AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 162 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 12TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Naši farmarji Organizacija je prav tako živa potreba delavcem v raznovrstnih poklicih, kot je tudi farmarjem. Ameriški farmarji lrnajo svoje obširne zadruge za mlekarstvo, za žito, za seno in za razne pridelke. Te zadruge, ako so v rokah farmarjev samih, in imajo potrebne stike z .lavnim trgom, sijajno uspevajo v. normalnih časih, in tudi v časih depresije, kot jih imamo da-nes, so njeni člani na boljem. kot pa oni farmarji, ki ne po-znajo nobene organizacije. V prijaznih krajih Ashtabula in Lake county, v severo-Vzhodnem delu države Ohio, se ^ahaja danes preko 200 slovenskih kmetovalcev, ki so našim Jevelandčanom dobro poznani. Pa tudi rojakom po drugih slovenskih naselbinah in celo v "ennsylvaniji, kajti večina teh slovenskih farmarjev je dospela 12 Clevelanda in okolice tekom zadnjih 15 let, Med temi slovenskimi far-marji je precej tesna zveza, in razumejo se izvrstno med seboj. Do dobrega sporazuma je največ Pomagal Slovenski farmarski klub, ki obstoji že več let, in ki v danih razmerah povoljno po-sljuje. želeti pa bi bilo, da bi sleherni slovenski farmar, ki ima svoje posestvo v okolici Ma-disona, Geneva, Unionville, Har-Persfield, Thompson, No. Madi-son>JElock Creek, Perry in sploh vseh ondotnih krajih, postal TCW ^0venskega Farmarskega Uuba. Danes ima Klub nekako 60 članov, slovenskih farmar- •!er!' pa bi jih lahko imel najmanj ■150. Kori&ti, ki jih Klub prinaša, nas' farmarji sami dobro pozna-■]0i Tekom kratkih let obstanka •le Klubova blagajna narastla na preko $1000.00, in je to lepo Premoženje, ako pomislimo žalostni položaj farmarja danes v Ameriki. Farmarski Klub poleg drugih ugodnosti nudi svo-Jlm članom tudi pomoč na far-mi. v slučaju, da je član Kluba oolajj^n ne more obdelovati svo •le Zemlje. Kot posmrtnina se za vsakim članom ali članico plača $50.00, in p61eg tega nudi' Klub se druge ugodnosti. Slovenski farmarski klub bi rad pridobil tudi mladino v svoje vrste. Na slovenskih farmah •je vse polno čvrstih fantov in de-sinov in hčera slovenskih farmarjev, katerim Klub nudi izredne ugodnosti, da pristopi-•>°- _ Dočim je pristopnina $2.00, pa imajo letos fantje in dekleta Prosto pristopnino, in mesečni-na znaša samo 25 centov. Lepa Prilika za slovenske farmarske sinove in hčere, da se pridruži-.10 organizaciji svojih očetov in mater in pomagajo k napredku Kluba. O poslovanju Kluba bo Ameriška Domovina" v kratim napisala še več podatkov, za danes pa le nujno priporočajo, da postane sleherni slovenji farmar v onih krajih član uha. Za podrobnosti lahko vprašate svoje sosede, poznane ^°žake, kot Pintarja, Gramca, ^ebevca, Gruberja ali druge podane člane Kluba, ki vas bodo 2 veseljem sprejeli v svoje vrste Za skupno korist. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Forest Lake, Michigan, je umrl rojak Anton Kordiš, star šele 38 let, doma iz Retja pri. Loškem potoku. Pri podiranju dreves se je smrtno ponesrečil. V starem kraju zapušča ran j ki očeta, dva brata in sestro, v Forest Lake pa soprogo. Leopold Valenčič, iz Toledo, Ohio, je pretekli teden odpotoval na obisk v staro domovino. Pozdravlja brata Johna v Du-rant City, Penna., in bratranca Antona Valenčiča v Pittsbur-ghu. Mr. Frank Sakser, ki se nahaja v Krapinskih Tojplicah, kjer se zdravi, pozdravlja vse svoje znance in prijatelje v Ameriki in želi vsem skupaj, da bi bil kmalu konec krize. Kongres nasprotuje črtanju vojnih dolgov evropskim državam Washington, 11. julija. Sporazum med evropskimi narodi, da skrčijo nemški vojni dolg in reparacije na $712,000,000, nikakor ni pogasilo sovražnosti od strani ameriškega kongresa, da se zniža vojni dolg, ki ga dolgujejo evropske države Ameriki. Ko je ameriški državni tajnik dal v javnost vest, <%a bo skušal priti do sporazuma z vsako državo posebej, ki dolguje Ameriki, v pričakovanju, da so zniža vojni dolg, je nastal v kongresu takoj hud spor, ki kaže, da Amerika nikakor ni. pri volji odpustiti dolgove Evropi. V senatu je bil že vložen predlog, da se pozove državni oddelek ameriške vlade, ki naj senatu razloži, kakšnega mnenja je glede evropskih vojnih dolgov. V resoluciji, sprejeti v senatni zbornici, se povclarja, da samo kongres Zedinjenih držav ima pravico dovoliti znižianje dolgov tujim državam. Enako mnenjie tozadevno prevladuje med demokratskimi kot. republikanskimi senatorji. Senator Gore je tudi vložil resolucijo v senatu, ki poziv-lje državnega tajnika, da pove kongresu, če kateri izmed narodov, ki dolguje denar Ameriki, namerava- prodati svoje kolonije v zameno za denar. Znano je, da bi Zedinjene države rade prišle v posest angleških in franco-stik otokov v Zapadni Indiji, ki so atrategične važnosti za Ameriko radi njih bližine Panama prekopa. Gotovo je, da Amerika se ne bo zlepa podala glede dolgov, ki jih ima v Evropi. -o- Jugoslovanski poročnik je bil ustreljen Belgrad, 11. julija. Poročnik Atanaskovič je bil danes ustreljen ob 4. uri zjutraj na dvorišču tukajšne vojašnice. Bil je obsojen v smrt radi komunistične zarote v Mariboru, kjer je bilo prijetih več častnikov. Vojaška sodnija ga je spoznala krivim, da se je zarotil proti obstoječi vladi. Osem drugih častnikov, ki so bili obsojeni v zapor pri trdem delu, so naj prvo kazali ogromni množici, ki se je zbrala okoli vojašnice, nakar so jih odpeljali v zapore. Anglija zahteva, da se predsednik Irske države de Valera opraviči Dublin, 11. julija. James Mc-j neill, generalni governer Irske 'svobodne države, je danes zahteval javnega opravičila od j strani predsednika Irske države, de Valera, ker ga zastopnici Irske vlade neprestano prezirajo in napadajo. Generalni governer je izjavil, da če se de Valera ne opraviči, da bo zapustil svoj urad. Neprijetnosti med irsko vlado in med zastopnikom angleškega kralja datirajo že od aprila meseca. Ko je francoski poslanik v Dublinu priredil spre-j jem v počast irski vladi, sta dva člana kabineta odšla iz poslaništva, ko je dospel tja generalni governer. In tekom evharistič-nega, kongresa so zastopniki Irske države ponovno prezirali generalnega governerja. In sedaj na zahteva slednjega, da se do Valera opraviči, je dokaz, da je prišlo do popolnega preloma dobrih odnošajev med Irsko in med Anglijo. Napetost prevladuje že od časa, ko je de Valera odrekel prisego zvestobe angleškemu kralju, in ko irska vlada hi hotela plačati dolžne svote Angliji. Medtem pa pošiljajo irski živinorejci ogromno število živine v Anglijo in tudi druge poljske pridelke, ker se boje, du bo Anglija v kratkem zvišala colnino za irski uvoz za 100 procentov. -—o—-- V Idaho odkrili bogate žile zlata Orofing, Idaho, 11. julija. — Prospektor Crawford poroča, da je v gorovju zadel na bogate žile zlata, ponekod šest čevljev široke. Gotovi deli zlate rude so vredni do $1100 cd tone, in najslabša ruda se prodaja po $200 tona. V gorovj.u Idaho, Washington irt Oregon se nahaja tisoče brezposelnih, ki noč in dan iščejo dragoceno zlato rudo. Ne gre v Californijo, ker je Mooney zaprt Milwaukee, 11. julija. Daniel Hoan, socialistični župan mesta Milwaukee se je izjavil, da ne bo šel v državo California, dokler bodo tam imeli zaprtega znanega Tom Mooneya. Mestna zbornica je hotela plačati županu stroške in veznino, ako bi šel v Los Angeles, kjer se vrši konvencija ekspertov za zboljšanje ameriških pristanišč. Manj podpore potrebne za brezposelne Washington, H- julija. Tekom meseca aprila se je po 1000 večjih ameriških mestih plačalo za 16 odstotkov manj podpore kot v marcu mesecu. Aprila meseca so brezposelni dobili skupne podpore $23,549,000, dočim je podpora v| marcu znašala $28,204,900. Aprila meseca lanskega leta je pa podpora znašala samo $14,051,000. Najdenček podedoval veliko premoženje Milwaukee, 11- julija. Teery HeMenbergh, najdenček, katerega je Lewis Herdenbergh, predsednik Carnation Milk Co., našel pred 8. leti, ko ga je zapustila njegova mati, ki je ostala nepoznana, bo podedoval $100,-000 pq svojem varuhu, ki je nedavno tega umrl. Herdenbergl-je otroka pred leti adoptiral. * Za $893,777,000 je dobili • vlada manj dohodninskega dav ka v pretečenem letu. Punt brezposelnih St. Louis, Missouri, 11. julija. Do silnega poboja je prišlo med 3/000 brezposelnimi ljudmi in med policijo. Brezposelni so se .zbrali pred City Hall pod vodstvom komunistov. Punt se je pričel, potem ko so komunisti imeli tri ure razne hujskajoče govore in je nekdo predlagal, da se napade City Hall. Ljudje so drli naprej in pomandrali pri tem šest policistov. Na lice mesta je prišlo nad 200 policistov s smrdljivimi bombami. Nekateri so začeli metati kamenje in opeko na policiste, ki so metali bombe in streljali z revolverji, štiri osebe so dobile nevarne rane, dvajset jih je bilo poškodovanih in 35 oseb aretiranih. Policija je očistila prostor pred City Hall v 15 minutah. Več otrok je bilo pchojenih. Na bojišču je ostalo stotine klobukov, čevljev, palic in opeke. -o- General Pershing bi moral biti odstavljen New York, 11. julija. Newton D. Baker, vojni tajnik v kabinetu predsednika Wilsona, je pravkar sporočil javnosti, da je tekom svetovne vojne angleška vlada zahtevala, da se odstrani general Pershing, kot vrhovni vodja ameriške armade v Franciji. David Lloyd George, predsednik angleške vlade, je sporočil Baker ju, da je ameriška armada v Franciji "brez vsake rabe" in da se mora poveljnik Pershing odstraniti. Angleži so hoteli, da bi bila ameriška armada v njih zaledju in jih bra nila, toda general Pershing je izbral lastno fronto za ameriško armado. Predsednik Hoover je nasproten, da bi se prohi-bicija sedaj ukinila Lake Junaluska, North Carolina, 11. julija, škof James Cannon Jr., ki je v predsedniški kampanji v letu 1928 povzročil, da je odpalo tri milijone demokratov od Smitha in volilo za Hooverja, ker je bil Smith za odpoved prohibicije, je izjavil danes, da ne bo podpiral Franklin Roosevelta, demokratskega predsedniškega kandidata, škof Cannon se je izjavil, da je kandidat Roosevelt odločen nasprotnik prohibicije, dočim je prepričan, da predsednik Hoover želi, da se prohibicija še nadalje spolnuje. Z vsakim svojim nastopom je Hoover pokazal, da še Vedno spoštuje 18. amendment, in vsi oni, ki želijo, da bo prohibicija še nadalje ohranjena ameriškemu narodu, bi morali glasovati za Hooverja. škof Cannon je izjavil, da bodo metodi-sti v letošnji predsedniški kampanji igrali važno vlogo kot zagovorniki ameriške ustave, zlasti pa 18. amendmenta. --o- V premogarskih okrajih Ohio še ni miru Athens, Ohio, 11. julija. Ne miri v premogarskem okraju južne Ohio so danes ponovno izbruhnili, ko je bil en premogar nevarno ranjen in neki drugi aretiran. Steve Bowen, štraj-kolomec, je bil nevarno ranjen. Bowen je pripovedoval šerifu, da je šel na delo, ko ga je ustavilo 5 premogarjev, ki so mu za-povedali, da se vrne domov, in ker se ni hotel pokoriti, so dvakrat ustrelili na njega. Episkopalni pastorji so Upanje je, da bo ameriški kongres zaključil zborovanje 20. julija Washington, 11. julija. Voditelji kongresa so polni pričakovanja, da bo ameriški kongres zaključil svoje zasedanje vsaj najkasneje 20. julija. Le nepričakovan boj glede pomoči brezposelnim zna podaljšati zborovanje kongresa. Jutri se pričakuje vrnitev postave za odpo-moč brezposelnim, katero je predsednik Hoover vetiral. Voditelji v kongresu so mnenja, da bodo v naglici sprejeli lahko kompromisno postavo, ki bo ugajala Hooverju. Te dni se vrši v senatni zbornici boj glede upe-Ijave 8.2 procentne pive, poleg tega pa je na vrsti predlog, da se tiska za najmanj $2,000,000,-000 novega denarja. Voditelji kongresa so mnenja, da bo predlog glede pive poražen, toda predlog glede izdaje novih bankovcev bo sprejet. Nadalje se kongres tudi ne more sporazumeti glede predloga, da se odpusti. 2000 vojaških častnikov iz službe, da se tako zmanjša vojaški proračun. Avto industrija Toivarne, ki izdelujejo avtomobile, poročajo, da dobivajo skoro 50 procentov manj narodi. kot v istem Času lansko leto • Radi depresije v avto tovarnah, poslujejo tudi jeklarske industrije zelo slabo. Revolta v Braziliji Rio de Janiero, 11. julija. —-Uporniško gibanje se je pojavilo v mestu Sao Paulo, in temu gibanju sta se pridružila tudi dva armadna zbora vojaštva. Vlada iz glavnega mesta je poslala tja vojaške čete, da zatre-jo uporniško gibanje, ki se je pojavilo v glavnem mestu države Sao Paulo. Vlada naznanja, da so uporniki izolirani, in da ne morejo dobiti nikjer pomoči. Revolta se je pričela včeraj, dočim je po ostalih državah republike Brazilije mir. Prva obletnica V sredo, 13. julija ob 8. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Anton Frankovič, ob priliki prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. * 400 steklenic žganja so zaplenili potnikom 3. razreda na parniku Majestic. čeden trgovski prostor Mr. Jernej Knaus je pravkar nanovo opremil, zboljšal in zlep-šal udobne trgovske prostore na 6129 St. Clair Ave., kjer se je prej nahajala trgovina Joseph štampfelna. Prostori so povečani, bolj zračni in popolnoma prenovljeni. Pripravljeni so za vsakovrstno trgovino, in kot nam; naznanja Mr. Knaus je tudi narjemnina zelo poceni. Za podrobnosti lahko vprašate pri Mr. Knausu. Se ne ženijo V letu 1930 je bilo v državi Ohio sklenjenih 60,312 zakonov, v letu 1931 je pa to število tako nazadovalo, da se je poročilo le 42,319 parov, torej za 18,000 manj porok v enem samem letu. Seveda je v takem položaju nazadovalo tudi število zakonskih ločitev. V letu 1930 jih je bilo 14,198, toda v lanskem letu pa samo 13,312, na vsak način še visoko število. Bolan v večnost Steve Janusz, bolehen mož, star 54 let, je napisal svojemu sinu Johnu pismo, v katerem pravi, da silno nerad gre v večnost bolan. Ko je skončal pismo, je šel v klet in se obesil. V korist služkinj Mestna posredovalnica za delo, industrijska komisija za državo Ohio in mladinska sodnija v Clevelandu, vsi so enakega mnenja, da se današnje služkinje v splošnem zelo izkorišča. Neprestano se množe pritožbe, da jim poslodajalci niti one pičle plače, ki jo danes prejemajo, ne izplačujejo. Služkinje po hišah dobivajo danes od $3.00 do $5.00 na teden. Zlasti zadnjih par mesecev se množe pritožbe. Gospodinje pa tožijo, da so služkinje lene in nesposobne za dela. Večinoma so prej služile v tovarnah in se ne razumejo prav nič ha gqgpodinjstvo^ toda kljub nizki plači morajo elekleta delati cd zgodnje jutranje ure do poznega večera. Največkrat se jim obljubi v začetku $8.00 in $10.00 na teden, ko pa delajo par tednov, ne dobijo nobene plače, ali pa pravijo gospodinje, da niso toliko vredne. Večina deklet dela v predmestjih, in oblast mestne sodnije ne seže tja, in so torej dekleta skoro brez pravic. Za zadevo bi se morala pobrinrati državna postavodaja. Najnovejše vesti Washington, 12. julija. Včeraj je kongres četrtič v sedanjem zasedanju volil glede dovolitve pive, in predlog je zopet propadel. Pri tem zasedanju predlog ne more priti več na vrsto. Predlog senatorja Bing-hama, da se dovoli izdelovanje pive, ki vsebuje 3:2 odstotka alkohola, je bil kot dodaten predlog k predlogu glede pomoči bankam. S 50 glasovi proti 25 je senat odglasoval, da se Binghamov predlog glede pive vrne sodnijskemu odseku senata v svrho nadaljnih študij. Šestindvajset republikancev in 24 demokratov je glasovalo proti predlogu za pivo, in 14 republikancev in 11 demokratov je glasovalo za. Senator Bingham je pozival demokrate, da glasujejo za pivo, ko so vendar ha konvenciji sprejeli platformo za takojšno oblaženje prohibicije, toda pomagalo ni nič. Washington, 11. julija. Senatna zbornica je danes odgla-"cvala, da se tiska za en tisoč milijonov dolarjev novih bankovcev, da se na ta način dvignejo cene in se pomaga k povrnitvi boljših časov. Predlog je bil sprejet s 53 glasovi proti 18. Ti bankovci bodo pokriti glede varnosti z zveznimi bondi do svote $995,000,000. Boston, 11. julija. Prva bomba v predsedniški kampanji je padla nocoj večer, ko je govoril milijonar Ogden L. Mills, zvezni zakladniški tajnik, naslednik Andrew Mellona. Mills je napadel demokratskega kandidata Roosevelta, kateremu je očital, da nima programa, da bi pomagal deželo izvleči iz gospodarske depresije. Millls je zanikal, da bi bila republikanska stranka odgovorna za depresijo. Nadalje je povedal, da ni moža pod solncem na vsem svetu, ki bi bil tako zmožen kot je predsednik Hoover, in "ali je to čas, da pošljemo izkušene veterane zadaj za fronto in pripeljemo na bojišče neizvežbane regrute?" To je bil prvi kampanjski govor od strani republikancev, drugi pa pride, ko bo Hoover uradno obveščem, da je bil imenovan kandidatom za predsednika od strani republikanske stranke! za odpravo suše Seattle, Washington, 11. julija. Zastopniki episkopalne sekte v tem mestu so danes izjavili, da sta dva najbolj važna problema Amerike danes rešitev naroda iz gospodarske depresije in odprava 18. amendmenta. Mogoče je, se je izjavil episkopalni škof Traite, da je prohibicija pomagala nekaterim v Ameriki, toda večini naroda je prinesla le gorje. Listnica uredništva Mrs. K. Ako je "Vaš mož državljan, vam ni treba prvega papirja. Pridite v septembru mesecu v šolo, kjer se boste pripravili za skušnjo. — Naročnica. Ako so vaši starši umrli, ne da bi oče postal državljan, tedaj vi niste državljanka, četudi ste se pred 8. leti poročili z ameriškim državljanom. Ne svetujemo vam iti v staro domovino na obisk, ker bodo potem čas vašega prihoda v Ameriko računali od dneva, ko se vrnete. — J. K. Mestno delo morejo dobiti' le državljani. Stekli psi Tekom prvih šest mesecev letošnjega. leta je bilo v Clevelandu 1376 oseb popadenih od psov, izmed katerih jih je bilo le 64 steklih. Stekli psi so danes bolj redka prikazen. Kohler je boljši Glasom radio poročil iz parni-ka Paris se Fred Kohler, bivši elev. župan, počuti boljšega. V petek ga pričakujejo v Cleveland. Cirkus predstava Včerajšne predstave Barnum & Bailey in Ringling Bros. cirkusa v Clevelandu se je udeležilo 18,000 ljudi, še je denarja! i * 600 oseb je bilo ranjenih v • uličnih spopadih včeraj v Bom-bayu. Kralj ameriških britev, Gillette, je mrtev Los Angeles, California, 11. julija. King Camp Gillette, ki je iznašel takozvano "varnostno britev," je umrl v tem mestu v "starosti 77 let. S priprosto iznajdbo si je tekom življenja naredil $50,000,000 vredno premoženje. Radi piknika Adam Nowakowski, 44 let star, stanujoč na 7006 Polonia Ave., njegova žena in sin ter hči Edith, poročena Giesler, sc nameravali iti na piknik v nedeljo, toda zet Charles Gieslet ni hotel iti. Družina je odšla Giesler je pa ostal doma. Ko sc se zvečer ob 7:30 vrnili, so dobi li Gieslerja z revolverjem v ro ki. Grozil je, da bo ustrelil sva jo ženo, ker se mu je izneverili in odšla na piknik. Tast Nowakowski je zapovedal zetu, naj položi revolver iz rok toda Giesler ni ubogal, nakar je Nowakowski mu hptel vzeti revolver ki se je sprožil in Nowakowski je dobil štiri kroglje v telo. Najbrž bo v bolnici umrl, dočim so ljubosumnega Gieslerja aretirali. Kaznovan s $25, ker si ni pustil brade Centralia, Washington 11. julija. Frank McDowell, trgovec, in njegov odvetnik sta bila kaznovana, prvi na $25.00 globe, drugi na $10.00, ker nista posluša 1?., mestne postave, ki prepoveduje striženje brade do pionir-, i kega dneva 4. avgusta. McDowell je še mlad človek, zato so na sodnijo poklicali izkušenega brivca, da se dožene, če bi si lahko pustil rasti brado. Brivec j je pritrdil, in McDowell je bil | kaznovan. Edini izgovor, ki ga | je imel, je bil, češ, da je njegova dekle protestirala radi brade. Treba je hraniti Governer White je dobil pri» i poročilo, da se ukine vsaka plača članom volivnih odborov v 88 e krajih države Ohio. Ti člani volivnega odbora dobivajo letno skoro $260,000, v resnici pa nimajo druzega dela kot par dni pred volitvam in par dni po volitvah, Država bi si prihranila lepo svoto, če bi ukinila plačo teh odborov. Podpiramo! * Na Portugalskem so včeraj čutili močan potres. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N*W8PAP*R Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko in Kanado na leto 18.60 Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raanaAalclh: celo leto $5.50: pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za IvTopo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamema i te vil*« $ cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, 0117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PERO. Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act ol March 8rd, 187$. 83 No. 162, Tue., July 12th, 1932 ■I" ■ ■ ........ ■ ■■■«■ ■ ■■ ■...■!.m ■■ - ■ ■ m ■ .. ■ w ~ . DOPISI i ... - .. . . .— . .. , - ■■ .. - ...... ■ - - NAŠI LJUDJE Kandidat Roosevelt Leta 1928, ko je zborovala demokratska predsedniška konvencija v Houstonu, je bilo usojeno tedanjemu največjemu prijatelju Alfred Smitha, Franklinu Rooseveltu, da je konvenciji predložil ime Alfred Smitha, katerega je konvencija na priporočilo Roosevelta imenovala demokratskim predsedniškim kandidatom. Letos pa, po štirih letih, ko je konvencija ponovno izbirala kandidata za predsednika, je bil Roosevelt sam kandidat, in tudi nominiran, dočim je Alfred Smith se takoj po konvenciji zavil v mračen molk, in šele te dni izjavil, da bo podpiral izvoljenca konvencije. Takoj po nominaciji je Roosevelt najel zrakoplov in se odpeljal iz New Yorka v Chicago, da pove zbranim delegatom, da sprejme nominacijo in da se jim zahvali za izkazano čast. Starodavna navada je, da mora nominirani kandidat čakati več tednov po zaključku konvencije, dokler mu uradno ne naznanijo, da je bil nominiran. Roosevelt je pa nekaj ur po nominaciji dospel 600 milj daleč pred delegate in rekel: "Kaj se bomo skrivali! Nominirali ste me in — hvala vam! Pisati slavospeve o kandidatu demokratske stranke za predsednika, Franklin Rooseveltu, je danes še prezgodaj. Kampanja mora biti v dobrem teku, predno bomo spoznali, kako in kaj. Ako se ozremo samo na demokratsko platformo je ista mnogo boljša kot republikanska in vsebuje precej točk, ki znajo prinesti ameriškemu narodu izdatno zboljšanje, ako se bodo voditelji stranke držali principov, izraženih v platformi. Kar se pa tiče kandidata demokratov, Roosevelta, pa ga moramo šele slišati v kampanji, da ga lahko natančneje sodimo. Za danes se pa lahko ozremo na prilike, katere ima kandidat Roosevelt za izvolitev. In te prilike so velike, ako ne bo tekom kampanje kako zavozil, česar ne verujemo, ker je znan kot izvrsten kampanjski govornik. Gotovo je, da bo Roosevelt pridobil zopet v svoje vrste demokrate iz južnih držav. Ti demokrati v južnih državah so od pamtiveka demokrati. Nikdar še drugače volili niso. Izjemo so pa naredili v letu 1928, ko je bil Smith kandidat. Tri milijone teh demokratov, ki so napeti protestanti, so volili proti Smithu, ne iz vzroka, ker je bil za odpravo prohibicije, ampak iz vzroka, ker je bil katoličan. Roosevelt je protestant, in je torej ta zlotvorna zapreka odpravljena. Tri milijone južnih demokratov se bo vrnilo v svoj ta'bor. In baš ta izdaja južnih demokratov v letu 1928 je povzročila, da je Smith propadel tedaj, kajti Hoover je1 imel komaj tri milijone več glasov kot Smith, in bi že to dejstvo garantiralo Rooseveltu zmago. Pride pa v ppštev še dvoje drugih važnih faktorjev, ki sigurno kažejo na zmagS Roosevelta. Prvi faktor so farmarji, zlasti oni v osrednjem zapadu in na pravem zapadu, katerim se je Hoover in z njim republikanska stranka neusmiljeno zamerila. Ti farmarji so bili dosledni republikanci v politiki, zakaj, sami ne vedo in mi tudi ne. Toda republikanci so bili. Pregovor pa pravi, da je vsake stvari enkrat konec, in tako- bo letos tudi farmarske ljubezni do republikanske stranke. Farmarju je vseeno, kakšno tujezemsko politiko uganja stranka na krmilu, vseeno jim je, ali je suho ali mokro, vseeno jim je, kakšne stroške ima vlada, kakšne profite vlečejo industrijalci, toda far* marjem ni vseeno danes, koso pod republikansko administracijo doživeli 2,000,000 bankrotov, in je bilo tekom zadnjih štirih let toliko farm nasilnim potom prodanih. Teh farmarskih glasov je pet milijonov, in računa se, da bo polovica teh oddana kot v protest demokratskemu kandidatu Rooseveltu, političen dogodek, katerega je skrajno težko zabilježiti v ameriški politični zgodovini. Kdor pozna politične spremembe v osrednjih in zapadnih državah tekom zadnjih treh let, ta zna, da je vse to res. Končno imamo tu prohibicijo. Republikanska stranka je sprejela na svoji konvenciji v Chicagi glede prohibicije nekako "planko," ki ni les, ne papir, ki ni gorka, ne mrzla, ne ptič, ne miš. V istem trenutku hvali prohibicijo, ko v drugem stavku namigava, naj se odpravi. Ko smo čitali izjave odličnih ameriških časnikarjev 6 republikanski planki glede prohibicije, smo dognali, da v resnici ne vedo, ali misli republikanska stranka prohibicijo upeljati ali jo odpraviti. Nihče ne ve kaj gotovega. Zastavonoša republikanske stranke, ponovni kandidat Herbert Hoover, sam je velik prijatelj prohibicije, dasi ga njegovi svaki tako radi pijejo, da so dobili pri njih 19 steklenic žganja, pa so bili oproščeni, ker so pač predsednikovi svaki. Hoover v Washingtonu pridiga prohibicijo, njegovi svaki pa prodajajo žganje po Ameriki, ker je po izjavi Hooverja samega prohibicija — plemenita preskušnja. In če končno prištejemo k vsemu temu še strašno depresijo, finančni in industrijski polom pod Hooverjem in s tem silno potencirano število nezadovoljnežev v deželi, ki želijo na vsak način spremeniti sedanji režim v Washingtonu, misleč, da slabše ne more biti, kot je sedaj, tedaj pač vidimo, da vse kaže na zmago Roosevelta. Glas socialistov, glas protesta v teh volitvah, bo sicer precejšen, toda Roosevelt ima danes zmago že takorekoč v žepu, ako ne bo tekom svoje kampanje temeljito zavozil, česar pa od demokratske pripravljenosti letos ni pričakovati. V splošnem vlada v naselbini velika resigniranost in le malo je rojakov, kateri delajo in si zaslužijo vsakdanji kruh. Pri mnogih družinah trka beda na vrata in kliče po usmiljenju. Borna solata, krompir in koruzna polenta jim je vsakdanja hrana. Da bi imeli udobno obleko na to,niti misliti ne morejo. Prihranki so v dolgi brezposelnosti pošli in upanje na boljše čase je v njih srcih umrlo. Ti pogledajo črni bodočnosti v oči, od katere ne pričakujejo nič dobrega. Otroci prosijo kruha, ne vedoč, da nad družino visi mora gladu in pomanjkanja. Mati reže svoji deci tenak košček kruha in istega bla,-goslavlja z grenko solzo, katera ji prihaja iz globočine srca. Oče hodi dan na dan, od vrat do vrat tovarniških zgradb in prosi, ne milosti, ampak dela, da bi preživel svojo družino. Z večerom se vrača lačen in sestradan domov brez upa in uspeha. Najemnik tirja svoje, trgovec svoje, toda v žepu ni bilo že več mesecev niti beliča. Kalvarija trpljenja se ponavlja dan za, dnevom in ni čuda, če se oglaša obup na grmadi trpljenja, ter oslaja misli na smrt. Je veliko rojakov, kateri so skrbno hranili svoje prihranke in iste naložili v hranilnico. Upanje, da bodo uživali sad svojega truda na stara leta, jih je bodrilo k marljivemu varčevanju. Velikokrat! so si pritrgali od ust in nesli v hranilnico zadnji denar, kateri je bil pripravljen za onemoglost ali skrajno potrebo. Računali so na visoke obresti, ter plodonosno naložbo. Res, dokler je trgovina in industrija v deželi cvetela, so tudi hranilnice zadoščale zahtevam vložnikov, toda kakor hitro je depresija pričela voziti 25 milj na uro, že so se počutili potresni, sunki* kateri so zadeli prvič na lahko, in pozneje občutneje vložnike. Vrata so se zaprla in vložniki, kateri so nosili svoje skromne in trdo pri-služene denarje v shrambo so lahko le "dobro jutro" voščili uradnikom, kateri so jih popred z vso sladkostjo vabili, da jim denar zaupajo. Od časa do časa dobe izplačano malo vsotico, katera jim ne more kriti niti plačilo najemnine. Pripetil se je slučaj v naselbini, katerega mi je 72 letni rojak pripovedoval v sli-čni dogodbi. "Prišel sem pred 30 leti v Ameriko in ves čas trdo delal in skrbno hranil ter nosil v hranilnico. Spravil sem ob dobrem gospodinjstvu moje žene skupaj čedno vsoto, od katere bi lahko preskrbno živel na stara leta in pričakoval zadnjih dne-vov svojega življenja. Imel sem v stari domovini lepo posestvo, katero sem prodal in izkupiček naložil v hranilnici. Star sem, izčrpan in onemogel, delo po tovarnah in rudnikih mi je izpilo vso fizično moč in me postavilo preko tovarniškega praga. Nič se nisem bal te dobe, ker bil sem si v zavesti, da imam prihranke, od katerih bova z ženo lahko preživela ostali del svojega življenja brez pomanjkanja in dobrosrčnosti. Sedaj, ko pa je 11 ura mojega življenja, se je vse zasukalo in od mojih prihrankov nimam ničesar, ker jih ne dobim izplačanih, kolikor bi za svoje življenje potreboval. Kje so moji žulji, kje moje trplenje in kje moje premoženje, katero sem podedoval po svojem očetu?" Možaku so stopile solze v oči in poleg sedeči ženici, katera, šteje 74 let sta po ovelim in izmučenim licu zdrknili dve debeli kaplji. Možak je pripomnil: Imam še par dolarjev na North American Trust banki, kjer dobim povolj-no vse, kadar hočem in kolikor zahtevam, toda žel moja vloga gre h koncu in bojim se kadar bom vlogo izčrpal, da bom mogel poleg denarja, ki ga imam v hranilnici pod zaporo, stradati in gladovati." Rojak "se je globoko zamislil in vzdihnil: "Oh, ko bi bil jaz ves denar na North American Trust banko vložil, kako bi lahko spal in svobodno žnjim razpolagal!" Veliko je rojakov, ki se jim enako godi. Imajo denar na vlogah, toda vsled zapore ne morejo žnjim razpolagati. Tudi ti so prisiljeni večkrat neprostovoljno stradati. Prositi morajo milosti pri društvih, da plačujejo za. nje asesmente in prositi trgovce in hišne posestnike, da jih za plačilo počakajo. Mučno je poleg hranilne knjižice v roki dolgove delati in druge za usluge prositi, če bi hotel pokazati pravo sliko našega življa v naselbini, bi zavzelo mnogo prostora in grmado bridke resnice, katera se hote in namenoma prikriva splošni javnosti. Da se malo spoznamo z našimi rojaki v naselbini, naj mi bo dovoljeno, da se ustavim pri naših obrtnikih in ti-govcih. Tudi njih položaj ni rožnat in zaželjen. Naši ljudje so in naši rojaki, zato je naša dolžnost, da se jih v slučaju potrebe poslužujemo in njim delo in kupčijo oddajamo. Depresija nas je naučila, da smo sami sebi najbližji in da rojak z rojakom sočutstvuje. Če bo slovenski obrtnik ali trgovec imel zaslužek, bo imel vedno odprto roko za sorojaka, ter mu naklonil pomoč. Sila nas združuje in tega se moramo zavedati v polni meri, ter podati vso inicijativo. da se združenje med nami uveljavi ji. Na 16115 Waterloo Rd. obdržu-je mehanično delavnico za popravilo avtomobilov naš rojak Lovrenc Skok. Rodil se je v letu 1886. v Loki pri Mengešu, okraj Kamnik. Po ljudsko-šolski obveznosti se je pričel učiti v Domžalah kleparske*obrti. Po učni dobi je delal pri večih mojstrih v mestih Slovenije, ter se izpopolnjeval v, svoji obrti. Lovrenc je že iz marsikaterega, zvonika naših cerkva v stari domovini, gledal iz višine ter prekril streho z gladko spretnostjo. Po dobri izvežbi je vršil kleparsko obrt na. svojo roko, ter uspešno obrto-val v Domžalah in okolici. V letu 1905. in 1906. je bil načelnik ondotnega Sokola, ter agilen delavec na kulturnem polju. Da mu ni bilo življenje prazna gmajna, si je izbral za družico v življenju sovraščanko marljivo in podjetno dekle Agnes, katera mu sedaj uspešno gospodinji ob več članski družini. Kakor mnogo pred njim, tako si je rojak zaželel boljši kos kruha in tako beleži njegova zgodovina, življenja, da je v letu 1912. stopil na ameriške, tla. Cleveland mu je bil prvi pristan v Ameriki. Po .večletni praksi, katero je pridobil v tukajšnjih mehaničnih delavnicah na popravljanju avtomobilov, je pričel v letu 1918 tovrstno delavnico na svojo roko in sicer na 6506 St. Clair Ave. V letu 1927 se je preselil na 16115 Waterloo Rd. in od tega časa naprej vrši svojo obrt vedno na istem mestu. Pri delu mu z vso skrbnostjo pomaga sin Loander, kateri je izučen te obrti od mladih nog pri očetu. Pozneje je pohajal več let v mehanično šolo, da se je izpopolnil o sestavini motorjev. Delo iz delavnice "Skok Motor and Body Repair" je prvovrstno in neoporočeno. Jaz sam imam z rojakom več posla toda z mirno vestjo lahko trdim, da sem najboljše postrežen v delu in ceni. V delavnici Lovrenca Skoka se barvajo tudi avtomobili v poljubni barvi z vso moderno tehniko in zajamčeno dobrim delom. Zadnje čase je znižal močno cene vsemu delu, tako da je mogoče vsakemu a nadlegujem. Toda mojemu Peterčku se tako dopade, ker TecljateTpa vas ''sprašujem, da napravim otroku malo veselja." A Državni poslanec pride v norišnico, da si ■zavod ogleda. Ravnatelj ga vodi od celice do celice, v, katerih so bili slaboumni. Prideta do neke celire, v kateri je sedel možak, ki je pestoval malo doliko. Ravnatelj pojasnjuje poslancu : "Temu je njegov prijatelj odpeljal nevesto. Vsled tega je znorel in sedaj se igra z doliko, misleč da je njegova nevesta." Prideta do druge celice, v kateri vidita, kako se neki blaznež zaletava z glavo v steno ip pri tem prav po živinsko tuli. "Vidite, gospod poslanec," pravi ravnatelj, "ta je pa tisti, ki je onemu nevesto odpeljal." A ženi je umrl mož, pa pride k nekemu dobremu govorniku in ga vpraša, če bi hotel ob odprtem grobu napraviti govor o pokojnem možu. Vpraša ga, koliko bi računal za govor. "Kakor se vzame," odvrne govornik. "Za tri dolarje bo čisto navaden govor. Za štiri dolarje bo že malo bolj ginljiv in če mi plačate pet dolarjev, se mi bo pa že glas tresel." Odgovori na vprašanja 1. Episkopalne. 2. Več mož si lasti, oziroma si je lastilo prvenstvo, toda najbolj poznana sta Nemec Karl Benz in Francoz G Daimler. 3. Cviček. 4. Franz Von Pappen. 5. Da oproste Nemčijo vojnih reparacij. Ustavna monarhija. 24. Notranji odldelek (Interior Department.) Predsednik Zedinjenih dr žav. 10. Kralj Fuad. 6. 7. 8. 9. A Ko pride hišni posestnik neke noči domov, dobi pred hišnimi vrati nekega, moškega, ki je trdno spal. Trese in ga trese in ga končno le zbudi in vidi, da je strašno nadelan. Začne ga spraševati: "Kje pa stanujete?" "Ne vem." "Ali morete vstati?" "Ne morem." "Kako se pa pišete?" "Tega pa, hic, ne morem povedati, hic. Ampak veste kaj, hic, vzemite telefonsko knigo, hic. Ko pridete do mojega imena, hic, pa bom roko vzdignil, hic." A "Kdo pa je tisti, ki te je pozdravil?" "To je tretji mož prve žene mojega drugega moža." NAŠI LJUDJE (Nadaljevanje z 2. strani) dar se je šlo za dobrobit naroda, se je vedno računalo na njegovo finančno pomoč. Ker je to podjetje edino na vzhodni strani mesta, katero je v slovenskih rokah, je narodna in moralna dolžnost Slovencev v Collinwoodu in Euclidu, da v slučaju potrebe kupujemo zdravila in drugo pri tem slovenskem podjetju. So tudi druge lekarne v naselbini, katere niso v slovenskih rokah in imajo nastavljene slovenske moči kot neke vabe, katere naj pritegnejo naše ljudi v njih trgovino. Ni oporekanja, če si rojaki služijo svoj kruh na sličen način ,ker vsak človek je upravičen do dela in' zaslužka, nikakor pa ni umestno, če imamo v sredini naselbine trgovino, katera je absolutno v slovenskih rokah, da isto prezremo in kupimo stvari, katere rabimo drugod, največkrat pri "judih." S polnim zaupanjem se lahko v vseh zadevah, kar ima posla z lekarno, obrnete na zgoraj navedeno firmo in prepričali se boste, da naše Priporočilo bo le vaša osebna korist. žalostno je videti rojaka, da zavije okrog vogala slovenske lekarne in stopi čez cesto v židovsko trgovino. Po naših žilah se Pretaka slovenska kri in naša dolžnost je, da iščemo le tista mesta, kjer v njej bije naše srce. P odpiraj mo našega vrlega, mladega in podjetnega mladeniča, katerega bodočnost je odvisna °d podpore nas vseh. V vsaki petkovi številki našega, lista je opaziti oglas našega vrlega rojaka Frank Lavricha, kateri je ponosen, da je sin slovenske matere, rojen in krščen v Loškem potoku. Njegova trgovina je poleg slovenske cerkve v Collinwoodu na Holmes Ave. Rojak je založnik Red Star Malt Sirupa, kateri da po pripravi najboljše pivo v vročih poletnih dnevih. Rojaki, zahtevajte ta proizvod pri vaših trgovcih, kateri ga imajo v prodaji. Mr. Lavrich se pa tudi ukvarja z prodajo Papirja za trgovce in sicer: Papirnate vrečice ter omotni pa-Pir za pakete. Naši trgovci so zelov zadovoljni z njegovo postrežbo in tudi z nizkimi cena-nu. Lepo se mi je zdelo, ko mi je rojak pripovedoval, da dabavlja 2 malo izjemo skoro vsem slovenskim trgovcem ves potrebni Papir, katerega rabijo v trgovini za zavijanje. Hvalevredno je to početje naših zavednih trgovcev, ker stem tudi v dejanju pokažejo, da tudi zanje, ne samo ^a n j igo ve kupce velja, geslo "Svoji k svojim." Nikakor ne bi bilo umestno, če bi zahtevali trgovci, da se izvaja to geslo v toliko, kolikor je njim v korist in °ni sami pa na mesto da bi kupovali v prvi vrsti od Slovenca, Pa bi se poslužili kakšnega čifu-ta. Ne rečem, da se tudi tukaj najdejo častne izjeme, kateri ho-cejo, da bi jih Slovenci poznali, nikakor pa ne oni njih, kadar je Prilika, da bi jim dali kakšen Cent zaslužka. Mi Slovenci imamo slovenske peke, mlekarje, razvaževalce| ledu in druge obrtnike in založnike, kateri lahko lavno tako in mogoče še bolje Postrežejo kot tujci. Pregovor Pravi; "Besede mičejo, vzgledi v'ečejo." Rojaki in trgovci, to-Plo se vam priporoča v poslugo Lavrichevo podjetje. Ker smo ravno, pri slovenskih P°djetjih, naj mi bo dovoljeno °Pozoriti naše rojake v naselbi-m> kateri dobivajo dnevno cele kupe reklamnih letakov, naj parijo na unijske znake, če jih ist tudi nosijo in kakšna številka se , njih nahaja. Mi Slovenci imamo v Clevelandu dve unjiski tiskarni, katerih vsaka ima svo-3J unijsko številko poleg unij-®kega znaka. Naša številka je Po tem boste tudi lahko spoznali v koliko se tozadevno upošteva geslo: "Svoji k svojim." Ni to dolžnost samo nekaterih, da na to Pazijo, ampak je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, ka-«-remu je na srcu prospeh in napredek našega naroda na gospodarskem polju, čimveč bo slo- vensko podjetje naročil prejelo, temveč bo Slovencev v podjetju kruh služilo. Kdor upošteva slovenska podjetja, bodite prepričani da ta tudi upošteva vas in slovenski narod. Rojaki, bodite tudi na tem natančni in če jo ni zavednosti, forsirajte isto vi s svojimi protesti. Ne dovolite, da se kdaj in kje izzlorablja lep in star slovenski izrek: "Svoji k svojim." če smo enoten narod in vsi sinovi slovenske matere, naj bo naša veriga narodne zavesti tudi po vseh členih enako in upoštevajoča. Iskreni Slovenec ni navajen judovskih manir in dolžnost nas vseh je, da iste preprečimo, če se hočejo ugrizti v naše narodno zdravo telo. Omeniti moram, da priredi "Klub Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu" piknik na Močilnikarjevi farmi in sicer v nedeljo 24. julija. Ti naši trgovci obetajo razdeliti nad tisoč raznih dobitkov med svoje odjemalce. Jestvine in dobra pijača se bo prodajala pod polovično ceno. Sadje in nekatere jestvine pa celo za eno tretino regularne cene. Klub pričakuje nad osem tisoč udeležencev na tem pikniku. Zadnji dve leti je bilo na pikniku tako število. Pripravljajo se tudi druge zanimivosti, katere se vam bodo pozneje objavile. Glede vremena ne sme biti govora, ker na isti dan je vsako leto lepo in jasno vreme. Vremenski in kreditni bogovi so našim groceristom in mesarjem zelo naklonjeni. Se vidimo na pikniku. Joško Penko, zastopnik Ameriške Domovine. -o- IMPOZANTNA SVEČANOST JUGOSLOVAN-SKE MISLI V YOUNGSTOWNU, O. EARL DERR BIGGERS: Vohunska tragedija V Budimpešti se je odigrala pred nekaj dnevi dramatična tragedija v skrivnostnih vohunskih krogih. Junak in junakinja te tragedije sta bila stotnik v generalnem štabu ogrske armade, pi. Ruttkay in ločena žena, pl. Littke, ki je slovela kot ena najlepših žensk na Ogrskem. Par je živel dve leti skupaj in pred nekaj dnevi je gospa Littke telefonirala policiji, da se je stotnik Ruttkay ustrelil v njih stanovanju. Policija je prišla, na lice mesta in pronašla, da se je ustrelil Ruttkay v glavo, še vedno krčevito oprijemajoč ar-madni revolver. Najprej so mislili, da se gre za samomor, toda ko je policija našla v zidu dve luknji od revolverskih krogel, so sumili, da je stotnika ustrelila gospa Littke. Dokazalo se je tudi, da je ženska dan poprej kupila nov revolver in precej municije. Gospa Littke so zaprli, toda jo tudi takoj izpustili na prosto brez vsakega komentarja. Sedaj se je pa ves zagonetni ? boj vrata. "Gospod Barran!" Je zavpila ter iskala kakega ogrinjala. "Odstranite se, prosim, takoj!" Njegov obraz pa je bil žverin-ski, zategnil je usta, zasikal. Z dvema skokoma je bil ob nje strani ter jo z železno roko prijel za zapestje. "Norica! Prokle-ta norica, kedaj se boste naučili molčati?! Kaj za hudiča pa govorite o mojih zadevah?" "Izpustitq me — boli me!" je zavpila. "Molčite!" Izpustil je nje roko. "In držite jezik za zobmi — razumete ?" "Kaj hočete? Kako se drznete priti v mojo sobo!" "Jaz ne trpim laži — to veste. Imam prijatelja, ki mi pove vse. Ah, veste, koga mislim! Vi in vaše pripovedke o strahovih, ki jih vidite po noči. Stvari, ki se dogajajo v tej hiši, naj vas prav nič ne brigajo. Dal vas bom ze leni žabi! — Ha — tega se bojite?! Ali veste, kako so ji žrtvovali mlada dekleta?" Njegov obraz se je približal njenemu, tako da je čutil njegovo gorko sapo. "Vaša mati mi mora biti hvaležna za vse, kar ima — brez moje pomoči bi umrla gladu. Kako bi vam tedaj ugajalo, ko bi vas poslal njej nazaj kot — pokvarjeno blago, he?" Nenadoma je zagrabil nje spodnjo obleko ter jo surovo raztrgal. "To vam ne ugaja kaj? Naj vam služi v svarilo. Držite svoj prokleti jezik za zobmi — sicer bo drugim, kakor tudi vam v škodo." Napol omedlelo jo je porinil na posteljo. Ona pa j a z rokama stisnila raztrgano svilo. Nato je 9ula, kako so se zaprla vrata. Bila je zopet sama. — vendar nočem, da bi kdo sumničil moje prijatelje. Vse poznam prav dobro. Ako se bo kaj zgodilo, vsekakor ne bo imelo izvora v notranjosti hiše." "Od zunaj pa tudi ne," je mirno odvrnil detektiv. "Podvzeli smo vse potrebne korake." "Nu, naj bo! Kot gost pa morate tedaj vedeti, kdo se nahaja tu. Predvsem'sva tu jaz in moja soproga.. Ali ste jo že videli?" "Da, pozdravila me je, ko sem prišel." "Dobro. Potem je tu Lady Pragnell z njenima "čudežnima otrokoma" — o katerih ste gotovo že culi ?" Thompson se je nasmehnil. "Pač sta si stvorila slavno ime s tem, dat kritizirata vse — od vlade do škofov. Vsekakor imata dobre možgane. Ljudje jih sicer nimajo radi. Prenasičena sta kubizma in modernih idej, a sta tudi velika prijatelja gospoda Funka, ki povzroča tako "dobre" čase Lordu Komorniku. Meni je dekle ljubše, nego nje brat, ki je tako mehak." Thompson je mirno čakal. (Dalje prihodnji« llllllllfllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii —DA JE DRŽAVA MASSACHUSETTS KUPILA LETA 1677 ZA 1,250 ANGLEŠKIH FUNTOV OD DEDIČEV GORGES RODBINE ZEMLJO DRŽAVE MAINE i mm Za "Amerlfiko Domovino" priredil M. C. —DA JE BESEDA "SANDWICH" RABLJENA V VSEH JEZIKIH —DA MORNARJI DOLGO NISO HOTELI LOVITI RIBE DELFIN, MISLEČ, DA JIM PRINAŠA UGODNO VREME. —DA ŽENSKE V NEKATERIH KRAJIH PALESTINE NOSIJO VSE SVOJE PREMOŽENJE KOT OKRASEK NA SVOJEM OBRAZU, KER NI BANK, KAMOR BI VLOŽILE SVOJE PRIHRANKE. 1 DOBER PREMOG! 1; (©) Točna postrežba! (©) ® The Hill Coal Co. ® ® 1281 MARQUETTE KD. (§) s^s Stari ClinpermaDovI prostori ^ HEnderion 57» W jj FRANK ARKO, zastopnik @ Do 15. julija Kdor ima svoj denar vložen v kaki drugi kot v naši slovenski banki, The North American Trust Co., stcri dobro, ako se zglasi v prostorih slovenske banke na 6131 St. Clair Ave., kjer izroči bančno knjižico druge banke in naroči, da prenese naša slovenska banka denar iz druge banke. Vi nimate pri tem nobenih sitnosti, nobenih potov. Slovenska banka bo vse to naredila za vas brezplačno, in vam plačala polne obresti od 1. julija naprej, ako vložite denar do 15. julija. Imejte mero za četrt, /pol .in celo čajno žličko vedno v posodi za■ sol, da jo imate vedno pri roki, kadar kuharski recept zahteva to ali ono mero soli. BRUSS RADIO SERVICE 6026 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324 Strokovnjafika popravila na vseh vrstah radio aparatov. Zmerne cene za garantirano delo. Odprto od 9. zjutraj do 8. Frank V. Opaskai ODVETNIK 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 110G E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W Ako ne morete naenkrat porabiti vseh jagod ali drugo man jše sadje, ga stresite na širšo posodo, ker tako ostane sadje dlje časa sveže. Oglasi v "Ameriški Do movini" imajo vedno dober vspeh* SLOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. Med in po večerji V veži je čakal povsem ravnodušno možak — čakal že precej dolgo — ter pač opazoval goste, ki so prihajali. V res.nici je bilo to njegova služba, ker prišel je iz Scotland Yarda r:a posebno Barranovo zahtevo. Barran je dejal policijskemu ravnatelju Hendonu, da bi bilo pač nekako bolj prijetno, ko bi se mad zabavo lahko zavedal, da čuva nad gosti oko postave, ter, da se ne bi upali tedaj tatovi poskušati svoje sreče. "Obžalujem, da ste morali tako dol,(jo čakati. Saj ste gospod Thomson?" Thompson se je okrenil in videl ob svoji strani Barrana. "Da, gospod. Hotel bi pa spregovoriti z vami par besed, ako mi morete posvetiti toliko svojega časa." Barran se je naglo ozrl. "Pojdite z menoj," je dejal ter detektiva od vedel v knjižnico, čije vrata je zaprl za seboj. "Za božjo voljo — nikar me ne nazivajte z gospodom. Vedite se kakor gost. Star moj prijatelj ste. Ne pozabite tega. Za Boga, pa saj vas lahko vsakdo spozna na prvr pogled — le poglejte svojo ovratnico ! Le pustite jo v miru sedaj!" Thompson je bil užaljen. Dejal je: "Hotel bi samo nekaj informacij o vaših gostih — morebiti mi bodo koristile." "Razumite me," je nadaljeval Barran nekako pomirjevalno. "Prosil sem gospoda Hendona, naj bi poslal kakega svojih mož semkaj — prokleto neprijetno je Governer F ran klin D. Roosevelt dobiva od vseh krajev zagotovila podpore pri jesenskih volitvah Kadar izpirate svilo ali rayon v zadnji vodi, pridenite nekoliko kisa. To da blagu lepo svetilo. NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko bolestjo v srcu naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je po enodnevnem velikem trpljenju preminul v Glenville bolnici dne 30. junija ob 10. dopoldne, moj ljubljeni soprog in skrben oče svojih treh otrok LEOPOLD LAH Vzrok smrti je bila avtomobilska nesreča, pri kateri sta bila poškodovana tudi njegova dva prijatelja, Anton Mavrich in frank Tomažič. Pokojnik je bil rojen leta 1893 v vasi Plače, fara Sv. Križ v Vipavski dolini na Primorskem. Tukaj zapušča mene, soprogo in tri nedorasle otroke, v starem kraju pa enega polbrata. , Pckojnik je bil zvest član društva Kras, št. 8 SDZ in društva Jugoslavia Iredenta, št. 406 SNPJ, katerim društvom se moram v prvi vrsti zahvaliti z« krasen sprejem pri pogrebu, kakor tudi za darovane mu vence. Nadalje se iskreno zahvaljujem vsem drugim ostalim prijateljem, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili vence in cvetlice in sicer so sledeči: Brata Philip in Krist Kalin, Matt Ule, Max Čermel, Joseph Čermel, Anton Šatej, August Bolko, Frank Suban, Andrew Možina, Steve Batič, John Urban-čič, Max Kobal, Employees of the Euclid Shale Brick Co., Euclid Shale Brick Co., in družina Lah. Ker mi niso znana imena vseh tistih, ki so prišli k pogrebu s svojimi avtomobili, se jim hočem na tem mestu vsem skupr.j najiskrenejše zahvaliti za uslugo, ki so mi jo storili. Nadalje se moram iz vsega srca zahvaliti vsem tistim, ki so mi ob času nesreče stali na strani in me tolažili, posebno pa družini Max Kcbal, kjer so mi dali začasno zavetje in vso postrežbo. Nadalje družini Louis Petrovčič in družini Anton Koloini za njihovo skrb in požrtvovalnost zame. Najlepša hvala tudi vsem tistim, ki ste ga prišli obiskat, ko je ležal na mrtvaškem odru in ga spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi Krist Lokarju, ki mu je plačal za sv. mašo. Zahvaliti se moram tudi slovenskemu pogrebnemu zavodu Mr. August P. Svetek, ki je tako vestno in točno vodil in opravil vse, kaf se tiče pogreba. Pokojni je bil pokopan po katoliškem obredu v cerkvi St. Mary's, ter položen k večnemu počitku na Calvary pokopališče v Newburg, O. Tebi, ljubljeni soprog in oče, pa Ti vsi kličemo v zadnji pozdrav in slovo: počivaj v miru, večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška gruda. — Žalujoči ostali: Emilija Lah, soproga. Edward in Stanley, sinova; Dorothy, hčerka. Cleveland, O., 11. julija, 1932. ts_I Irninmiiuin. —r I Ne pozabite, da je sladoled za otroke in odrasle v poletnih mesecih izborna hrana. Lahko ga napravite tudi doma z malimi stroški iz raznega svežega sadja. Mrs. Dorothy Hall, zgo-rej, je izpovedala obtežilno proti Mrs. Elvira Barney, bogati dedinji iz Londona, češ, da je ustrelila svojega ljubimca, Michaela Scott Stephen. Kljub temu je bila Mrs. Barney oproščena. Imejte doma vedno zabojček z sukancem raznih barv. To vam jako olajša delo, kadar krpate blago razne barve. ( 482323484853482323485323532353232353534848482323485323232323 "Kaj hočete reči?" Kljub njegovi odločnosti ga je začel prevzemati nekak strah in to ga je jezilo. "Ne upam si povedati." Bila je tik njega, tako boječa, tako prestrašen?.. Nekdaj se je bil spozabil, ko je bila še skoro otrok, vesela in močna. Nesram-než bi bil, ko bi hotel izkoristiti nje šibkost sedaj. "Nekaj je tu — nekaj." "Nekaj? Kaj?" "Ne) vem — nekaj nečloveškega je. Videla sem je v vrtu, kako je švigalo sem in tja, kako se je valilo. Strašno! Odskakuje in se vali!" "Zato tedaj sovražite vrt, ubogi otrok?" "Gospod Graham, saj je še strašne je —: videla sem je že v hiši sami." Graham je postal povsem resen sedaj. Tu je bilo že nekaj konkretnega. "Mar je tudi to kaka žival, kakor tale žaba?" "Ne vem," je tožila." "Videla sem je s stopnišča, ko je šlo preko veže. Vse sključeno in upognjeno, a glava . . . glava je bila vsa rudeča, krvava. In nima obraza, gospod Graham, obraza nima." "Da nima obraza? Ali ste gotovi?" Stisnil ji je roko trdneje, kakor pa je nameraval. Mraz mu je šel skozi mozeg. Kje je čul o tem že popred? "Oh, ne morem vam povedati več — brez lasi je in brez dlake ter izpušča tako nečloveško čudne glasove. Tekla sem v svojo sobo in zaklenila vrata . . . Niti trenutka nisem zatisnila oči. Prepričana sem, da se bo zgodilo tu nekaj strašnega. Prepričani sem, da pošast tudi sedaj posluša." "Zakaj ne zapustite tega mesta?" je vprešal Graham jezno. "Jaz ne morem — moram ostati — tega ne razumete. Ampak vi — pač ni vzroka, zakaj ne bi vi —" Obmolknila je nenadoma ter se .ozrla. Pri vratih je stal Barren, smehljal se je. "Zdravo, Graham. Skrbelo me je, kam ste se izgubil. Čas, da se preoblečete ,gospodična Baynes!" Potrepljal je dekle očetovsko po ramenu. "Dekletom je treba za to veči časa, kakor nam moškim. Le hitite." Violet je hitro pogledala Gra-hama, kakor bi ga hotela prositi, naj molči— in odhitela v svojo sobo. Barran pa je ponudil Gra-hamu svojo tobačnico ter dejal: "žal, da nisem mogel priti prej — saj veste gostje. Tedaj moja mala prijateljica vas je že seznanila z mojo zeleno žabo, kaj? Precej prijetna prikazen, kaj?" Med njegovo duhovito vljudnostjo pa je bila prikrita nekaka nezaupnost. Graham se je zavedal, da mora biti previden. "O, dejala mi je, da je nekak spomin s potovanja," je rekel kakor mimogrede. "Tako? Da vam ni navrgla nje zgodovine, nje postanka?" "O, ne. Dejala je le, da se ji pošast ne dopade —in jaz se ne čudim." , Barranov način vljudnosti se je spremenil. Prijel je Grahama za roko ter dejal: "Stopite semkaj. Pravijo, da žive žabe — čisto navadne žabe — cela stoletja. Ako je to res, potem je morala ta pošast živeti cela tisočletja. Našel sem jo na Borneu. Bila je že nagačena, a okolo nje so že nastale vse mogoče pripovedke, ter so jo častili kot nekako božanstvo. Postavljena je bila v neki koči in so jo molili. žrtvovali so ji na zelo živalski način: darovali so ji kako mlado dekle. Strašne stvari so počenjali.. . Videl sem na lastne oči . . . gabilo se mi je, čeravno nisem občutljiv." Vsekakor je govoril sedaj resnico. Obraz mu je postal nekako zelenkast in jezik mu je kaj čudno cmaknil ob nebo. "živalsko — da. Poglejte semkaj." Pri tem je pokazal na odprta usta. Na osušenih ustih žabe so bili temni madeži — temno rujavi madeži. "Ljudje, ki so jo nagatili, so nekaj vedeli — niso bili navadni divjaki. V žrelu je nekaka past. Nisem je nikdar preizkušal, najbrže je že zarjavela — vendar se ne bi hotel prepričati. V notranjosti žrela so klinje, ki se zapirajo kakor škarje. Rabili so jih pač v svarilo. Onega, ki bi bil razžalil kakega svečenika, so postavili pred pošast in ako je bil kriv — to so vsekakor svečeniki dobro prej zasnovali — bi mu pošast odrezala roko, popolnoma odrezala." "Čudim se, da pošast sploh držite v hiši," je dejal Graham; očividno se mu je vse skup gabilo. "Saj je popolnoma nedolžna stvarica — samo zelena žaba. Vendar ne dovolim, da, bi se je kdo dotaknil. Dal sem stroga navodila, ker človek ne ve, kaj bi se utegnilo pripetiti. "Nekak izraz izzivanja je bil v njegovem glasu in s stisnjenimi očmi je gledal Grahama. In nadaljeval je: "Ako človek pomisli, kake hudobije je pošast gledala — skozi stoletja. Predstavljajte si, jo, kako lazi v predhistoričnem času po blatu kakega močvirja; kako se počasi giba — morebiti sedi skozi cela leta negibna. To žabe v resnici delajo, veste. Ne da bi se ganila — le misli na strahote, ki jih lahko stori. Najbrže so jo našli ljudje — ali pa je ona našla ljudi. Videli so pošast v kaki duplini — jo maliko-vali. Prinašali so ji otročičke, da z žrtvami potolažijo nje jezo —" "Stojte! Kako strašno domišljijo imate!" Graham je dejal to odločno, ker se je spomnil prestrašenega dekleta. "čul sem od divjakov pripovedke, ki bi vam povzročile strašne sanje. Mislim, pa, da je pošast šei za časa crknila,. Nihče bi se je ne upal ubiti . . . Morebiti pa ni nikdar umrla. Celo jaz mislim, da nje duh še živi v njej." "Da sem na vašem mestu, bi pošast takoj uničil. Je že vse v redu, kar se naših živcev tiče, a, kako pa z ženskimi? Kaj bi se zgodilo, da vidi pošast otrok?" Barran pa je dejal brezbrižno: "Prepričan sem, da vam je gospodična Baynes zatrdila, da se pošasti strašno boji." "Ne bi se čudil!" je dejal Graham ter skušal zasukati pogovor. "Ali ni čas, da se preoblečeva za obed?" V Barranovem obrazu je nastala sprememba, katero je Graham že večkrat opazil. "Seveda! Kako sem pozab-ljiv! Pridte ,da zvrneva kozarec okrepčila po tem strašnem pogovoru. Hiteti bova morala, sicer bova kasna. In z gosti se vsekakor še niste seznanili!" Violet je sicer šla v svojo sobo, vendar pa se ni mogla preobleči z navadno skrbnostjo. Nekaka zla slutnja je visela nad njo. Najbrže je bila temu kriva zelena žaba. Nje večerna obleka je ležala na postelji. Trudno se je ozrla v ogledalo. Pod očmi je imela temne kroge. Kaj si bo o njej mislil Graham? Najbrže. da je histerična in živčno bolna. Polagoma je slekla svojo vsakdanjo obleko ter jo obesila v omaro. Zopet je pogledala v zrcalo, Tu v svoji sobi je lahko bila sama — nje misli samo njene. In v nje življenje se je vrnil on — Za naše gospodinje