na sprehode. Ko pes priteče iz bloka, opravi
T.N.
(naslov v uredništvu)
°kna p^aoKen
suha preno

brezplačen prevoz	'/J
za nakup v vrednosti nad lOO.O'ÒO'SIT organiziran servis in montaža garancijski rok 2 leti možnost obročnega odplačevanja

I

JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261
Informacije na prodajnih mestih :
RAVNE na KOROŠKEM, Čečovje 5,
telefax: 0602/ 20-175

Horoskop
ea®K©3K@[p
TJ4Q ma - (Žl@ §©□ ©2.
OVEN: K;ir se dogaja okrog ( j vas, se vam bo zdelo malo X'—^	skrivnostno... bolj čutili kot
razumeli boste razloge za nenavadno obnašanje kolegov. Stikanje glav pa ni namenjeno neposredno vam. Če pa že, sta hvala in graja v ravnotežju, glavni vzrok te pozornosti do vas pa je širša negotovost.. Ljudje pač rešujejo svoje probleme in strahove na različne načine, nekaterih taktik pa Ovni ne sprejemate in ne odobravate.
Občutek, da vas ogrožajo nekateri močni ljudje, je predvsem vaš in začasen. Ne zmedite se zaradi tega! Ustvarjalno obdobje se bo še nadaljevalo, če pa vas pestijo kronične zdravstvene težave, boste opazili, da so se v tem času umaknile.
BIK: Stoično prenašate vrvenje v svoji okolici, spom-inja vas že na brenčanje: zvezde ta čas izzivajo vsa znamenja s sicer dobrimi aspekti, ki narekujejo spremembe. Pri tem pa sami niti za hip ne boste pozabili na svoje temeljne interese. Če vam bodo naložili kakšno dodatno obveznost, se boste najprej v sebi jezili, potem pa postopoma uredili tako, da bo manj garaško kot se je zdelo na prvi pogled. Nekoliko vam zamerijo, da toliko oklevate, preden rečete da. Pa imate prav... čas za premislek si je dobro vzeti, tudi če se prav zdaj odločate za zamenjavo starega za novo. Ali za kak neposredni nakup. S partnerstvi imate veliko opravka, pa malo manj veselja.
DVOJČEK: Poznofebruarsko nebo vam ne bi smelo povzročati težav - nad vašim znamenjem je zgledna harmonija - kar drseli boste skozi življenje, zadnjih 10 dni februarju pa nekoliko počasneje kot običajno. Še vedno polnite svoje intelektualne akumulatotje in zelo hitro odkrivate zanimive rešitve - nič novega te dni, daje okrog vas kar nekaj satelitov, ki vas skrbno poslušajo, tudi zato, da bi z vašo pomočjo razvozlali zelo dinamično družabno situacijo. Kdo in kaj je rekel, se ponavadi hitro izve, zakaj je tako govoril, pa je že vprašanje za velikega kombina-torja, kot ste vi. Malo boste zanihali v partnerskih odnosih - prednost boste dali spoznavanju novih, pomembnih ljudi. Ne postavljajte se preveč pred njimi.
s RAK: Domači bodo pre-senečeni, če si boste naročili frizerko ali inštruktoija kar na dom - malo bo temu botrovalo udobje, še bolj pa to, da zdaj aktivno izgrajujete svoj svet v malem in prciskušate, kaj vse si lahko uredite kar v svojem “brlogu”. Če ga nimate, ali če ni čisto vaš, lahko v naslednjih dneh prihaja do manjših nesporazumov, še posebej, ker bodo drugi sprejeli vaše zamisli dobesedno. Samotarjenje vam bo bolj ustrezalo kot pa javno izpostavljanje! V domišljiji boste lahko gojili zelo slikovite sanjarije, če ji boste dopustili z besedo na dan. Finančno pa tudi zdaj ne boste mogli bistveno preseči danih okoliščin, če boste še tako zavihali rokave - bolj kot sami, vas lahko materialno obogatijo dingi. Zadnje dni febmarja vam bo sonce prililo novih moči.
LEV: Nič ni bolj zoprno za ' Leva kot občutek, da izgublja samozavest, da mu tisto kar sliš in vidi ruši temelje sicer trdnih prepričanj. To bi se lahko dogajalo Levom prav zdaj - seveda pa gre le za subjektivni občutek. Okolica je namreč toliko glasna in agresivna s svojimji stališči, pa če so preveijena ali ne, da vam vzbuja dvom. Gre nasploh za obdobje širšega prerazporejanja fizičnih in intelektualnih moči. Pri tem je vaša pozicija v očeh drugih zelo močna, modra in prepričjiva in niti ni potrebno, da bi se zaradi lastnega občutka ogroženost zapletali v diskusije in pojasnjevali ali se celo zagovarjali. Na vsak način pa sodelujte, poslušajte, bodite prisotni in informirani. Tako bo nesamozavestnemu obdobju kmalu odzvonilo.
■a. DEVICA: Sicer skladno
> ZM \
zvezdno nebo na vas vendarle deluje tako, da že počasi razmišljate, da gre drugim vse gladko od rok, vam pa bi lahko šlo, samo da pravega ritma ne ujamcte...vedno capljate korak za, redko korak naprej, ali po vaše - delate napačne ali celo manjvredne stvari. Gre predvsem za občutek, ki izvira iz želje, čim boljše in bolj koristno izrabiti dane okoliščine. Nekaj vznemirjenosti se je zato naselilo v vsakodnevno življenje, morda vas je kdo od bližnjih že opozoril na to. Objektivno pa se za vas nadaljuje odobje, ki ga lahko z značilnostmi Device najbolje izkoristite. Učinek seveda ni
takojšen, dolgoročno pa s svojim vztrajnim in ne vedno visokoletečim delovanjem utirate pot svojim preteklim idejam in prihodnjim dobičkom.
/"T-v TEHTNICA: Četudi živite v | A A ) tnkšnih okoliščinah, ki zahteva,/ vajo bolj umiijeno in med štiri stene zaprto bivanje, vas nič ne more ustaviti..., toplejši sončni žarki in poznofebruarsko zvezdno nebo vas dobesedno preganjajo. Vaši pohodi sicer niso v znamenju velike družabnosti - raje se potepate v dvoje ali kar sami, seveda z določenim namenom... kaj vznemirljivega doživeti, kaj lepega ustvariti, tudi kaj očarljivega kupiti ali podariti.
Otroci vas še bolj razveseljujejo kot običajno in tudi druge mojstrovine narave bi lahko postale predmet vašega poželenja. Če ste dolgo oklevali, ali pripeljati domov kakšnega hišnega ljubljenca, se lahko to zdaj zgodi povsem spontano... greste na sprehod na primer, domov pa se vrnete z bernardincem...
ŠKORPION: Nič bistvenega se ne zgodi, nič se v temeljih ne spreminja... tako se vam zdi v tem za Škorpione nekoliko klavstrofobičnem in vase zaprtem februarskem času. Če se mu ne boste preveč upirali, lahko še naprej uspešno delujete s pomočjo svoje preteklosti za sedanjost in prihodnost... Če je ostalo v ožjem domačem krogu kaj neporavnanega, se lahko zdaj odkrije in brez večjih čustvenih prask tako uravnoteži, da boste kmalu lahko zaprli eno od vaših življen-jsekih poglavij. Ko bo to opravljeno, ne drezajte več vanj. Vlagajte torej vse svoje adute v najbližje življenjsko okolje. Morda ga boste celo zamenjali ta čas, se selili ali temeljito spremenili svoj predmetni svet.

STRELEC: Zvezde vedno dopuščajo vsaj dve možnosti. Če vas pretirano obvezujujo in izzivajo na enem življenjskem področju, se lahko zgodi, da se odločite za beg. In dinamčnim Strelcem ni težko za krajši čas spremeniti okolja, če postane kje preveč nasičeno in vsakdanje. Zvezde dodajajo zdaj k vašemu naravnemu ognju predvsem veliko zraka in vas podžigajo k živahnemu mišljenju. Prav dobro se zave-
date, daje v starih logih preveč usedlin, da se premleva vedno ista zgodba, pa čeprav z novim besedilom. Zaradi tega se sicer ne jezite, vendar boste najboljše izkoristili te dni, če se boste umaknili v kakšno drugo, neobremenjeno okolje ali pa si za živahno miselno izmenjavo izbrali druge ljudi.
t£)
KOZOROG: Zvezdna pozicija ostaja še naprej takšna, da vam lahko pripravi kakšno
manjše neprijetno presenečenje, če boste prehitevali na poti k večjemu družbenem ugledu. Ne pustite se izzvati : povsem v fizičnem smislu je treba uskladiti svoje domače in zunanje okoliščine. Oboje ni mogoče hkrati izpostaviti do skrajnosti, še posebej, če vam v Tehmici zasidrani Mars še naprej krade nekaj energije. Pustite, da življenje teče po svojih tirih, ne spreminjajte ničesar v temeljih. Potem vam bo ostalo še ogromno intelektualnega potenciala in kondicije za nadaljevanje pred dnevi začetega: svoje imetje kopičite, o nadaljni plemeniti uporabi pa se boste odločali kasneje.
VODNAR: Še vedno ste : jPE j najlepše osončeno znamenje zodiaka in napačno bi bilo zdaj ostati na pol poti. Naklonjene zvezde namreč - med tem ko podarjajo - tudi zahtevajo.
Sami ste sicer povsem zadovoljni z uspehi preteklih dni, še posebej, ker so dobili širše priznanje. Naposled ste lahko marsikomu odprli oči. Pa ne gre smo za to. Zdaj poskrbite še zase, da boste vroče železo kovali dalje, da ga boste vnovčili in si tako materialno omogočili še več podobnih akcij - vse pa bodo zasidrane v tem zlatem obdobju, ko ste še posebej obdarjeni s sposobnostjo hitrega, logičnega in treznega razmišljanja. Zadnje dni februarja lahko tudi malo izprežete svoj aktivni princip.
RIBI: Zanimivo in pomemb-no obdobjde sprememb vas čaka. Premislite, katero življenjsko področje je glede na vašo starost in vse ostale okoliščine zdaj tisto, ki je vredno vse vaše pozornosti in energije - že kmalu vam bo spet napolnila akumulatorje. Velja izkoristiti čustveno in razumsko uravnoteženost in močno voljo, ki vam bo na razpolago. Trenutno se aktivno bolj ukvarjate z dragimi kot sami s seboj, da bi nekako zaščitili svojo ranljivost. Medtem se boste dovolj utrdili, da lahko samozavestno zasijete na izbranem prizorišču. Pripravljeni ste na neobremenjeno sprejemanje pozornosti, ki je boste deležni in vas bo še dolgo grela. Z denarjem pa varčno - ne potrebujete tovrstega potrjevanja.	□
wmmmamm
VOZILA Z MOTORJEM 1.3i in VW MOTORJEM 1.6, 1.9 D
Pooblaščen serviser in prodajalec vozil pse PRAPROTNIK
Šaleška 15, 3320 Velenje
KREDIT OD D+2% DALIE,
LEASING,
PRODAJA ORIGINALNIH
REZERVNIH DELOV,
PRODAJA
RABUENIH VOZIL
Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928
DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. dol6. ure	1
ŽE Od 000 OiM
dalje !
p s e PRAPROTNIK ,oo

mjà
iTRGOVSKOJPOMDJrrjiJl SLOVENJ GRADEC
TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC
Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756
Poslovalnici
KONFEKCIJA ČEVLJI in VESNA-CICIBAN
pri vhodu v mestno pasažo v Slovenj Gradcu vam po ugodnih cenah iz bogate zaloge nudijo:
^ žensko in moško konfekcijo
*■* čevlje
** otroške vozičke igrače
^ moške srajce pletenine


ŽILA DANES - ZA VAS SOLISI JUTRI
OPEL-0- AVT0HIŠAJAK0PEC
TIà) w/o)«i]llai ik z/aillogje) piojpjujsjti dio) 3 0 0 0 D)E!M1
Pooblaščen servis ■ prodaja vodi
Velenje, Koscveb/a 16. teiJfax: 063855975,664380 Cefe, Mariborska 93 (pri Intersparu), tel.: 063 41'969

Ugodne cene za avtomobile CORSA in ASTRA z diesel motorjem !
SERVIS - KLEPARSTVO - LIČARSTVO, , -1 REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA, M VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV - M
Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAK0PEC VELENJE
TraberG
DRAVOGRAD
Koroška c. 48, tel.: (0602) 84 440
Studijska knjižnica
DZ 05
PREPIH
1997
emona obala koper d.d.
BREZCARINSKE PRODAJALNE LIBELIČE - RADELJ - VIČ
Poiščite primerno darilo za svojo ljubljeno, ljubljenega - za vaše Valentinovo!
V brezcarinskih prodajalnah Radelj in Vič Emone Obale Koper d.d.! Lahko Izbirate od svetovno znane parfumerije in kozmetike, nakita, ur, sladkarij do malih gospodinjskih aparatov!