mttr 3 nć.
110. številka.
(T Trstu, ▼ torek ivefcer dne 14. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
„BDINOST11
likaj« po trikrat na teden t ieatth tadanjih ob torkih, iatvtklh I" aobotah. Zjntranje isdanjo li-brja ob 6. nrl zjutraj, rečemo pa ob 7. ari voier. — Obojno isdaajo-atane: Jeden meneč . f. 1.—, izven Avitriji f. 1.50 trt mesec... 3.— . a . 4.M a» pol let« ... 4.- . , , 8,-u tm leto . . . 13.— ... 18.— Mkr«6aiM je pladavitl naprej ■« iiriiki kr«x prllaiene »rafalne se apriva M •ilra.
Poaamićne itevilke ae dobivajo t pro-tajaloieah tobaka v lrstu po S nri. Izven Trata po 41 ari.
EDINOST
Oflaai so raAano po tarifa ▼ petita; ta aaaioTB « debelimi Arkaml ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih rrati«. Poalana, osmrtnice in jame s ahvale, do* ma&i oglaai itd. ae računajo po pogodbi.
Val doplai naj ao poiiljajo urfldniitva nlioa Gaaerma it. 13. Vsako pumo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ao aprejomajo. Bokopiai ac ne vrata}«.
Narećnino, reklaraaoije in oglaaa »prejema tipravHimtvo ulicu Maline pit-oolo hit. 3, II. nndst. NaroJnino in oglaae je pla&evati loco Trat. Odprte reklama eijo ao proato poitaiaa.
C S a
, t itftn«iN J«
Postna napisa v Rojanu.
.Slovenski Narod" piše pod tem naslovom: „Vladanje je težaven posel in velike nadarjenosti je treba, da se časih zadene prava steza in da se z vladnim vozom ne zavozi v jarek. Dostikrat pa tndi najboljši državnik ne umć izogniti se skali, ob katere potem trči s svojim vladnim ziste-mom. Manj sposobni državniki — in mej take, kakor vse kaže, pripada tuđi grof Bađeni — pa Časih nalašč iščejo zaprek ter spodrsnejo tam, kjer bi človek na kaj tacega ne mislil niti ▼ sanjah. Najmanj sposobni pa so tisti državniki, ki ob časa kriz in splošnega vnetja izdajajo malenkostne naredbe, katere kakor igle v meso zbadajo v javno menenje ter so samo olje, ki se uliva v plamen javnega razdraženja. Taki državniki kažejo nasproti svojim prijateljem svojo odločnost, a ob zaveznike, katerih potrebujejo najbolj, drgnejo o vsaki najmanjši priliki svoje komolce. Takih državnikov imel je Jakob I., ki so ga tik lastne trme polagoma ali gotovo spravili z angležkega prestola I Kaj tacega v naši Avstriji ni mogoče, ker je starodavna dinastija tako zelo ukoreninjena, da ji najnerodniii minister ne more škoditi ničesar ali vzlic temu so se nam usiljevtle predstojeće misli, ko smo izvedeli, da je osrednja vlada v našem slovenskem Bojanu zaukazala, na ondotni pošti napraviti samo laški in nemški napis, in da je na to, ne da bi se bili zgodili kaki izgredi, postavila pod policijsko stražo omenjena dva napisa. Ta policijska straža je jasen dokaz, da si je bila vlada v polni svesti svojega dejanja, in da je prav dobro vedela, da bode slovensko prebivalstvo razdraženo, če pošta v Rojanu n« dobi napisa v slovenskem jeziku. In najlepše še-le pride ! S Trsta se nam poroča, da je tržaško namestniitvo samo predlagalo, da naj dobi rojansko poštno poslopje
PODLISTEK
Osveta tašče.
Crtica iz raalomestja. Napisal O, K. Srč&n.
Gospod Slavnik je bil menda zadovoljen ti svojim bodočim zetom, kajti pogledoval ne je veselo in mi vlival v kozarec najfinejega vina. Veselil se je menda, da bode samosilka — gospa Slavnikova — ki je mučila njega dosedaj, kmalu nadlegovala tuli mene.---
Ker pa sem mislil, da moram vse spolniti po pravilih, sem oblekel drugi dan svoj stari frak in cilinder ter odšel k gospodii Slavniku — snubit Minko.
Gospod Slavnik se ni obotavljal, takoj meje objel ter poljubil kakor svojega zeta.
Poroka se je prazuovala sijajno.
Km^lu po poroki pa je zadela mojega tasta Bična kap, morda radi prevelike jeze nad svojo soprogo. Obžalovali smo ga kakor se spodobi in ga pokopali.
Moja tašča se je preselila k nama kmalu za tena, da bi — kakor je rekla — pomagala Minki v gospodinjstvu. Da, in vladarstvo je kmalu dobila in sedaj vladala z veliko strogoatjo.
In tako se mi je godilo slabo odslej. Naposled pa sem se navadil vseh svojih križev in nadlog.
Prišla je jesen. Neka Minkina prijateljica, ki je bila omožena v bližjem mesta, povabila je že večkrat mojo soprogo, naj pride k njej. Tako se e Minka slednjič odločila vsprejeti povabilo. In
tri napise, torej tudi slovenskega, ali osrednja vlada dunajska je na lastno roko odredila, da je izpustiti slovenski napis in daje ostala dva napisa postaviti pod policijsko brambo!
Prijeti se moramo nehote za glavo, ko čujemo vse to, in sicer pod vlado £rofa Badenija, ki je sam potoval po Primorju, ter iskal tam informacij. In glejte, po teh informacijah nimajo Slovenci niti toliko pravice, da bi se na neznatnem poštnem poslopju napravil slovenski napis, in to sredi čisto slovenskega kraja. V tržaški okolici vre, kakor ni vrelo nikdar poprej, in ravno vlada je poklicana, da posreduje in da stori vse, kar bi pomirilo in pomanjšalo javno razdraženost. K temu pa je vlada naravnost zavezana vselej takrat, kadar se z malenkostnim sredstvom da doseči pomnjenje duhov, in zavezana je tudi opuščati malenkostne naredbe, ki morajo javn) menenje Še bolj razdražiti. In tu vprašamo po vsi pravici, kak pomen ima za državo izključenje slovenskega poštnega napisa v Rojanu? Nikakegal Za slovenski narod pa ima to izklju-čenje velik pomen, posebno, ko se je zaukazalo proti volji gosp. viteza Rinaldinija. Občutimo ga vsi kakor udarec z jermenom, ki nima druzega namena, nego da provzroči na slovenski koži črno, bolečo lisol Prav take naredbe kličejo slov. narodu vedno in vedno v spomin, da je stališče nemških nacijonalcev, po katerem so Slovenci le infe-rijorno pleme, tu in tam še vedno tudi stališče naše vlade. Istotako pa so take naredbe najboljše sredstvo, da izgube naši drž. poslanci pri narodu vse zaupanje, češ, da nimajo na Dunaju niti najmanjšega upliva. In res napisa na rojanski pošti govorita jasno in odločno! Kdor ume Čitati, ta naj se poda v slovenski Rojan, in oudi bode čital v nemškem in laškem jeziku, da slovenski in hrv atski poslanci ničesar ne štejejo pri Badenijn, in da jih
niti toliko ne ceni, da bi njim na ljubo okras j rojansko pošto z neznatnim in z ponižnim slovenskim napisom. In vse to v času; ko se vrše pogajanja mej vlado in desnico, da naj Ie-ta postane vladna večina. V istini, čudna vladna modrosti Slovenski in hrvatski državni poslanci so vendar važen faktor v desnici in rojanska napisa nam svedočita, da jih vzlic temu hoče imeti grot Ba-deni za nekake politične clowne, ki bi bili poklicani samo v to, da bi jih gališki grof, na radost Lahov, s peresom značka! pod nosom. Rojanska napisa sta sama ob sebi le malenkostna zadava, dandanes pa sta jednaka streli, ki je padla po naših državnih poslancih iz rok državnika Badenija, ki hoče te poslance imeti v svoji vladni večini. Rojanska napisa oznanjata vsemu svetu, da hoče grof Badeni vse pri starem pustiti v Primorju, in da je slovanskim Primorcem cd njega pričakovati ravno toliko, kakor jim je bilo pričakovati tedaj, če bi bil v Cislitaniji ministerski predsednik ponesrečeni vitez SchOtierer, ali pa prismojeni \Volf! Steza, ki vodi slovenskim in hrvatskim državnim poslancem v vladno večino, je odprta in po rojan-skih napisih sedaj tudi prav prijazno razsvetljena 1 Torej srečno pot l"
DOPISI.
nekega dne je res oddrdrala v mesto k svoji prijateljici.
Tako sem postal vsaj nekoliko bolj svoboden in sem sedaj skušal, kolikor se je dalo, odpočiti.
Nekega večera proti jednajsti uri sem korakal malo vinjen veselo domov. Kav je stopila iz neke hiše na cesto ženska velika in vitka, kolikor sem mogel videti pri vaičuem svitu svetilke.
Takoj sem se spomnil, da lahko doživim danes še kak pikanten dogodek, kakoršnim sem bil prijazen še vedno.
In začel sem z veliko uljudnoBtjo lov na to damo. Došel sem jo in jej ponudil svoje spremlje-vanje. No, menda sem im*l srečo l Kajti moja kra-sotica je takoj vsprejela ponujeno jej vitežko desnico in se je prepustila mojemu spremljevanju.
Korakala sva dalje. Slednjič sem jo vprašal, je-li ima še dolgo pot do doma. Mojo radovednost pa je dama le aa pol zadovoljila, kajti saoto nemo je pokimala z glavo. Skušal sem jej pogledati v obraz, a vedno je obračala zagrnjen obraz od mene.
a Prosi m, gospica, katera hiša je vendar tako srečna, da skriva vašo lepoto?14 sem silil v njo. Oj to vino!
In zopet je le nemo pokimala z glavo, pa pokazala z desnico pot, ki je peljal k mojemu domu.
„Dovlite mi, lepa gospica,* sem začel znova jecljaje, „da izvem, kaki ljubek obraz se skriva pod zagrinjalom ?u
Dolgo sem čakal to pot ua odgovor, a dobil ga nisem. Ker pa mi je začela stvar postajati pre-
Iz Pulja. (Izv. dop.) Čas počitnic se bliža svojemu koncu. Še par dnij, in zopet se podqo ■ dijaki — seveda s težkim srcem — od svojih sta-rilev in znancev v mesta, da nadaljuje svoje učenje. —
Slovencev še primeroma malo študira. Posebno močno se čuti primanjkljaj na Koroškem. V Celovcu je n. pr. samo šestina vseh gimnazijcev slovenske narodnosti.
To pa izvira iz tega, da je v tej deželi še
dolgočasna, sem porabil svojo svobodno levico v to, da sem hotel nekoliko povzdigniti njeno zagri-njalo. Toda krasotica me je rahlo udarila in — o čudež! — slednjič so se usta moje krasotice odprla in je rekla:
„Potrpite, gospod doktori Kmalu prideva v ulico, kjer se vam razodenem".
Gospod doktor! Ona m« torej pozna? Ne-srečnež, jutri vse to gotovo izve tvoja tašča!
Med tem sva se približala mojemu domu, in da bi že dovršil svoj tete-i tete s tujo damo, in da bi slednjič spoznal svojo krasotico, zaprosil sem jo torej vuovič, naj povzdigne svoje zagrinjalo. »Vi torej želite-, je grozć začela, „vi želite —■ ,Za božjo voljo-, jej prikinem besedo, „za božjo voljo, ne kričite tako, kajti moja grda in hudobna tašča..."
A ona me je prijela s svojo levico, povzdignila svoje zagrinjalo in — o groza! 1
Na vseh udih tresoči se stal sem tu z odprtimi usti, pred menoj pa je stala moja — tašča t „Pojdite domov, Slavnik !• mi je rekla naposled. „Vaša hudobna tašča vam tega ne pozabi nikdar!•
Drugo jutro se je odpeljala, nikdar več je nisem videl, nikdar več mi ni pisala. Ko pa je u-mirala, je napravila oporoko. In tedaj je pokazala, kako se ume osvetiti razžaljena tašča.
Vse svoje premoženje je zapustila cerkvi domače fare, Minki je zapustila svoja stara krila, meni pa — nič 1	(Zvršetek.)
sedaj primeroma malo slovenske inteligence. Reven kmet pa težko preskrbuje svojega sina z vsem potrebnim, ako ni na nobene ponoči.
Isti primanjkljaj' dijaštva opažamo tudi na Primorskem. V Puljn je samo tretjina dijaštva slov. krvi; pravzaprav bi morali biti dve tretjini. Število naših učencev se sioer množi — a polagoma. Posebno pa je, da ae tukaj poravna ta primanjkljaj, da tena ložje dobimo gimnazijo v Pazinu. Vlada bi se lahko drugače protivila in trdila, češ, premalo dijakov imate za isto. Prejšnja nemška gimnazija v Pazinu xe je opustila radi tega, ker ni bilo dovolj učencev. In zakaj ni bilo dovolj učencev ? Gimnazija bila je nemška — in v tem tiči vzrok. Istrski dijaki so raje hodili na Reko (radi hrvatskega učnega jezika) nego pa v Pazin. Pa tudi Sfdaj študira — radi madjarske nestrpnosti ne več na Reki, ampak na gimnaziju na Sušaku — čez 100 istrskih dijakov. Po mojem me-nenju bi se ti vrnili v domovino, ako bi bil v Paziuu gimnazij s hrvatskim učnim jezikom — vsaj oni, ki niso blizu Reke. Istrski Hrvati bi j mnogo pridobili s to gimnazijo. Naraščaj slov. di- j jaštva v Istri b.l bi zagotovljen.
Pazin ima tudi isto dobro lego za ta zavod kakor Celje. Bog pa nas obvari tolike burje, kakor je bila radi celjske gimnazije 1
Povrnimo se pa zopet v Pulj. Tukaj imamo zabeležiti in rebus scholasticis veliko pridobitev. Mislite si gospod urednik, na našem c. kr. gimnaziju bode se od letos naprej podučevala hrvaščina kakor neobvezni predmet v dveh oddelkih po dve nri na teden. Radoveden sem, kakšno bode to poučevanje. Nisem pedagog, a mislim, da to poučevanje ne bode imelo zaželjenega vspeha. Da bi bili vsaj štirje oddelki, kakor so v Celovcu. Italijani so na boljšem. Vsaki razred za-se ima po 3 ure na teden italijanščino. To dobroto so dosegli šele letos; poprej so imeli samo dve uri na teden. Italijanski neobvezni predmet je še le letos postal relativno obvezen. Oni torej, ki se je vpisal za ta predmet, mora istega potem zmiraj obiskovati brez izjeme, ako je Italijan aii Hrvat. Vemo gospodje, kam pes taco moli 1! Slovanski stariši, bodite torej pazni o vsprejemu 1
Iz vsega tega pa spievidimo, kako lepo se ravna z Italijani. Ako dobi Slovau kruhove drobtinice, dobi Italijau svoj ljubljeno polento, drugače bi bil krik in vik še veči.
Ker sem ču), da miili več slov. dijakov zapustiti ta zavod radi prevelike strogosti ravnateljeve, opozarjam isie, da tega ue s t o r 6, ampak naj še privedejo druge. To je potrebno. Dijaki uaj se taku dostojno vedejo ia marljivo učijo kakor do sedaj, — pravica zmaga slednjič.
Omenim še, da revni in marljivi učenci dobivajo tukaj tudi državno podporo. Nekateri dobivajo obed skozi ves teden, razven tega še kaj obleke io knjige, drugi zopet denarja.
Drugo se pri nas ravna vse po starem istrskem redu — samo občinske volitve ao pred durmi. Slišal sem zvoniti, da ne pojde vse gladko, in da bode c. kr. mornarica delala zgago meatnim očetom.
Cul sem tudi skoro neverjetno vest, da bi se Italijani radi tega bližali Slovanom. No — čuditi se temu ni treba. Kedar je sila, jim je vsakdo dober.
Sicer pa : vederemo I Dixi !
Peru n.
PoHtUke vesti.
V TRSTU i dne 14. septembra 1897.
Istrsko politično društvo. (Societa politica istriaua) je imelo minulo nedeljo v Kopru svoj letošnji občni zbor. Pri tem zboru se je jednoglasno odobril nov načrt tega društva, katero naj vodi vse politično, javno in gospodarsko življenje po Istri. Kako je delovanje tega društva v narodnem pogledu, si vsakdo lahko misli in ni treba Se po-sebe povdarjati. Našim rodoljubom po Istri pa kličemo: pozor!
Prihodnji državni zbor avstrijski. Pisarniško ravnateljstvo poslanske zbornice razpo-iilja ravnokar povabilo na prvo sejo dne 23. t. m. ob 11. uri dopoludne. Predsednikom parlamentu je baje določen poslanec d. Ebenhoch. Čifutski .Neue Freie Presse" seveda ni nič kaj po volji, da bi predsedoval prihodnjemu državnemu zboru mož, ki ni njene gore list in se torej drgne vanj po svoji stat i navadi pisarenja. Prišlo jej je namreč
na um, da nekako razgrinja dra. Ebenhochovo karijero v preteklosti njegovi m našteva vse različne, seveda izmišljene nedostatke, ki kar nič ne priporočajo. mota za tako važno me«to, kakor je predsednik avstrijskega pailamenta. A človek kaže baš s tem svojo pravo vrednost, nad Čimur ae jezi in Čifutka se je tudi o tem pokazala v vsej svoji — vrednosti. No, mi pa menimo, bodisi kateri koli poslanec večine* predsednik prihodnjemu driavnema zboru, viharji, kateri čakajo poslansko zbornico, se izostanejo in svet bode skoro čul čudnih glasov o notranji politiki avstrijski. Kaj vse se je godilo na obzorju evropske, a še posebej na obzorju avstrijske politike 1 In vsi ti dogodki bodo odmevali direktno v bodočih bojih državnega zbora; v mišljenja zastopnikov obeh taborov bodo odmevali divni glasovi prijateljske francosko-ruske zveze, glasovi sestanka nemškega in italijanskega vladarja, a odmerale bodo demonstracije v Hebu, Ašu in Celja z vsemi veleizdajskimi zvoki, a odmevali bodo tudi glasovi vseslovenskega shoda v Ljubljani z njegovimi resolucijami in vsi ti odmevi skupaj bodo ustvarjali harmonijo ali disharmonijo bodočega avstrijskega državnega zbora. Kaj pa bode ekvivalenta vsih tih skupnih odmevov ? Kdo more izračunati to ? Le ta jedna slutnja nas navdaja, da stojimo pred durmi tako ogromnih izprememb v politiki Avstrije, kakoršnih ima zabeleženih le malo zgodovina naše države.
Različne veatl.
Za bazar, katerega priredi tržaška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda dne 19. t. m. podarila je gjspa Metlikovič pet lepih .narodnih punčik" in zaklopnico igrač. Gosp. Cigoj 6 prevez za brke. G. Ribarič dve kroni.
Srčna hvala gg. darovateljicam in darovalcem. Prosi se častito gospodo, da bi se požurila poslati namenjena darila, da ne bodo nekateri tožili, da je prepozoo. Čakati hočemo še do 16. in 17. t. m., Pokažite rodoljubje, da umete in hočete podpirati naše podjetje, katerega namen je na zabavni način koristiti naši sveti stvari. A ne samo, da pošljete kaj; vabimo vas tudi, da se ja vsi udeležite koncerta, pri katerem bo svirala vojaška godba in bo-deta pela mešana zbora .Adrija" iu „Zarja*. — Natančni program priobčimo pozneje.
ODBOR
trža&ke ženske podružnice.
K zadnjemu naznanilu o začetku šolskega podnka na slovenski ljudski šoli sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakoba v Trstu se še dostavi, da upisovanje učencev in učenk v to šolo se bode začelo že dne 16. in 17. t. m. Dne 18. bode za učence in učenke tega zavoda ob 8. ari zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba sv. maša.	Vodstvo.
Doneski za moiko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trsta. Gospa Metlikovič j« nabrala na slavnosti otvoritve narodnega doma v Barkovljah 12 kron 16 8t. Renonce pri taroka 1 krono 20 stot. Gosp. Ivan Ž?ur iz Senožeč je poslal 1 krono darovano po g. Jakobu Sila da je slišal še jedenkrat na stare dni pesem na citre „Bod moja, bod moja, t' bom lešnikov dal".
Dobro je bilo. Na moj mali članek, ki je bil objavljen v 106 št. cen. aE1inosti* pod naslovom „Bodimo dosledni", vsnla se je grozna toča. Ta toča bi bila kar na mah pobila ves članek, ali žal, ni se posrečilo. Dobro pa je vsakako, ker ne« vihta čisti zrak in za nevihto navadno nastaja lepo vreme i
Da napravimo torej mir (ta ljubi mir!) med nami — ni treba druzega, nego molčati o vsem, kar je slabega, ter hvaliti vse, samo da je s tem vstreženo -nekaternikom.
„Naša društva so zasnovana v prospeh naroda", tako piše moj gosp. nasprotnik. Ne vem komu to povdarja. meni, ali slavnemu občinstva?! Ako sprejemamo v naša društva osebe, ki niso vešče našemu jeziku, s tem — rešujemo zgubljene ovčice. Vprašam pa gosp. dopisnika: kje in kedaj sem nastopil proti takim osebam ? Ne mojte sanjati resnice, akoravno ista oči kolje, nego, ako hočete pobijati, pobijajte le stvarno, ne pa zavijanjem. To ni lepo. Zaradi omeejenih členov nimajo naša društva nikakih sitnosti, ker dotičniki so povsem oddaljeni od našega navadnega delovanja, izvzemši morda v vsem par oseb! Društvo pa, za katero se poteza gosp. člankar, nima niti enega
člena neveščega našega jezika inba9 zato ini je neumljivo, kako zamore gosp. dopisnik zagovarjati svoje, laški govoreče sodruštvenike ? ! Ako je nemarnost stariiev zakrivila, da otroci ne znajo slovenski, kar se često dogaja, tedaj ne popravi tega nobeno društvo, osobito pa ne, ako bode 20—30 Slovencev govorilo vedno laški le zaradi jedne take o^ebe. Jezite ae na pavšalni napad (!), sli vprašam Vas gospod dopisnik: nisem-li jaz prosil slavne odbore druitev, naj ukrenejo potrebno, da na plesnih vajah odpravijo v članka navedene nedostatke ? ! Kje je v mojem članku govora o pokvarjenosti naših društev ? ? Ni-li dovoljeno opa-zarjati na nedostatke, ki se dajo odpraviti gotovo, in tudi če so .zgodovinski" 1 Gosp. dopisnik graja mene, ker sem zapisal skromno prošnjo do slav. odbora nekaterih naših društev. Njemu to ni prav, ker s tem se baje sramote drnštva. On pa navaja kar vso Slovenijo kakor nekako nemško-laško Slovenijo 111 Prav ima gosp. dopisnik, da je navedeni greh že starinski' .narodni greh", katerega se niso še iznebili niti najuavdušeneji rodoljubi. (??) Toda vse navedeno je baš voda na moj mlin! Z lepa ne gre in ne gre, to priznajete ; rad bi vedel še, kako bi bilo primerno sredstvo ozdravljanja navedene bolezni ?1 Kar se tiče slov. šole, je podpisani storil svojo dolžnost, zato mu zbadljivo očitanje gospoda dopisnika, kar nič ne imponuje. Izjavljam še enkrat, da jaz nisem napal one društvenike, ki ne znajo slovenskega, nego one, ki znajo, a nočejo govoriti, akoravno jim gre bolje slovensko nego — laško I! Povem pa, da: ako jaz in mojih 5 otrok govorimo pravilno in veduo le slovensko; ako tudi vsi napadeni govore z menoj le slovenski — bi lahko in bi morali tudi mej saboj govoriti vedno tako, osobito, ko se prištevajo k nekacemu cveta slovenstva. Kar je bilo v Ljubljani in v Dalmaciji, to nas ne sme brigati, osobito ne, kar je slabega; ako so oni grešili, nam ni treba, ker imamo šolo od njih. Obsojam napad na one Ijadi, ki so vse žrtvovali, da bi pomagali zatiranemu narodu. Kajti, ako niso. vspeli, krivi so bili v prvi vrsti polovičarji. Nepoboljšljive otroke sme se zavreči z umazano vodo in naj si pobijejo glavico. Toliko v o-brambo.	Isti.
Veliko veselico s plesom priredijo tri pevska društva v nedeljo dne 19. t. m. na Prošeka na na vrtu g. Marino Lukša. Ker sti bili veselici „Pevskega in bralnega društva" na Opčinah ia pevskega društva .Danica" na Kontovelu vsled slabega vremena pretočeno nedeljo prenešeni na naslednjo nedeljo ia ker bi	dmatvo
.Hajdrih" ua Prosekn imeti isto nedeljo svojo veselico, sklenila so vsa tri društva prirediti skupno veliko veselico na Prosekn. Razpored veselici ob« javi se pravočasno.
Gospodarsko društvo na Greti vabi vse gg. ude v nedeljo, 19. t. m. ob 4. ari pop. k izrednemu občnemu zboru v društvenih prostorih.
Kolesarski klub .Sokol* v Trstu je priredil minolo nedeljo ukijtb neugodnemu vremenu napovedano društveno cestno dirko iz Opčin v Štorje in nazaj. Prvi je došel na cilj g. Poč kaj 47 V« dragi g. Antun ToroŠ v 60 min. in tretji g. Na-zarij Grižon v 53 m. Vsi trije dirkači so prekoračili dosedanji rekord na tej progi. Rekord, ki ga je dosegel gospod P o č k a j presega dosedanji rekord za celih 6 minut. To je jako lep vspeh.
Po dirki se je vršila živahna zabava v družbi klubovih prijateljev iz mesta in okolice.
Odbor kolesarskega kluba .Sokol" v Trstu naznanja svojim članom in športnim sudrugom, da je uajet v hiši št. 14 v ulioi Casn-ma (tik kavarne Commercio) društveni lokal, kjer se spravljajo in čedijo kolesa. Ključi lokala se nahajajo v isti kavarni. Lokal je sedaj 2e popolnoma urejen in je na razpolago členom.
Ta novoustanovljeni klub napreduje prav lepo, ter je želeti, da pristopijo k istemu vsi slovanski športni sodrugi, ki se niso ie upisali.
Narodno petje. Ne moremo si kaj, da bi ne prijavili krasnih besed, katere piše poslednja številka „Slovenke" povodom rojanske veselice ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Ti stavki Blovejo: „Ker sem že pri petju, naj omenim ne« česa, o čemur smo govorili Že tu iu tam. Neumorni pevovodja g. Ražem, ki že žrtvuje toliko truda iu časa, da uči petja naše okoličane, storil bi lahko še to neizmerno dobro, da bi učil pevce ' in pevke narodnih pesmi slovenskih. Ako se njemu
in drugim pevovudjem zdi pre altnkoatnj, da bi nastopali njihovi pevci in pevke preprostimi enoglasnimi ali dvoglasnimi pesmami, naj jih uče vsaj za domače, privatno patje.
Kaj imamo od tistih umetniških težkih pesmi, v katerih poje zdaj en sam, zdaj dva, zdaj tenorji, zdaj soprani, zdaj ves zbor? Takih pesmi ne morejo peti, ko se zbere nekaj mož v krčmi, in takih pe^mi ne morejo peti dekleta in žene pri svojem delu. In kaj se dogaja potem ? Ker jim niso znane naše preproste narodne pesmi slovenske, umetnih pa posamezni ne morejo peti in ker naše ljudstvo poje silno rado, tedaj pojo posamezniki navadno one poulične grde laške pesmi. Edina slovenska pesem, katero pozna naša okolica je : »Jaz pa pojdem na Gorenjsko . . .* Milo se mi je storilo onega dne, ko sem slišala tam gori nekje nad sv. Ivanom ponavljati to pesem brez konca in kraja. Bili so morda naši narodni fantje, kateri ni*o marali peti laških; no, naveličali so se naposled in tudi oni udarili ono znaoo bezmiselno laško sedaj moderno pesem. Naj se ozirajo gg. pevovodje blagohotno na moj nasvet, in naj uče naše ljudstvo narodnih preprostih pesmi eno- ali dvoglasno, ako ne za oder (po mojem ukusu so narodne pesmi sicer najlepše) vsaj za vsakdanjo rabo, one umetne in težke pesmi v zborih morejo peti le na veselicah, ko je ves zbor skupaj. Ako bi vrli naši pevovodje hoteli nvaževati moj skromni nasvet, izginila bi kaaln trivijalna laška pesem iz okolice in glasila bi se mesto nje naša slovenska!
To so zlate besede, vredne več, nego se na prvi pogled vidi in mi in z nami vsak pravi ro-doljub se gotovo strinja popolnoma žnjimi. Vso čast umetni pesmi, pravimo, ona nam pripravlja iarednega umetniškega užitka na — veselicah in koncertih, a narodna pesem ostane le narodna, z drugimi besedami: last naroda.
Hi ne zamerimo našim pevovodjem naravnost, da se tako radi poslužujejo umetnih skladeb in čem umetniše so, tem rajši, saj v tem kažejo svojo visoko izurjenost in talent, ali oni naj bi zajedno premislili, da je treba tudi narodu, kar je narodovega in prav pravi „Slovenka", da narod, hoteč nekaj svojega petja, sega potem po tujem, ker je popularno, mesto bi segal po domačem, katero se samo še omejuje na umetniški vspored pri koncertih in ne more med narod, ker je ne« umevno, pretežko.
Na vaši odgovornosti je torej, gg. pevovodje, ako se narod potujčuje, ker an ne daste domače pesmi in na«Mke tega potnj čuvanj a obžalovali bodete najbolje sami.
Govorili smo, upamo, da nam gg. pevovodje ne zamerijo, marveč uvažujoči naš opomin, prično * poučevati našo mladino v domačem petju, da se bode glasila priprosta, a toli krasna domača pesem ubrano iu lepo ondi, kjer skruni sedaj slovensko uho grda tuja popevka.
Iz Brega nam pišejo: Tadi v našem okraja je napravila toča, min. nedelje velikanske škode. Uničila je jediuo upanje našega kmeta. Plemeniti trtni sad je bil tako lep, zdrav in zrei, kakor te mnogo let ne jednako. Vsak je željuo pričakoval veselega dneva, da po tolikih [letih okusi zopet jedenkrat izvrstno kapljico, ali ves Breg ni dočakal te sreče. Srdita sovražnica ni prizanesla trtam v Dolini, Bojjuncu in Borita. Ledeni bič je uničil tri četrtiue vsega pridelka, izvzemši le Ricmanjem. Ta je zadeta le tu pa tam kaka jagoda.
V Ricmanjih ae prične trgatev prihodnji ponedeljek ; grozdje je popolnoma zrelo in zdravo tako, da si nikdo ue more misliti boljšega.
Iz Pazina nam pišejo : V nedeljo dne 12. t. m. po noči je razsajal pri nas hud vihar z dežjem in točo. Toča je popolnoma uničila ves vinski pridelek v občinah Motovun, Trviž, Kaščerga, Kršikla, Grdoselo, Žareč in Pazin. Najhuje je razsajala v selih Kolov, Brajkoviči in Zoviči občine Trviž, kjer niti peresca ni pi^ftil&_na trtah. Suša je uni-uuičila druge poljske- pridelke, zdaj pa še toča vinske pridelke. Zaradi tega žuga našemu ljudstvu velika beda.
Električna železnica na sv. Vilarjo. Na to znamenito božjo pot, katero pohaja vBako leto poprečno 60000 romarjev, nameravajo napraviti zdaj električno železnico. Tvrdka Siemens in HalBke je baje že dobila predkoncesijo za zgradnjo te železnica.
Avstrijski vojak na Kreti ponssre&il. Kakor čujemo, je poročnik Anton Straka od 87. pešpolka na Kreti ponesrečil s tem, da je pal s konja in se smrtno pobil. Drugo poročilo javlja, da je poročnik g. Straka že umrl.
Saps dečke so dobili v rumunski vas; Jas, ki šttje 5 Jo duši J Rodilo* se/je >nacnred ondi lani 32 otrok ki so bili vsi fantje..
Punčike hčera ruskega csra. Francoski predsednik Faure je prinesel veliki kneginji Olgi, lepi carjevi hčerki, tri originalne punčike v dar. Vsaka je v posebnem kovčegu z monogramom in grbom. Ena zna »govoriti* dolg .govor-, ter «peti* celih 5 pesmic. Druga je sila elegantna Parižanka z 4 različnimi toaletami, tretja pa je kmetsko dekle, ki se more obleči kot Normanka, Arležanka, Bre-tonka in Bearnerka. Velika kneginja Olga je bila punčk jako vesela, in sivi Faure je sedaj njena „prva ljubezen".	„Narod.*
Nesreča na polju. Blizu neke vasi na Sedmo-graškem so delali kmetje na polju, ko se je pripravljalo • nevihti. Dež je jel padati in ljudje, ki so imeli predaleč od doma, da bi še mogli uteči nevihti, napravili so si kar sredi polja neko zavetje. Postavili so motike v temljo tako, da so moleli železni deli orodja kviško in čez iste položili so plahte, slame in kar so imeli, sami pa se stisnili v tesni prostorček skupaj. Ker pa železo vleče strelo nase, ni trajalo dolgo, ko se je strašno zabUskalo in treščilo, — kam? Naravnost v to borno zavetje in strela je ubila vse $tiri prebivalce istega. Še le proti večeri** ko .ni bilo domov ni*
umotvorih. Doživimo še, a Izživeli smo tudi Že, da se je v povesti o;>isavala najmanjša gubica v krilu krasne devojke, vsaki mesnat pregib njenega di-votnega telesa in da se je liki v razstavi, popisal ves arzenal njene toalete, a v duhu, v duhu je bilo pogrešati iste klenosti, iste avežeati, kakor kipi ii spisov našega Jurčiča. Taki spisi so pesek v oči, v tacih spisih se hoče premotiti Čitatejja, da bi pozabil na duševno vrelnost umotvora in to hoče moderna literatura.
In tega jej tudi ne branimo!
Ako se je posrečilo mlademu pisatelju priti na parket in se zagledati v trhlost modernega življenja, naj se napaja na njem, naj f o t o g r a f u j e izdelke tovarn in običaje salonskih fraz, — Jurčiča naj nam pusti pri miru I Jurčič z njegovimi naravnimi podobami je v jedni povestici vreden več, nego vsi moderui z njihovim arzeaalom toalet in dvorjanskih komplimentov. Stežost misli in čutil, krepost idej, zdravih, prvotnih idej, to so zakladi, ki stvarijo klasike, nikdar pa obrabljeni argumenti salonskega življenja. Ako bi bil naš Jurčič hotel, pač bi bil zamogel obrniti svoje pero tudi na parket, a menda se mu je zdelo škoda svejih misli, da bi jih potil na drsajočem parketu; — narava je bila domovina njegovemu genija in ondi se je čutil domačega. S tem pa še ni rečeno, da bi se ne smelo poskušati pisati salonski, — kdor je vsposoMjen za to — seveda povsem vsposobljen, piši salonski! Saj naš narod sam podaje že čedalje več snovij iz — salonskega življenja. Ako pa hočete biti — internacionalni,
kogar od nesrečnikov, se je zvedelo v vasi o tqj no tedaj Vam je svet odprt, saj nahajate že celo nesreči. — Dasi pa se je to zgodilo v Sedmograiki, umestno je svariti tudi naše domače ljudi, da ob časa nevihte pazijo na to, da ne iščejo na takov način zavetja pred hndo uro, kakoršen le še pospešuje nesreCo.
Vodni bicikl. Nek Alojzij Rovere, trža'an, je izumil vodni velociped, s katerim mu je možno hitreje voziti, nego je bilo to mogoče z vsemi dosedanjimi izumi te vrste. Nedavno se je produci-ral v našem pristanišču in občinstvo je začadeno gledalo to prikazen, za katero se je penila voda, kakor za kakim parnikom. Neka italijanska tvrdka je izumitelju baje ponudila velikamko svoto za njegov patent, ki je še radi tega jako važen, ker se da porabiti celo v močvirju za,lov,
Talmi-zdravnik. V Pešti je sluga zdravnike dr. Taufferja, Ivan Toth, delj časa izvrševal zdravniško prakso, kadar ni bild doma njegovega gospodarja. Toth je sprejemal doktorj*ve pacijente v istega sobi, jako skrbno preiskoval možke in — ženske ter si dal drago plačevati svoja „preisko* vanja". Na ta način si je pridobil precej premoženja. Konečno pa je stvar prišla na dan in sedaj je dobil Ivan Toth za svojo prakso — varen kot.
Jurčič in parket
Nedavno tema je nekdo — in ako se ne motim, je bil to mladi pisatelj moderne literarne struje — pisal, da je imel Jurčič jako tesno obzorje. Vse njegove osebe da so se sukale okrog kakega vaškega velikaša, kakega vaškega šolmaštra, ali kake blazne grofinje, ne glede na posamezne fignre iz malega ali srednjega življenja, kakoršnih se seveda mnogo nahaja po njegovih spisih.
To .obzorje" pa da je baje krivo, da Jurčiča ni prištevati velikim duhom našega naroda,
Japonski .salon". Da-li naše občinstvo s tem tudi vzgojite resnično, ali je pohabite, to je na Vali vesti.
Naša književnost napreduj: poleg tacega prinašaj tudi tako 1 Kakor je v vrtu raznih cvetic, tako bodi i v naši kujiževnosti raznih umotvorov, a vsaka cvetica vleči iz matere grude svojo snov! Posnemati, le posnemati nikar t
Družba sv. Mohorja l 1897.
71540 Slovencev sa je letos zopet zbralo pod okriljem naše dične Mohorjeve dražbe! Žal pa, da je naše število letos nazadovalo za 3687. Lani je bilo namreč število Mohorjanov doseglo doslej nedoseženo visočiuo 75.227 udov, predlansicem (I. 1896.) bilo jih je 72.097.
Dasi je pa število Mohorjanov padlo, nas je vendar še častna, mnogoštevilna armada nad sedemdeset tisoč u d s v 1 S ponosca se oziramo na tako ogromno število Slovencev, ki si hočejo z dobrim berilom bistriti um, blažiti srce, ki se hočejo ob lepih knjigah in zlatih naukih, ktere ponujajo, navduševati in ogrevati za vero dom in cesarja 1
Udje se tako le razdelć po posameznih š ko-fijah:	1. 1897: 1. 1896:
1. Goriika. . . . 7.641 — 7.713— torej manj
2.	Krika . .
3.	Lavantinska
4.	LjuHjanuku . . 29 19 - 20.445 —
5.	Trža&ko-koperaka 3.683 — 3.765 —
5.509 - 5.813 -22.607 - 24.409 -
naše književnosti.
Mulo je izobražencev ali tudi neizobražen* cev v Slovencih, da bi ne bili čitali Jnrčičevihspi-sov, kakor je malo tacih v Nemcih, da bi ne bili čitali Goethe-ia in Schillerja; saj ni kakovost v obliki tih prvencev, kar jih dela nepozabne in slavne v srcih naroda, marveč kakovost je njihovega duha, ki jim je splela neovenljivi venec slave. Oblika je mnogo, a oblika ni vse. Mnogokateri moderui romanopisec nemški, kateremu 90 bila na razpolago vsa mogoča sredstva, da brusi svoje umotvore z vsemi tehniškimi pripomočki, čegar klasiki nemški niso mogli, vendar zavida Goetheja in Schillerja radi njune velikosti, a še bolj radi njnue slave, kakoršne ne more doječi modernik. Istotako je pri drugih, istotako je v Slovencih. Oni, ki graja Jurčiča radi njegovega .tesnega ob' zorja", najbrže ne postane nikdar tako slaven, kakor je naš Jurčič, kajti Jurčiča diči njegov d u h in ga dviga ntd vse tehniške nadostatke v njegovih
6.	Sokovska
7.	Somboteljska.
8.	Zagrebška. .
9.	Senjska . . . 10. Pore&ka. . . U. Vidomska . .
12.	Razni kraji .
13.	Amerikanci
14.	Afrika in Aiija

vei manj
n
n
vo6
n
manj
166 304 1902 1326 82 7 4 28 23 10 10 86 49 36
479 — 486 -309 — 813 -602 — 574 — 174 - 197 -121 — 111 — 199 ~ 209 — 4*0 - 364 — 681 — 632 — 160 — 190 — Vkup; 71.640 — 75.227 — torej manj 3687 Najbolj nazadovala ie, kakor kaže razgled, lavantinska škofija, ki je bila lani napredovala za 433 udov. Ljubljanska škofij«, ki pri družbi slej kakor prej nosi zastavo, je lani bila pridobila 1379 novih udov, a jih letos zopet zgubila 1326 — Primeroma jako nazadovali smo na Koroškem, kjer j« bilo lani družbi prirastlo 251 novih udov, a letog zopet odskočilio 304. To je veliko število in naša, skrb mora biti, da v prihodnje zopet napredujemo, ter zbrišemo le-ta madež I — V goriški nadškofiji, kjer smo lani napredovali za 469 udov, smo letos padli za 166. Druge Škofije kažejo bolj neznaten,, nazadek, napredovala pa je zagrebška nadškoflja* z 28 (lani z 31), razni kraji s 86 (lani s 55) ia vrli slovenski Amerikanci z 49 (lan: s 77) udi.
Uzrokov, da je nazadovalo število Mohorjanov v letošnjem letu, je več. Poglavitni uzrok je slabo gmotno stanje našega ljudstva po premnogih krajih, zlasti pa slabo gmotno stanje našega kmetskega stanu, kterega nazivljaniP. P.P pr.ayici &lavni steber
uašemu narodu, in izmed kterega se leto zaletom tudi zb ra glavno krdelo za vdiko na5o Mohorjevo armado. Slaba letina lanskega leta, ki se je preslabo obnesla malone po vsem Slovenskem, ie pri-zadjala našia kmetovalcem ogromno težkih skrbij, a je tudi ua5i dražbi odnesla mnogo, mnogo ulov ! V vinskih krajih je izostal glavni pridelek, vino, da se je ljndstvo moralo borit z veliko revščino. Drugod so razne uime pobrale kmetu poljske pridelke; mnogokje imajo ve vedno nositi hude nasledke zadnjih potresov, — tako, da se po vsem tem ne smemo čudit', da se mnegokdo, četudi s težkim srcem, ni mogel več vpisati v družbo.
V mnogih župnijah je Število udov bilo že prej tako visoko, da se je le težko moglo vzdržati na svoji visočini in ni čuda, da je padlo. Mnogo pa je še vedno župnij, v katerih bi število udov lahko moglo še zelo napredovati, da bi le bilo več zanimanja za dobro stvar. Upamo, da se take župnije vendar enkrat vzdramijo ter teknujejo s svojimi sestrami?
O jednem pa moremo biti posebej uverjeni: da družba še nikakor ni prekoračila svojega vrhunca, kakor se bodo morda veselili nasprotniki. Padlo je levilo udov. a to sme biti le za hip. Zastaviti moramo vse svoje sile, delati morajo na to vs: rodoljubi, da dražba v prihodnje zopet napreduje, da ie ne bo slovenske palače po naših prvostolnicah, ne slovenskega doma po naših mestih in trgih, ne slovenske kmetske hiše in ne kože na zadnji naši planini brez Mohorjevih knjig. V to pamozi Bog, zato deluj slovenska požrtvovalnost io neutrudni, prezaslužni poverjeniki naše družbe!
Državni dolg v papirja
„ . V •toLiil
Avstrijski rsuta v zlat'J „ „ * kronah Kreditne akci;o . . , London 10 L«-. . . .
Napoleon.....
20 mark . . 100 hali. Itr
včerai 102-20 10225 124.75 101.65 863 25 119.75 9.52'/, 11.74 45.22 V.
danes 102.10 102.G5 I24.7o 101.80 362.10 119.75 9.52'/, 11.74 45.15
Najnovejše veatl.
Atene 14. Ministerski predsednik Rhatlis je Izjavil, da je Nemčija naznanila grški vladi, da sm ne spušča v nobena razmotrivanja glede dohodkov, ponnjeuih v garancijo proti posojilu za vojno odškodnino.
Trgovinska bnojavke !n viatl.
Bndlmpeili. PSenica za jesen 11.90 11.92 PŠenioa na j spomlad 1898 11.82 do 11.34 Oves jesen 5.88 5.90. — , Ki zn jesen 8.40 8 42. Koruza oktober 1897. 4.91' 4.93 !
PSenioa nora od 78 kil. f. 12 50—12.55 od 79 kilo j 12*60 12-65 od 80 kil f. 12.65—12 70., od 81. kil. f. 12 70 i ia-75, od 82 kil. for. 12 80 12.85. .Ječmen 7*10 10.— ! proso 6-30- 6*50	i
Pšenica: Slabo ponudbe in povpraševanje. Prodaja , malo, cene nespremenjene Vreme: lepo.	j
Fr&ga. NpTArinirnni «l«dfcor for 12 20 do —■ —. Za j
»otranji trgovini t Centrifugal f. 3B*/4---ConcaBse f. |
$7, Četvorni f. 371/,, v glavah f. 37*60 -*-
Havre. Kava Santo* goori *vorK|?o za sept. 42.50 j tn januar 43.25
Hacntmrg. Santo* good avfra«(. z* september 34.75, za december 35.60 «a marc 36. — . za maj 36.25. aralno. i DaaaaaOattsn	14 aeptembvR
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Dvftatvaiflfc ialaanioa. (Postaja pri av. Andrejo)
Od dni 1. maja 1897.
ODHOD:
5.30 predp. v Herpelje, Ljnbljano, na Dunaj, v Beljak. 8.80 „ v Herpelje, Rovinj, Pu^j. 4 40 popol. v Herpeljo, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ t brzovlak v Pnlj. Divačo, Beljak na Dunaj
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. t Divačo.
DOHOD:
8.05 predp, iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja. Rovinja, i 1.15 „ iz H^rpeli, Ljubljane, Dunva. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljane, Dunaja. 9.15 „ brzovlak u Pulja, llovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 porol iz. Divače.
Rujav, pristen, naraven sladkor
dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. PriporaCaje se, sem udani
Anton Godnig,
trgovec Via Nuova.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznašalec linta „Edinost" ki je zajedno URAH priporoča se toplo p. u. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i de r i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
Naznanilo
o XVL šolskem letu 1897/98.
Vpisovanje v šolo „Glasbene Matice" s« vrši
dne 16., 17., 18. in 19. septembra
do^oludne ud 10.—12. ure v prosimih društvene šole
v Vegovi ulici.
Poučevanje prifn«? v ponedeljek dne 20. septembra,
Učni predmeti:
Sploina glasbena teorija, zborovo petje 1 ponk je (d"klišk;, ienki in dijaški možki zbor). J brezplačen.
Harmonija,
kontrapunkt,	Učnimi se rlača 7.a pouk v dveh
glasovir*'	tedenskih urah od predmeta
gosli, '	1 gld. 60 nvč. na mfsec celo.
Vpisnine	se plača za vsakega gojenca I gld.
St ariši gojencev morajo bit.; druitvaniki .Glasbene Matice/ ; u'*" "iao še dru^fveniki. plačajo pri vi isu gojenca 2 gld. letne dru&tvanine.
ODBOR.
Špiritu* sinapis oomposilus
ALGOFON.
Jedino sredBtvo proti zobobolu. revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nč.
ter so dobiva jedino lo v lekarni
Praxmarer Ai due Mori.)
TRST - Piazza srande — TRST.
Paziti na ponarejanje.
GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika, zaloga
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje.
i \
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1881.")
To društvo jo raztognolo svojo delovanje na vse vejo zavarovanja posebno pa: na zavarovani« proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1893. f 68,071 673*84 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 30,541 700*64 Glavnica za zavarovanje ži-venja do Bi. decembra 1894 f. 169,929.62503 Plačana povračila:
a)	v letu 1894	t 9.737.614*48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894	f. 262.401.706*51
Letni računi, izkaz dosodaj plačanih od-Skodvanj, tarifo in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila so dobo v Trstu v uradu društva: Via dolla Stazion" št. 888/1 lastnej hiši.	12 — 12
Zet slabotne
boleha v« vsled pomanjkanja krvi na živcih, bledi in sta* filiibotno otr< ke; izvratneg« okusa in preizkušenega učinka jo
železnato vino lekarja Piccotija v Ljubljani
(Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdravnikov.— Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenio 4 gld. 50 kr.
Pravi trpotčev sok jojedino oni, katorise Pripravlja v lekarni k Z r i n j -
s k e m u, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski t r g š t e v. 20
Trpotčev sok nepreaežno deluje pri v b o h prehlanjenjih so p ni h organov, ter je najbolje sredstvo za prsni katar, kašelj, pruobol, hripavost in vratnobol. Tuili zastarani kašoljses tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki I o bij o tok zajelo, lahko upi j o i n n a t a n a č in hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono:
„Veleče nje n i gospod lekarnikl
Pošljite mi š o tri steklenice V a -fiega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za mojo p o-znance. Jaz at»m od dveh steklenic od neenosD' ga kašlja popolnoma ozdravel. H val u V a m. Priporočil bodem ta zdravilni sok v som prsobolnira. S spoštovanjem— Rudolf Auaiui. NiDii* naju, 20 marca 1897."
Pazi naj se tor ej, d a j o n a v s a k i steklenici vastvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo jo oni pravi trpotčev sok, knteri to varst.v o n o znamko nosi. — Cena steklenici b točnim opiaom je 76 nč. — Razpošilja se vsaki dan pošto in na vsa mesta in sicor proti p r e d p 1 a č i 1 u (p r i r a č u n a v š i 20 ne. za zamotok)nlipa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih p r e-akušanih zdravil razpošiljajo so na zahtevo zastonj in poštnine prost o. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg što v. 20.
LA FILIAL®
della
BANCA UNION
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Bunca e Cambio - Valute, n) Accetta versamenti in conto eorrente ab-buonundo V interesse annuo
per banconote 2*/°/0 con preavviso 5 giorni
3%% *	12 .
3*/, „ a 4 meBi ftsso
3'/.« • 8 - " , ^ • ■
por Napoleoni 2 °/0 con preavviso di 20 giorni 2'/. „ . - » 40 2% - » » . '' moBi 3 n r> * « 6 « II nuovo tasso d'interesse principiera a de-corrcrc sullo lettere di veraamento in circola-zione a datare del 8 Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a secondo del relativo preavviso.
b) In banoo giro abbuonando il 2V4U/o "lte_ resse anuo sino a qualunquo somma; proleva-zioni sino a flor. 20.001) — a vista vorso chčquo; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Oou-ferma verB»menti in apposito lihretto.
o) Conteggia per tutti I versamenti fatti in qutkibiu»i oia u' ufiivio lavuluiu Jov' ...<.dt~*iM giorno.	,
As^ume del propri correntisti V incaaao d t conti di piazza, di cambiali per Trieste, Viettna, Budapcst ed altri principali cittii *, rilascia loro aasegni per q»este piazze, ed accorda loro la facnltd di domiciliare ejfetti presso la sua cansa franco d' ogni spesa per essi.
o) Ri lasci a Vaglia del Banoo di Napoti, pagabili ovunque prešao gli stabillmcnti del Banco e preBso i suoi reprosentati o corispoi denti facol-tati alla emissione degli insegni.
d) S' incarica dali' acquisto e della vendlta di ejfetti publici, valute e divise tionchč del ittvasso d* assepni, cambiali e coupons, verso modica prov-v igione.
Su lo lettere di versamonto attualmento in circolaziono il nuove taseo d* trteresse entrern in vigore al 25 corr. e rispettivnmento al 2 Maržo a. c. a seconda del rispettive preavviso.
Triesto, 20. Febbraio 1896.	1 12_
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO c" OOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOCj
®
i i
M!
Illjalka cen. kralj, ualversitetno tiskarno „«tyrla"
13 Sack8tra8se — GRADEC — Sackstrasse 13
OBRTNE i s CONTO - KNJIGE
ZA
o
TOVARNA
zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrlrni zavod — Knjigovezatvo.
priporočujo so za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postroibe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: 6asnlkov> rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov« cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knlig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Creditoren, Caasa-knjig, Strazza, Memoriale. Journalov, Prima-note, odpravnih, menjiftnih, časo-zapadiih ln knjig zt kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skiedic Iz
cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti bo je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acgue 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acgue 5 Trst
o
iži
& &
v
•vi
Mfc

Lastnik kenaorcii usta ,Edinoet'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Gođnik. —^ Tiskarna Dolenc v Trstu.