leto XLII, št. 6 Ptuj, 16. februarja 1989 cena 1500 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE Preklic suspenza (stran 2) Kako ravnamo ob aidsu (stran 4) V Prešernovi znova krznarstvo (stran 6) Dogodek z odmevom (stran 7) Dosežki boljši od razmer (stran 9) Prezgodnje zvonjenje? Star pregovor pravi: Po toči zvoniti je prepozno. In v vsakda- njem življenju se je to že neštetokrat potrdilo. Zal pa nimamo no- benega pregovora, ki bi dajal nauke o tem, kaj storiti, če sploh ni toče, ne snega in ne dežja. Mislimo predvsem zadnje obdobje brez padavin, ki je našim kmetijcem in nasploh vsem nam prizadejalo hude preglavice in skrbi. Kljub suši pa so zaradi razmeroma tople- ga in sončnega vremena iz zemlje že pokukali prvi zvončki. Ali ni njihovo zvonjenje vendarle prezgodnje? Foto: M. Ozmec 15. revija pevskih zborov občine Ptuj v nedeljo, 19. februarja, bo ob 15. uri v Zadružnem domu v Muretincih pr- vi del 15. revije pevskih zborov občine Ptuj. Nastopilo bo enajst zborov: mešani zbor Prosvetnega društva Ignac Žgeč Dornava, hajdinski oktet in mešani zbor Oraženci Prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina, moški zbor Prosvetnega društva Alojz Štrafela Markovci, mešani zbor Prosvetnega društva Franček Ko- zel iz Cirkulan, moški zbor Prosvetnega društva Grajena, mešani zbor Kultur- noprosvetnega društva Miklavž pri Ormožu, mešani zbor Prosvetnega društva France Prešeren Videm, ženski zbor Prosvetnega društva Alojz Arnuš Rogozni- ca. Komorni moški pevski zbor Ptuj in moški zbor Komunala, gradbeništvo, promet Ptuj. Vsak zbor bo zapel tri pesmi. Na 15. reviji bo nastopilo dvajset zborov in prek 600 pevcev, ki jih vodi 16 zborovodij. Drugi del revije bo 24. februarja ob 19. uri v Narodnem domu v Ptuju. NaV V Juršincih proglasitev najboljših Jutri (v petek) ob 17. uri se bo v Juršincih, v dvorani dr. Antona Slodnjaka, začela tradicionalna prireditev, na kateri bodo proglasili najboljše športnice in športnike ptujske občine v letu 1988, najuspeš- nejše ekipe in trenerje, obetavne mlade športnice in športnike, naj- aktivnejše OTKO in posameznike s področja množičnosti in športne rekreacije ter najboljša šolska športna društva. Telesnokulturna skup- nost bo ob tem podelila tudi Bloudkove značke za večdesetletno delo v telesni kulturi. Prireditev pripravljajo TKS in ZTKO občine Ptuj ter domače športno društvo »Slovenske gorice« Grlinci—Juršinci, izbor pa so pripravile ustrezne komisije pri TKS in ZTKO občine Ptuj ter športni novinarji. Program, ki ga bodo sklenili z družabnim sreča- njem, bodo popestrili tudi mladi tamkajšnje osnovne šole in domači pevski zbor. ^ ^ Občni zbor kmečkih zvez Kmečki zvezi — ptujska podružnica Slovenske kmečke zveze in občinska Zveza slovenske kmečke mladine — sta bili ustanovljeni v začetku septembra in v prvih petih mesecih sta s svojim delom in sta- lišči precej razburkali življenje v občini. Poleg tega sta se v tem času ubadali z organizacijskimi zadevami, predvsem s pridobivanjem čla- nov. V soboto, 18. februarja, pa bo prvi redni občni zbor obeh kmeč- kih zvez, in sicer ob deveti uri v domu krajanov v Skorbi, torej tam, kjer je bil tudi njihov ustanovni zbor. Nanj vabijo poleg članov vse kmeto- valce in somišljenike, torej vse, ki ne želijo samo od strani gledati na spreminjanje razmer v družbi. jg težave pri oskrbi z vodo Dnevno od 25 do 30 cistern Vse kaže, da bo potrebno z vodo skrajno varčevati, saj po napovedih vremenoslovcev padavin še nekaj časa ne "O- V ptujski občini je zlasti kritično na območju Sloven- skih goric in Haloz, kjer še ni vodovoda in so usahnili tu- di že nekateri studenci. Kepuhliški izvršni svet je naložil pristojnim organom, uji izdelajo konkretne programe za preskrbo z vodo. Pri občinskem izvršnem svetu je bil pred dnevi imenovan kri- lni štab z nalogo, da rešuje vse težave pri oskrbi s to dra- goceno življenjsko tekočino. V njem so predstavniki ob- činskega izvršnega sveta, občinskep štaba za civilno za- ^''^'to, komunalne organizacije, občinske gasilske zveze in inšpekcijskih služb. Sestaja se vsake tri ure. V prejšnjem tednu je priporočil, da bi občani poslej plačevali za cister- no vode 75 tisoč dinarjev ali 45 tisoč manj kot prej, razli- ko pa naj bi po besedah Albina Piska, vodja temeljne or- ganizacije Vodovod in k in;ili/aciie 1)0 Komunala, grad- beništvo in promet Ptuj, pokrila SIS za prehrano in delno upravljalec vodovoda njegov delež naj bi bil 25 tisoč dinarjev. Omenjena cena po cisterni velja za manj razvita ob- močja. Gasilci dnevno pripeljejo v Slovenske gorice in Haloze od 25 do 30 cistern. Da bi kar se da omilil oskrbo z vodo, je upravljalec tudi izbral več odjemnih mest pitne vode v krajevnih skupnostih Cirkulane, Dolena in Maj- šperk. Občani si lahko vodo sami natočijo, pri tem pa mo- rajo uporabiti čiste in neoporečne posode da ne bi prišlo do okužbe. V kriznem štabu so se tudi dogovorili, da naj bi v kra- jevnih skupnostih reševali vsa vprašanja okrog vode v so- delovanju z upravljalcem vodovoda, gasilskimi društvi in občinskim izvršnim svetom. MG Stara struga Drave v Orešju je tako nizka, da jo lahko prečkaš kar s škornji. (Foto: M. Ozmec.) w Žejne turbine Dolgotrajno sušno obdobje je poleg drugih nevšečnosti tudi mo- čno znižalo gladine naših rek in potokov, s čimer je vse bolj ogrožena tudi proizvodnja hidroelektrarn. Danilo Šef, vodja hidroelektrarne Srednja Drava 2 v Forminu, nam je povedal, da so sicer v zimskih me- secih nizki vodostaji Drave običajni, a zadnjih nekaj tednov so se zni- žali na pičlih 40 odstotkov od siceršnjih v zimskem času. Tako ima te dni Drava v Forminu pretok okoli 50 kubičnih metrov v sekundi, kar se seveda močno odraža tudi na proizvodnji električne energije. Vse dravske elektrarne skupaj zaradi tega proizvedejo namesto običajnih 4 milijonov kilovatnih ur le okoli 2,5 milijona dnevno. Od tega proiz- vedejo v Forminu le okoli pol milijona kilovatnih ur energije dnevno, kar je štirikrat manj kot povprečno v poletnih mesecih. Treba je dodati, da sicer obratujejo samo z enim od dveh agrega- tov, kajti drugega po desetih letih skoraj brezhibnega delovanja obna- vljajo. V Forminu so ponosni na več kot 6 milijard kilovatnih ur elek- trične energije, ki so je proizvedli v desetih letih obstoja. Treba pa je povedati še to, da so kljub gmotnim težavam dravske elektrarne še zmeraj najcenejši proizvajalec električne energije v Sloveniji. Skupaj z nami vsemi se tudi v naših hidroelektrarnah veselijo vremenskih napovedi, ki dišijo po dežju in snegu, kajti le tako bodo njihove in naše skrbi mimo. M. Ozmec UVODNIK Po domaČe? Ne, hvala. v kraju, kjer hi radi njegovi prebivalci s svojimi močmi uredili to in ono. je seveda zelo dobro, če se ljudje med seboj razumejo, spoštujejo— skratka so si domači in zaupljivi, pravi sosedje, sovaš- čani... Še posebej je to dobro, če se morajo za vsak dinar borili po raznih skupščinah, kjer s podobnimi težavami pritiskajo tudi kraja- ni drugih naselij. Imeti dobre zastopnike v cestni, komunalni in zdravstvene skupnosti... in tu in tam .še dobro zvezo je vsekakor dobro za vsak kraj. Ker le redko veljajo objektivna merila in vrstni red, pa še toliko boljše. In krajani Trnovske vasi so bili že leta znani po tem, da so enotni, v medije pa so prišli že davno, ko so pripravili prvi št raj k kakšne slovenske krajevne skupnosti. Odločno so se postavili za as- faltiranje odseka ceste, obsojene, da na m^ji med dvema občinama ostane bosa (brez asfalta). Složni so bili in .so .še tudi. ko je potreb- no javno povedati, da podobe svojega kraja ne bodo skazili z veliki- mi govejimi hlevi v središču vasi. In pričakovati je bilo, da bodo složni tudi sedaj, ko bodo mo- rali zbrati ogromno vsoto denarja za gradnjo nove zdravstvene po- staje. Pa ni tako. Ravno zato, ker so krajani izkušeni in ker med njimi velja le poštenost, se ne pustijo voditi za nos. Ni mi znano, za- kaj sije krajevno vodstvo privoščilo eksperiment s krajani in z nes- klepčno skupščino (8 od 35 delegatov) sprejelo sklep o razpisu refe- renduma za dodatni samoprispevek. Dejstvo je, da so krajani in mladinci dovolj izkušeni, da jih ni mogoče v nekaj prisiliti, še pose- bej pa ne na nenačelen način. Še najboljši namen vodstva, ki je med tem že odstopilo, ne more potlačiti smisla ljudi za poštenost in čiste račune. Ni rečeno, da ljudje v Trnovski vasi niso za postajo, dejstvo pa je, da se ne pustijo »udomačiti« — udomačiti tako, da bi lahko kdorkoli z njimi ravnal mimo njihove volje in pravil. Najbrž se dobro zavedajo reka: Kdor se pusti udomačiti, naj ve, da bo ne- koč jokal. Darja Lukman 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16. februar 1989 — tednik ptujske toplice v letu 1989 Velike želje po razvoju Lani so v roplicah prišli z novo vrtino v globino 1060 metrov. Le- tos jih čaka še črpalni preskus; ta naj bi dal podrobne podatke o količini in temperaturi vode ter o njeni sestavi, fšla osnovi tega bo- do i/računali potrebe po cevovo- du od vrtine do topliških objek- tov, saj naj bi del energije iz glo- bine uporabili tudi za ogrevanje sanitarne vode ali zraka. Lani so kanili razširiti tudi avtokamp in povečati število postelj v bunga- lovih, a nalogi prenašajo v to le- to. AVTOKAMP IN BLNGALOVI Branko Štumberger, direktor Toplic: »Projekt za avtokamp že imamo. Že v prihodnjem mesecu bomo vedeli, kdo bo tisti, ki bo investicijo izvedel. Lani smo imeli v avtokampu 13.960 noči- tev. Trdim, da smo dosegli vse, kar je v danih razmerah mogoče. Doba bivanja gostov se je po- daljšala od 1,7 dneva v letu 1987 na 3,2 v lanskem letu. Avtokamp moramo posodobiti in tako iz- boljšati bivalni standard. Sodob- ni turist zahteva vedno več, temu primerne naj bi bile naše poso- dobitve. Tudi za bungalove smo pripra- vili projekte, pa tudi že ceno. Se- daj pripravljamo program proda- je za delovne organižacije. Pri tem velja še posebej opozoriti, da smo sestavili tudi ponudbo za znanega oziroma neznanega kupca v ZR Nemčiji; gre za agencijo, ki se ukvarja s prodajo takšnih zmogljivosti. Pri tem naj tudi povem, da imamo precej te- žav zaradi znanega položaja v Jugoslaviji.« Ali je pričakovati, da se bodo za gradnjo bungalovov odločile tudi ptujske organizacije združe- nega dela? »Na to vprašanje ne morem odgovoriti. Pogovarjamo se z več delovnimi organizacijami in za- nimanje je precejšnje. Odločitve bodo znane po zaključnih raču- nih, ko bodo OZD že imele po- datke o tem, koliko lahko za te namene porabijo.« Kakšne druge novosti naj bi prineslo to leto? »Konec tega meseca bo kon- čan idejni projekt posodobitve celotnega objekta Ptujskih toplic nadzidave in dozidave; to po- meni, da naj bi ob sedanjem ob- jektu pridobili prostore za razši- ritev fizioterapije, predvsem v ti- stem delu, kjer je za zdaj naša ponudba skromnejša. Pridobili naj bi podvodne kopeli, razne masaže in trimski kabinet, kak- šno ordinacijo, pa tudi frizerski in kozmetični salon. V teh načrtih je tudi posodobi- tev restavracije oziroma njena razširitev. V centralnem objektu naj bi z nadzidavo pridobili do 120 postelj. Prepričan sem, da bi z realiza- cijo omenjenih načrtov objekt oziroma toplice dobile vse to, če- sar celih dvanajst let niso imele. V tem projektu načrtujemo tudi manjši pokriti bazen, namenjen terapiji in sprostitvi.« Koliko realni so ti vaši načrti? »Gre za želje, ki so nujnost, če želimo razviti Ptujske toplice ozi- roma turizem v občini. Denar naj ne bi bil glavna ovira. Za toplice se zanimajo tudi tujci, možnosti tujega sovlaganja je opredelil za- kon, vendar gre pri njegovem uresničevanju še za veliko vrzeli. Tujci, ki se zanimajo za sovlaga- nje, so brez primernih izkušenj za to dejavnost, poleg tega pa ni- majo jasnih prodajnih načrtov.« MG Lani se Je v toplicah kopah 192.200 kopalcev, v primerjavi s I9H7. letom 35 tisoč manj. Pri tem pa Je v lanskem letu poraslo število kopalcev v no- tranjih bazenih. Nočitev Je bilo v tem letu 22.967 aH za pet od- stotkov več kot v letu 1987. Glede bodoče organizirano- sti Toplic je bilo v preteklosti slišati veliko. Branko Štumber- ger poudarja, da v prvi vrsti že- lijo oziroma zahtevajo uresni- čitev razvojnih nalog; pri tem jih organizacija toliko ne skr- bi. Sicer pa naj bi bila organi- ziranost takšna, da bo omogo- čila ne samo razvoj toplic, tem- več tudi turizma v delovni or- ganizaciji in v občini. Preklic suspenza v eni prejšnjih številk smo obširno poročali o štrajku v ormo- škem tozdu Primata. Minuli petek pa je delavski svet sklepal o pritož- bah treh delavcev — Karla Rižnarja, Mirana Ivanuša in Antona Fe- guša. Pritožili so se zoper sklep disciplinske komisije o suspenzu. Kot smo poročali, so ti delavci vztrajali pri zahtevi, da bodo ure, »izgu- bljene« zaradi štrajka, nadoknadili takrat, ko bodo uresničene zahte- ve štrajkajočih. Menijo tudi, da vsi niso bili tako nadzorovani kot oni, daje izrečena sankcija v nasprotju s sklepom delavskega sveta, ki pra- vi, da proti štrajkajočim ne bo nobenih sankcij. Ti trije delavci tudi tr- dijo, da delo za njih ni bilo pripravljeno in se jim je zdelo nesmiselno ostajati popoldan in zgubljati čas ter oškodovati firmo. Pritožili so se tudi, ker pisno niso dobili sklepov DS in ker se proti njim tudi niso mogli pritožiti. Dejstvo, da so delegati delavskega sveta z večino glasov sprejeli sklep o preklicu suspenza, seveda postavlja postopek v novo luč. De- lavci so ob tem tudi navedli, daje zaradi suspenza teh treh kvalificira- nih delavcev v dnevih, ko jih ni tam, precej škode, ker tisti, ki jih na- domeščajo, ne delajo dovolj kakovostno, da bi bilo potrebno vse de- lavce, ki niso nadomestili ur, izgubljenih v štrajku, enako obravnava- ti ... ^^e posebej zanimivo je bilo tudi pričanje enega izmed delavcev, ki je trdil, da sta sindikalni predsednik v Bančni opremi in občinska sindikalna sekretarka štrajkovnemu odboru preprečila udeležbo na delavskem svetu (9. I), ki je odločal o zahtevah štrajkajočih. Delavski svet je torej preklical suspenz, trije prizadeti delavci se bo- do vrnili na delo, disciplinska komisija pa bo delo nadaljevala. Zanimivo je, da je tudi republiško sindikalno vodstvo na nedavni seji predsedstva razpravljalo o suspenzu treh delavcev v tej delovni organizaciji in menilo, da proti štrajkajočim ne smejo biti uvedene sankcije. Podobno pa je bilo razbrati tudi s poročila o seji državnega sindikalnega vodstva (obljavljenega v Delu), kjer so prav tako pouda- rili, da delavci zaradi štrajka izgubljenih ur proti svoji volji niso dol- žni nadoknaditi, prav tako pa tudi, da proti njim ne smejo vodstva podjetja uvajati sankcij. Odločitev delavskega sveta Primata je torej tudi s tega zornega kota zanimiva. Vprašanje, ki se opazovalcu postavi, pa je, zakaj je bilo po- trebno uvajati suspenz tako hitro, ko vendarle ni šlo za zaporedno večdnevno odsotnost z dela, pa tudi materialna škoda, ki bi jo pov- zročili ti delavci, ker niso nadomestili 10 ali 12 ur kar sodi med hujše kršitve delovnih obveznosti in zaradi česar je mogoče uvesti su- spenz ni dokazana. Kakorkoli, razprave delavcev delegatov de- lavskega sveta kažejo, da štrajk in njegove posledice še /daleč niso jasne. Delavcev ni bilo mogoče zastrašiti, pa šc resnico želijo izreči v »svojih- organih. D. L.ukman tednik je vprašal - dr. mitja mrgole odgovoril Obolevnost takšna kot drugod Dr. Mitja Mr^ioie, kako zdravi so naši občani o/iroma za kateri- mi bole/ninii najpojjosteje obole- vajo? »Obolevnost občanov ptujske občine se v zadnjih letih ne spre- minja. Prevladujejo obolenja di- hal, sledijo bolezni prebavnega trakta, obolenja srca in kosti ter gibal, zlasti kronične oblike. Na- rašča tudi število poškodb. Opa- žamo, da se z leti (torej s stara- njem prebivalcev) povečujejo tu- di kronična obolenja. V otroški dobi prevladujejo akutne infekcije dihal, prebavil in vnetja srednjega ušesa. Pri šo- larjih opažamo v večjem številu deformacije hrbtenice, slabokrv- nost in motnje vida. Povečuje se tudi število nevroz pri otrocih in odraslih. Slednje lahko, poveže- mo tudi s sedanjimi kriznimi raz- merami.« Kje ljudje iščejo zdravje in koli- ko to stane? »Občanom je zagotovljen do- kaj obsežen nivo zdravstvenega varstva že v samem Ptuju — v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj, kjer lahko opravijo večino potrebnih zdrav- stvenih storitev. Zraven tega se zdravijo v mariborski bolnišnici, podobni ustanovi v Slovenj Gradcu, tudi v Kliničnem centru, pa tudi v drugih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in zunaj nje. Tako smo na primer za ne- posredno zdravstveno varstvo v devetih mesecih leta 1988 pora- bili čez petnajst in pol milijard dinarjev, za celo leto pa bo zne- sek še višji.« Kje je mesto ptujskega zdrav- stva, če ga primerjamo z drugimi v Sloveniji? »Položaj ptujskega zdravstva je >določen< s' samoupravnim sporazumom o delitvi dela v zdravstvu v SR Sloveniji in z za- konom o zdravstvenem varstvu, kjer je zapisano, kaj morajo opraviti v posameznih zdravstve- nih enotah (v zdravstvenih do- movih in bolnišnicah). Prav tako je »določeno« okvirno število prebivalcev, ki ga »pokriva« Zdravstveni center. V glavnem je njegova dejavnost namenjena občanom ptujske in ormoške ob- čine, tudi slovenskobistriške in nekaterih drugih občin Slovenije in sosednje Hrvaške.« Koliko zdravnikov imamo v ptujski občini in za koliko prebi- valcev skrbijo? Kaj lahko povemo o strukturi zavarovancev? »V občini je okrog 80 zdravni- kov brez zobozdravnikov (ob- časno več oziroma manj) in skr- bijo za 70 oziroma 90 tisoč prebi- valcev. Struktura prebivalstva se v zadnjih letih močno spreminja zaradi padanja števila rojstev in v zadnjih desetih letih daljšanja življenske dobe ter vračanja upo- kojencev, ki so delali zunanj ptujske občine, starost pa preži- vljajo doma. V letu 1987 je imela Slovenija v povprečju 4,72 odstotka prebi- valcev starih nad 65 let, v občini Ftuj pa je takih občanov kar 9,56 odstotka. Slovenijo prekašamo tudi po številu prebivalcev v sta- rosti od 15 do 64 let. Le pri mlaj- ših se število »ujema« z republi- škim povprečjem. Včasih je bilo drugače.« Zakaj je odliv denarja za zdrav- stvene namene v zadnjem času vedno večji? Kdo je kriv? Ali »svojemu« zdravstvu ne zaupamo? »Zaradi dveh razlogov: večje- ga števila bolnikov, ki iščejo zdravje zunaj ptujskega zdrav- stvenega centra in porasta cen zdravstvenih storitev v drugih ustanovah. Krivcev oziroma vzrokov je več. Ljudje mnogo raje obiskuje- jo višje organizirane in opremlje- ne zdravstvene ustanove. To je približno tako, kot nekateri radi kupujemo v večji in boljši trgovi- ni. Primerjava sicer ni najboljša, vendar pa tudi v zdravstvu po- znamo t. i. »modne« ustanove, pa tudi zdravnike. Po sporazumu o delitvi dela se morajo nekatere bolezni oziroma nekateri bolezenski stadiji zdra- viti v večjih bolnišnicah — na oddelkih in s specialisti, ki jih v l*tuju nimamo in bilo bi zelo ne- racionalno, če bi jih imeli glede na število prebivalcev. Nekateri bolniki oziroma bol- nice odhajajo v druge bolnišnice tudi zato, ker jim je nerodno >ka- zati se doma< zaradi znanstva v zdravstvu. Tudi zdravniki včasih iz neznanih vzrokov pošljejo bol- nike na zdravljenje drugam — v druge bolnišnice. Nekaj je krivo tudi nezaupanje občanov, ki hi- tro podležejo najrazličnejšim go- voricam, dejanskega stanja pa ne morejo oceniti. Res pa je, da opravimo v nekaterih dejavno- stih manj storitev kot pred leti, ker ljudje odhajajo drugam. Osebno zaupam temu zdrav- stvu, ker ga poznam in ga sam in moji tudi koristimo.« Preventiva ... kaj lahko na tem področju storimo? »V preventivi bi lahko storili več. Moramo pa priznati, da smo v zadnjih letih na tem področju naredili velik korak naprej, zlasti pri mladini in v zobozdravstvu. Temu delu zdravstvenega varstva moramo dati več poudarka, ob- čane moramo bolj izobraževati, da bodo tudi sami spoznali pred- nosti preprečevanja bolezni. Preventivni dejavnosti mora- mo zagotoviti prave pogoje dela in seveda poskrbeti za kader, da bo delo uspešno.« V zadnjem času vse bolj pou- darjamo skrb /a lastno zdravje. Poznamo recept? »Recept imamo, lahko ga >na- pišemo<, za zdravilo pa moramo poskrbeti skupaj: posameznik z zdravim življenjem, varovanjem okolja, stanovanjsko kulturo, zdravim prehranjevanjem, s so- sedsko pomočjo in podobnim, družba pa z zagotavljanjem ži- vljenjskega standarda in drugim; žal je >participacija< za ta recept tako visoka, da ga lahko uresnir čujemo v danih razmerah le po kapljicah.« Kako lahko sistem zdravstvene- ga varstva v ptujski občini pridobi z reorganizacijskimi sprememba- mi? Zakon o podjetjih je sprejet, drugi sistemski zakoni bodo kma- lu ugledali luč sveta in zahtevali bodo spremembe, vsaj nekatere. Nekateri pravijo, da imamo sedaj v občini štiri zdravstvene organi- zacije in da bo o tem gotovo po- trebno nekaj povedati. »Spremembe bodo gotovo. Ne verjamem, da bo zakon predpi- sal, da morajo sedanje zdravstve- ne temeljne organizacije postati delovne organizacije, za kar si nekateri v zdravstvu sicer priza- devajo. Govorice o tem, da imamo v občini štiri zdravstvene organiza- cije, so pretirane. Res pa je, daje premalo sodelovanja med njimi. Vsi se pač borijo za preživetje in premalo mislijo na to, da bi z varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela skupščina občinske zdravstvene skupnosti, lahko pri- hranili več denarja, če bi jih do- sledno izvajali že v letu 1985 in 1986, ko so bili prvič sprejeti. Ta- ko bi lahko pretežni del odliva sredstev, ki je v letu 1987 znašal 14,12 odstotka, uporabili doma. Pred leti so ta sredstva znašala 9 odstotkov. Osnovna misel okrog reorgani- zacij je ta, da v zdravstvu lahko nudi celovito varstvo le tisti, ki je dobro strokovno pa tudi drugače povezan in se medsebojno do- polnjuje. To pa je najlažje doseči in uresničevati v enoviti delovni organizaciji in z dobrim strokov- nim vodstvom brez ograj med enotami. Tam, kjer se delo in ideje povezujejo in dopolnjujejo, je uspeh večji kot tam, kjer si nasprotujejo, pa čeprav gre samo za delitev denarja. O tem bi se si- cer dalo še več povedati, sodi pa to vprašanje predvsem v stroko in na področje urejanja medse- bojnih odnosov.« MG Dr. Mitja Mrgole: »Zdravstvo naj se reorganizira na strokovnih osno- vah.« (Posnetek: M. Ozmec) zdravstveni center dr. jožeta potrča ormož - ptuj •te«- . . V pričakovanju investicijske odločitve Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Or- mož—Ptuj je na osnovi ocene Univerzitetne- ga kliničnega centra Ljubljana — temeljne organizacije Medicoinženiring (ta je ocenil že znane tri predloge posodobitve in gradnje ginekološko-porodnega oddelka in dispan- zerjev) pripravil predlog gradnje zdravstve- nih objektov iz referendumskega dinarja. S to oceno so se seznanili poslovodni in stroko- vni delavci centra, poleg tega pa še občinski izvršni svet, občinski komite za družbene de- javnosti in odbor za samoprispevek. Prejšnji petek je centralni delavski svet centra sprejel pobudo, da naj posamezni de- lavski sveti temeljnih organizacij v najkraj- šem času sprejmejo investicijsko odločitev. Usklajen program gradnje pa bodo 27. febru- arja potrdili tudi zbori občinske skupščine. Prednost pri gradnji imajo po programu, ki ga je pripravila in ocenila stroka, dobil pa je tudi že politično verifikacijo, novi prostori porodnišnice. Kot je povedal dr. Lojze Arko, vodja ptujske bolnišnice, bo ta imela okrog 1900 kvadratnih metrov površine. Gre za pri- zidek v obsegu in kakovosti, ki bo pokrival potrebe in zahteve vsaj za petdeset let. Nova porodnišnica bo veljala sedem milijard di- narjev. Na drugem mestu so prostori dispanzerjev — za te potrebe naj bi nadzirali prostore zdravstvenega doma. To tudi pomeni, da bo treba obnovo in posodobitev ginekološko- porodnega oddelka preložiti v novo srednje- ročno obdobje. Dispanzerji bodo stali dve milijardi dinarjev. Dogovorili so se tudi, da bodo potrebno investicijsko-tehnično dokumentacijo za po- rodnišnico in dispanzerje pridobili sočasno. V teh dneh so se že tudi dogovorili za aktiv- nosti pri izdelavi načrtov. Računajo, da naj bi bili gotovi v dveh mesecih. MG Sindikati proti vrtoglavi rasti prispevnih stopenj Čeprav bi temeljne kandidacijske konfe- rence v združenem delu za obravnavanje kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz Slo- venije morale biti končane do konca tega tedna, so člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj na seji minuli četrtek, 9. februarja, ugotovili, da je v občini še precej delovnih okolij, kjer osnovne orga- nizacije sindikata še niso opravile te svoje naloge. Težko bi bilo valiti krivdo na po- manjkanje gradiva ali predlogov, kajti o njih je bilo v dnevnem časopisju in brošurah do- volj zapisanega. Med nejasnostmi je odprto le vprašanje volitev ali bodo te posredne ali neposredne. Jasno pa je eno: izvoljen mo- ra biti tisti kandidat, ki ga želijo ljudje, torej delavci in vsi drugi, ki jim ni vseeno, kdo bo zastopal slovenske interese v širši jugoslovan- ski skupnosti. V nadaljevanju četrtkove seje je bilo precej besed o aktivnostih za uresničevanje stališč slovenskih ,indikatov oziroma popularno imenovane sindikalne liste. Kot je povedala Erika Mihelač, je v občini že precej delovnih okolij, kjer so stališča iz te liste že pričeli uresničevati. Ponekod se tega še niso lotili zaradi preslabe prodornosti sindikalnih akti- vistov, žal pa ponekod tudi zaradi vse večjih finančnih težav. Težave so predvsem zaradi priporočila oziroma zahteve, da naj bo naj- nižji izplačan osebni dohodek vsaj 700.000 dinarjev, vsi drugi osebni dohodki pa v ena- kem razmerju, kot je zapisano v pravilnikih. To bi bilo treba upoštevati že do konca tega meseca, žal pa v delovnih organizacijah z iz- gubo in drugimi finančnimi problemi tega ne bodo mogli upoštevati. Kljub vsemu so nalo- žili vsem osnovnim organizacijam, da storijo v svojih delovnih okoljih vse, kar je možno, da bi zagotovili uresničevanje stališč sindi- kalne liste. V razpravi so člani predsedstva ponovno opozorili na težave v tekstilni industriji v Majšperku, enotni pa so si bili tudi v sklepu, da sindikat ne podpira nenadnih in nepre- mišljenih dvigovanj prispevnih stopenj brez temeljitih dokazov o njihovi nujnosti ter brez temeljite racionalizacije posameznih progra- mov družbenih dejavnosti. Že nekaj let na- mreč le govorimo in ponavljamo fraze o raz- bremenjevanju združenega dela, stopnje pa se iz meseca v mesec nezadržno dvigujejo, ta- ko da imajo v posameznih okoljih tudi zaradi tega precej težav. Člani predsedstva so med drugim sprejeli tudi sklepe skupne seje predsedstev mladine in sindikata ter program aktivnosti sindika- tov v obdobju do letne skupščine, ki bo pred- vidoma aprila. Ocenili so tudi dosedanje obi- ske posameznih delovnih skupin predsedstva v združenem delu ter se dogovorili za novi krog podobnih obiskov oziroma razgovorov s sindikalisti, saj je to eden najbolj neposred- nih načinov reševanja sprotne problematike. -OM tednik — 16.februar 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 slovenskemu kulturnemu prazniku na rob Veš, poet svoj dolg... če nas je pred nekaj leti bilo kar strah slo- »snosti, iepih besed, prireditev in recitalov ^Vprešernov dan, obletnico njegove smrti, je iines dan, ki ga imamo Slovenci za svoj kul- turni praznik, dan priviligirancev; pa ne v smislu privilegijev, ampak v smislu osame ti- tih ki se tako ali drugače ukvarjajo s kultu- ro Še posebej letos, ko smo ga slavili na pe- elnično sredo. Pepelnično sredo, ko imamo L polno glavo pusta, letos pa še za navrh svetovno prvenstvo v smučanju. Nekako prazno je bilo na slavnostni dan v otujski občini. Pa ne samo zaradi praznih se- dežev v gledališču na osrednji prireditvi, am- pak tudi sicer ... Če poleg te osrednje sloves- nosti in šoskih kuturnih dni odmisimo pisa- nje v časopisih in informacije na radiu, se v ptujski občini pravzaprav ni nič dogajalo. Odprta vrata kulturnih ustanov so bila odpr- ta pa skoznje ni stopil nihče, ki tudi sicer ne stopa. 2golj naključje je bilo, da so se dan zatem srečali kulturni delavci s predsednikom skup- ščine občine, podpredsednikom izvršnega sveta in predsednico komiteja za družbene dejavnosti. Zgolj naključje zato, ker župan ni ponovil lanske prakse in se na priložnostnem sprejemu srečal s kulturnimi delavci, ampak le na delovnem sestanku, ki pa so ga zahtevai kuturni delavci. Pa to navsezadnje sploh ni pomembno; da so se le srečali . . . Tako kot druge družbene dejavnosti je tudi kulturo interventna zakonodaja zadnjih let dodobra oklestila, denarja je vedno manj, te- žav vedno več. Kulturne dejavnosti so na ro- bu še znosnega poslovanja, prostori vedno manj primerni, programi še zdaleč ne sledijo potrebam uporabnikov in času. Kulturna dediščina, premična in nepremi- čna, pa je bia že v tistih »bojših« časih pro- blem, ki je presegal možnosti občine. Tudi danes ni drugače. Gradovi, mestne hiše, sa- mostani kličejo po obnovi in prenovi. Pa ne da bi spali vsa ta leta. Nasprotno, v zadnjih letih smo namenili za obnovo objektov veli- ko denarja in vsesplošne pozornosti. Vendar je treba opozoriti, da se prenove kulturnih spomenikov lotevamo še vse preveč razdro- bljeno, stihijsko, s parcialnimi programi. Re- vitalizacije v polnem pomenu besede še ne poznamo. Tako ostajata gradova Bori in Tur- nišče še naprej prazna, brez življenja, čeprav ju obnavljamo. Hiše mestnega jedra so pre- puščene ali stanovalcem samim ali stanovanj- ski skupnosti ali Zavodu za naravno in kul- turno dediščino, celovitega programa še ved- no ni. Ce ne omenjamo drugih mest, ampak se ozremo le v sosednji Maribor in njegov Lent, bi se verjetno lahko marsičesa naučili. Kot bi se lahko marsikatera gospodarska de- lovna organizacija učila od muzeja, ki je uspešno začel s kulturo »tržiti« in rekordno število obiskovalcev lani — 65.000 - je do- kaz, da so na pravi poti. Nekoliko drugače je s knjižnico, ki se gle- de na naravo dela ne more »iti« podjetništva. Ob sedanjem nakupu knjig, s kadri in prosto- ri, ki jih ima, pa je resno ogrožen njen status. Ce do konca tega srednjeročnega programa ne bomo uspeli zagotoviti normativov in standardov, ki jih mora imeti kot matična knjižnica, bo zgubila vrsto prednosti, pa če omenimo samo obvezni primerek, ki odločil- no bogati knjižno zalogo vsako leto. Še bi lahko naštevali - od skladiščnih prostorov arhiva, prepotrebne sanacije kina do vedno skromnejše prireditvene dejavno- sti, ljubiteljske kulture . . . Kljub vsemu pa je kultura v ptujski občini živa, dejavna in ji ne manjka prizadevnih, za- gnanih ljudi. Nekatere med njimi smo letos nagradili ... Če ne drugega (dobili so le pi- sna priznanja), so si zaslužili vsaj polno dvo- rano gledališča, za katerega tako radi reče- mo, da je premajhno . .. NaV uspesno poslovanje tovarne sladkorja ormož Letos več sladkorne pese Od lanskega prvega julija so cene sladkorja zunaj stroge drža- vne kontrole in to je po mnenju predstavnikov Tovarne sladkorja v Omožu prvi korak v tržni na- stop od oblikovanja prodajne cene do odkupne cene sladkorne pese. Rezultatov tržnega poslo- vanja tovarna v minulem letu še ni čuti'a v polni meri, saj je spro- stitev cen dočakala s praznimi skladišči, kljub temu pa ocenju- jejo poslovno leto 1988 za naj- ugodnejše v sicer kratki zgodovi- ni tovarne, ki stopa v deseto leto proizvodnje sladkorja. Lani so v tovarni prevzeli 223.683 ton sladkorne pese s povprečnim pridelkom 44,7 tone na hektar. Pri tem so posamezni pridelovalci dosegli na hektar do 80 ton pridelka, na drugi strani pa tudi samo 25 ton; precejšnje rezerve so torej prav v količini pridelka. Iz sosednje Madžarske 'so sprejeli v predelavo dodatnih 70.837 ton pese. Tovarna je bila tako izkoriščena 92-odstotno in je proizvedla 36.190 ton sladkor- ja- V letošnjem letu naj bi po na- črtih pridelovali peso v družbe- nem sektorju na površini 2800 hektarov, v kooperaciji na 2600 ter v Madžarski na 2 tisoč hekta- rih. Pravkar tečejo dogovarjanja in sklepanje pogodb in pri tem so pomembni pogoji pridelova- nja. Direktor tovarne mag. Vinko Štefančič je zagotovil za kilo- gram pese najmanj 250 dinarjev; če bo razmerje s pšenico po prin- cipu 1 proti 4 višje, bo cena pese višja. Dodati je potrebno 20 di- narjev republiške premije pa 15 dinarjev regresa za obresti na vložena sredstva in tako bodo prejeli pridelovalci za kilogram pese najmanj 285 dinarjev. Seve- da bodo tudi leta 1989 veljali vsi drugi pogoji, ki jih pridelovalci že poznajo. Februarja 1990 bo sledil konični obračun in delitev doseženega efikta. Pomemben je podatek, da je bilo pridelovanje pese v lanskem letu finančno mnogo bolj zanimivo kot leta 1987. Če upoštevamo podatek, da s pridelkom 26 ton na hektar že dosežemo prag rentabilnosti in vsaka nadaljna tona poveča kupček zasluženega denarja, po-, tem se za prihodnost sladkorne pese na našem območju ni bati. Sicer pa dobri pridelovalci — in teh je iz leta v leto več — to do- bro vedo! JB kmečka zveza ormož Del oblasti bo naš! čeprav je ustanovitev podruž- nic Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine v ormoškem gradu zadnjo sobo- to minila v znamenju spominov na vse kmečke krivice polprete- kle jugoslovanske zgodovine, je na dan prišlo še nekaj značilnih ormoških resnic. Tako ni na- ključje, da sta bili podružnici v Ormožu ustanovljeni razmeroma pozno, kajti v vseh sosednjih ob- činah že lep čas uveljavljajo svoj jaz. Občinski SZDL so ormoški kmetje očitali, da ni ponudila ro- ke temu mlademu gibanju, kar je predsednik frontne organizacije sicer zanikal, razplet dogodkov pa je pokazal, da imajo kmetje vendarle bolj prav. Namesto okrilja SZDL so ši morali izbrati mladinsko organizacijo, ki bo skrbela za koordinacijo dela obeh zvez. Sicer pa je ustanovni zbor bil sila slabo pripravljen, brez rdeče niti, ki bi razprave strnila v celo- to. Se ob volitvah se je zataknilo, najprej zato, ker nihče ni hotel postati predsednik podružnice SKZ v Ormožu, zatem pa še za- to, ker so vsi prisotni kar pov- prek volili upravni odbor mla- dinske kot članske podružnice, čeprav starejši kmetje ne bodo delovali v podružnici ZSKM in obratno. Nekaj cvetk iz razprav: Viktor Munda: »Kmetje smo bili trava, po kateri so se vojeva- li, potem pa so nas še žejne spe- ljali prek vode.« Alojz Ivanuša: »Nisem bil član ZK, pa sem hodil po tudi treh sestankih vsak teden. Dele- gatski sistem nas je zbirokratizi- ral.« Emil Erjavec: »Škoda bi bilo, da zrušimo slovensko oblast, ki je vsaj pokazala posluh za naše probleme, če že naredila ni niče- sar.« Janko Sever: »Kmetijske za- druge morajo voditi kmetje. Kmečka zveza pa si mora izpo- slovati, da bo tudi ona imela svoj glas pri potrditvi kmetijskega mi- nistra.« Janez Žampa: »Kmečki kapi- tal mora imeti tisti, ki redi živi- no. Obračal ga bo v bodoči kmečki banki.« Stanko Čurin: »Štiri leta nas nihče ni poklical na sestanke, kjer ste obravnavali vinogradni- ško problematiko, čeprav ste obljubili. Ta teden so nekateri grozili s sankcijami, če se bomo včlanili v Kmečko zvezo.« BV (Foto: M. Ozmec) Štiri odlikovanja predsedstva SFRJ Predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc je minuli četr- tek, 9. februarja, pripravil sprejem za štiri zaslužne občane, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Ob prisotnosti predstavnikov družbe- nopolitičnih organizacij je Ivici Čas za izredno aktivno in požrtvoval- no delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v KS Borisa Ziherla ter za izredno strokovno delo v organu družbene- ga pravobranilca samoupravljanja občine Ptuj izročil medaljo zaslug za narod. Janezu Jusu je za izredno uspešno in dolgoletno delo v organih krajevne samouprave in v vodstvih družbenopolitičnih organizacij v KS Stoperce izročil odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Tudi Francu Prelogu je za izredno uspešno in požrtvovalno delo v organih krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacijah ter za iz- redno angažiranje pri urejanju krajevne infrastrukture, še posebej pa za uspehe, dosežene v kmetijski proizvodnji, izročil odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Neutrudnemu in vsestransko aktivnemu Antonu Mahoriču pa je za uspešno in požrtvovalno delo v samoupravnih organih, temeljni organizaciji združenega dela ter predvsem za visoko strokovno in hu- mano delo pri krepitvi požarne preventive, pa tudi za sodelovanje v številnih akcijah gasilskega društva izročil odlikovanje red zaslug za narod s srebrno zvezdo. V imenu dobitnikov odlikovanj se je za izkazano pozornost in zaupanje zahvalil Franc Prelog, zatem pa so se vsi skupaj zadržali na krajšem pogovoru. .OM V Centru so se izobraževali orodjarji Konec januarja je ptujski Srednješolski center skupaj z Dru- štvom ljudske tehnike Agis organiziral specializirani seminar za orod- jarje, tehnologe in konstruktorje orodij. Kot je povedal organizator seminarja, ki je tudi učitelj v Centru, Franc Veselič, je bila udeležba dobra. Sodelovalo je 88 predstavnikov združenega dela občine, nekaj obrtnikov in tudi učencev. S strokovnimi prispevki — seminar je bil zgolj teoretičen — so sodelovali Jože Pšeničnik iz ravenske železarne, Miran Fišer iz Kle- mosa pri Lenartu in Tone Volk z Inštituta Jožefa Štefana — centra za trde prevleke. Slednji je predstavil tehnologijo, v kateri je Slovenija že ujela korak z zahodom, predvsem pri povečanju obstojnosti rezilnih orodij. Gre za tako imenovana »zlata orodja«. Ptujčani smo zelo hi- tro pričeli uporabljati to tehnologijo, zlasti še delovna organizacija Agis. Seminarje potekal pod naslovom Kvalitetno jeklo in orodje. So- deč po številu udeležencev je uspel, saj so organizatorji želeli, da bi tudi ljudem, ki sicer nimajo možnosti obiskovati specializiranih sej- mov doma in v tujini, predstavili novo tehnologijo. Sprejeli so tudi pobudo Jožeta Pšeničnika, da naj bi se orodjarji v bodoče združevali pri naročanju kvalitetnega jekla. MG O delegatskem odločanju Kako izboljšati delo delegatov pri sprejemanju odločitev še v nasledn jih 14 mesecih, to je do kon- ca tega mandata? To je bilo glavno vprašanje de- lovnega pogovora, ki je bil v Ptuju, 9. februarja, s predsedniki občinskih skupščin in vodji skupin delegatov iz občin Lenart, Ormož, Ptuj in Sloven- ska Bistrica ter skupino iz skupščine SRS, ki jo je vodila Valerija Škerbec, predsednica družbenopo- litičnega zbora skupščine SRS. Najpomembnejša naloga, ki je pred skupščino ■^KS, je razprava o osnutku sprememb in dopolni- tev ustave SRS, kar je pc^oj tudi za vse druge spremembe v zakonodaji. Cas nam je že zelo sko- Po odmerjen, saj bi morali sprejeti dopolnjeno be- sedilo ustave že do julija letos, če hočemo, da bo- do priprave na volitve v letu 1990 stekle pravoča- sno. Na tem področju je še veliko neznank, veliko različnih, često tudi nasprotujočih si predlogov, 'dejstvo je, da se večina v dosedanjih razpravah zavzema za neposredne volitve za vse odgovornej- še funkcije od občine do federacije. Javna razprava naj bi šele dorekla, katere zbore "omo imeli v republiški skupščini. Nova ustava '^aj ne bi določala, kako naj bo organizirana ob- činska skupščina, temveč je to prepuščeno statu- som občin. Torej bo treba povezano s sprememba- ustave voditi razpravo tudi o spremembah ob- činskih statutov. F^ovsem nedorečeno je tudi, kako "O opredeljen skupščinski in delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih tako družbe- nih dejavnosti kot materialne proizvodnje. •'rogram dela skupščine SRS za leto 1989 je zelo te^ko konkretno hlikovati, ker je marsikaj odvi- sno od novega ZIS in zvezne skupščine. Napove- danih je vrsta novih zveznih sistemskih zakonov, med njimi tudi s področja finančne zakonodaje. Med najpomembnejšimi bo prav gotovo zakon o volitvah, ki mora biti sprejet že do jeseni, ob tem pa bo treba razčistiti vse dileme, ki se pojavljajo glede volitev, delegatskega ali odborniško-poslan- skega sistema itd. V živahni razpravi so se vsi sodelujoči izrekli za neposredne volitve in za manjše število mest v zborih občinskih in republiške skupščine. Odločno je treba poenostaviti odločanje v sisih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter zmanjšati njihovo število. To je treba razčistiti v razpravah o ustavnih spremembah, ki naj bi bile končane že marca letos. Glede dela republiške skupščine je bilo v raz- pravi več pripomb na račun odprtih in zaprtih sej, zaupnih gradiv, ki naj bi jih bilo v bodoče čim- manj. Bolj bi se morali potruditi v pripravi gradiva za seje, zlasti obrazložitve naj bodo bolj zgoščene in razumljive, doslej pa se pogosto dogaja, da je časopisni komentar delegatu mnogo razumljivejši kot pa gostobesedna obrazložitev. Udeleženci v razpravi so tudi menili, da bi mo- rali v novem besedilu ustave bolj razmejiti pristoj- nosti izvršnih svetov in predsedstev skupščin; to velja za občino in za republiko. Različna mnenja so bila tudi glede vloge odborov in komisij pri skupščinah in posameznih njenih zborih. Razpra- va predstavnikov štirih podravs1| ijjijsiBAjz afubjpbz uj afuea^mjdajd bz ijjdaj^jjn o bqpajp() 6861 'UAj a rn)j dunqo q!bouiqo m>|srj9bj0ipuj bu qB\BjdBU ui q!}>|a{qo qjudn>|s BU Bpp BU|BA9ZjpZA BZ AO>|SOJ)S dfllJ')] BZ B|!|SdU10pBU jUjSU O Bqpdjp() ^ nid OS o AS I\SMA /1 arzajulo o)|s|Bu -BU UI oupoAopoA BU s^t^nfi^ud BZ B|!9BJAod i^soupajA nfuB^Aod o da|>is i i iisoNdaMS aMsaaaiMi sNAvadaoiMvs rn;^} 3u!9qo nr30u]qo bu ui!uzd|oq luiu -zn'!| uii^fsiBAfz UIIU330I0P ijojd Aodaj^in ({lUAiiuaAajd q!uzaAqo iubjSojj-oi lusjAZj 31 Hzs/Z '8Z./S "JS '!"1llUp3Sp3J(j 686I-Z/6 :iunjF(i 3-68/l-S€f :b>||ia3J5 •afl''? 6861-1/1 po Bd BfiqBJodn 'fny ui zoiujo u!?qo n^iiujssA luaupKifi A iABfqo od UFp IIUSO IJRfiaA 3u?ud Rqp3jpo RX . U31? -z —'L99 62 uiiujoj — !UR5niuT?z -•09109 PA3fBO -pz -■lAgSfč: 3ZJJS3S- iZ -'OOCOOt' K13J:) 'ZZ -•68^0$ 1 3|0>l!§ \Z -•8srs>i jsDAomiAi oz -^ evi-fiz SKA t!f?3dn2 - aoAomiM '61 -•98£-8l£ ^^AO^!l^J -gi -■8Z:9 S6 st;ARl?3dn^ 7.I -•998102 Č:DU3JAO-I -91 -•668^1t' 'SI - ^efr-sgi t^PS - St^A BAODURl P] -•ooooot' pfuRA3-i ei —•ooooot' pu!i3qj(i '^i -■L90-LVZ pnfsiis 11 -OGOOOt- !3UJHMOOI -•I6fe8t 3f)soiM 6 -•502'loe qo 8 -■pie ipi pfuBAsi 7. -•ooooot' -laiAopA '9 -•ooooot- PU113AS 'S —•ooooot' — i^uijJO t' -•e8l fc£ puiiajRAH 't — ooooot' ?!?o-l 'Z -ooooot' 1 BU uip BU3D 3f?OUiqO 0>)SfpBJ01|3Ul IlUISjA ifupaiSBU A •^gfjl nj31 A fnij 3upqo qif?oujqo qi>|si"pBJOipui bu qBABjdBU ui mJ^3fqO qiudn>is bu Bpp bu|BA3ZjpZA bz A0-))|0J1S afjij)) BZ B^ASdsud BUjSjA pojop as oqp3jpo oj s uap I 6861 nj3| A fnij au!.jqo mfooujqo q!>|srpbjo!|aui BU ijBtBJdBU Uj qj)^afqo q!udn)4*> bu B|dp eu|b\dzjpza e/ ao^sojjs dfiu^ bz bjpsdiuopbu jujsu o Oa(13M(K) plajds 6861-Z/6 ^up !! -3s •/_t-i bu fny 3upqo 3upsdn>(s i3as iusj\zi '(č8/c 8/./s zouijo upqo >(iu1s3a jupbjn) fnj)iuis3a lupBjfi) l"ny 3upqo qil -?ouiqo m^sfpBJOipui BU ABjdBU Ul A0j^3fq0 qiudn>(S nfUBA3ZjpZA Ijd AO^SOJJS afju^l bz A31Sp3JS nfUBflABJO!? -BZ o B)ioipo RU3P -g •(98/Z.l IS 's>is isii lupBJn) -ir|UJ3Z q!?1Sfn3UJ)( o BUO)(BZ BU3P f I 1 l^Blpod B.V •8 •l|BA|Z BiJIUJSBI 3UI3jq A Op3jS 15) 'ASJISBjd qi>)SU3UJ3id ifBpojdodn>i qo !UZ3ioq 3uzn5( 3|bjso BU 3p3i83Jd J3J ozojidsojdai 'ozo|3Dnjq bu iaj>] AE>ispjcl q!>(S0i0J3S Ul 3fpBziuiin>|J3qnj ao5|sojjs — 'Bdn>(po eS3ubjiz!Ub3jo ouiiuj 0>J3|UI OfBfBppO jH 'qi5SlJ0Ap A psAoS Ul qijBjqo qiu3zn>(0 A A35iSBJd 3fpBziuiin)ii3qnj ao))sojjs — "M"M 31UJBJ 351Sf3J35ISBjd A351SBjd BD -joža B§3UAlJBJU3Z3jd3J 3fpBZlUlin5)J3qnj A0>(S0J1S — 'izo;buios>(iui ijojd a3dun>( bfuafidsd ao5(sojjs — 'lUiBflUIod s of -lUEjq 3S l>( 'l8n>l Ijojd A351SBJd EfU3fld30 ao^jsojjs — 'OSBd BU ofizoA qif i>i 'uiznjp qifpq35 3p3|g3id bz ao^isojjs — 'AOSd 3fpBZpU!UJ|3H3p Ul !U!1>13JS IJOjd AOSd 3fu3f|d3D BZ — :ao5(sojjs U3ZBJ 'fnjd 3UI5qO BUnjBJOad HEAIZ OAJSJBA 0U3AJSABJpZ BZ BU -n^BJ BS3uq3sod 3ui3jq a ijopo a op3jS iqp3jpo fai od iuz3ioq q!uzn)j 3fuBf(AB)oSn ui 3fu3fid3o bz i>(sojjs U3p -p BABjdn B>(S -JBUU313A B)lSliqnd3y U10|ip0ABU UIlUZ3AqO z polop B§ 'nUIBjŠojd od (0AISJEUU3J3A BZ CIZOIA 'IIIP -3S3q uiafufippBU a) iuBf|qnf'| a 3j3Jin)(Bj 3u5juq3j0ia 0A)SJBUU313A BZ OZOIA 'ABjdO IJSOUnUll 010J1U0->| •3U3jpSBZ OU|BJS !|BA1Z OS Bp '0Uq3JJ0d 3f IBJ)(0>|!10)1 '1BJ>(0?1II0J IJlABjdO BJOUJ 3S 3fu3fld3D 0UAllU3A3Jd U3P -e •jsounuii OAifisauBzau 0u)!q3j0ui bu of3ZB)i !>( 'q!ABfod o uj q!A -Bfod q!?|SUBJ}S qjU3fl3ZBZ3U q3SA o ofp>|3dsu! 05(SJBU -U3J3A ijE5§3Aqo Ul AOjEJEdsjd qi5|soioiq iqBJodn od jlBAIZ SfuBJS 0U3AJSAEjpZ OfBJOUI lJEf|UJ3jdS SAB^jSpid Ul BfU3f|d30 qiJBJ|nZ3J o J3J BA!d3D H11A3JS 1U|0JJU05( Ul !>iSfU3S 'nD|BfBAZ10jd o 'jlBAlZ nsido o 'jlBAlZ B>(!U -}S3Sod n5SiiBAiq ui nuauii '3AB?[Si3jd Buioiizo Bfu3f|d -33 nUinjBp o 0DU3piA3 IJjpOA OfBJOUI '3AB>(Spjd BUIOJ -IZO '3fU3f[d3D OUAjJU3A3Jd 0fBf|ABjd0 1>( 'pUBZSABZ ■qpzBiqo muBSidpsid bu ijb? -ojod 0Up3J Uj OUSBJOABjd OfBJOUl npp U13U3flABjd0 o •3fp)i3dsu! 35(SJBuu3}3A ubSjo lUABjdn iiifojsud UlJS3AqO Ui3} o 3qp3JpO 31 Zl A0d3J>(n UiafUBfBAZI Ui]>l -BSA p3jd lUZJOp os 3qp3jpO 3J BU3p j Zl pUBZ3ABZ ■3qp3jpO 3} Zl 3d3J)(n IJBfBAZl !UZ|Op os jlBAlZ 1>1IUJS3S -OJ OAjsfijaiu^i BZ 3jiiuo?( i->(supqo !ABrqo opi o>ibsa BŽ i>j 'nuiBjSojd od sdsj^^n auBsidpaad iqp3jpo faj od 0J3I 0?(BSA IJIABjdO OZO 31UBinqUlB 3UBJ101JU3A qisid -psjd od i3} (fnjtj ^AZO :ni!P3S3q uiafufiBpBU a ) fny OfaJOUIAlZ UI OAJSJBUU3J3A BZ pOABZ l>(SABjpqO OS OJ 'PUBZ3ABZ OfBJOUI 'lUZ910q 3UZn>( 35(S1BA1Z 9U3p3ABU !qp3jpo faj A ofiAOjoSn buiojizo ofp3jd3jd 3S bo U3P ■] 3a:)010G HNSOldS I au!9qo nr9ouiqo BU !UZ3|oq q!uzn)( q!^s|BA!Z aruBJijez ui afusAdjajdajd bz q;d3j^n o oaaaaao 13f3jds 6861—r/1 3up ifss ^tl EU fnjd 3U!?qo 3upsdn)(s j3as 'A3O1BZ qiAiriiuns 0>|SUI0JBUB0JEd Ul A05Iiq EU3UJ3S J3} ASDlSEjd Ul AO?iiq 1AJ5J 'ozop3njq bu aAEjjspjd 3?(sfuojEJoqEi — '0U1I>(3JS EU 3ab>(SI3jd 3>lsflJOJBJOqE[ — 'qijBjqo qi>isf3J35iSBjd q!U3zn>(0 a ofpEziui|n?(j3qn} ouioj}uo5[ ofupBZ — 'fnid 2AŽO n? -Sip3JS UJ3UJBA3fu3UI3S0 A A05(iq ofpEZiui|n>iJ3qnj — lIABjdO oajsjbuu3)3A ''Z aZOlA •0AJSJEUU3J3A BZ OZOIA BflABjdO EUSp eS3) n>JAEJSpO 'Z od qif 'AB>[Spid U3ZBJ 'oajsjeuu -3j3a azoi — AZO lABjdO 3AE5JSpjd 3U51JS0US -Bip bz a30joza UJ3ZAp0 Ul 3ab)lS13jd 3u51jsouibiq U3I? '8 •nuo>iEz uj3>isiiqnd3j ui uj3uz3az od oCbj -|}BZ 3S 15) 'U3Z3lOq OUZn^J EU SAlflUinS jlBAlZ 3AE>1S -pjd 33(Š010U3}?(Bq Ul B>[!JSOuSBip E51SUI0IEUE0}Ed'l I 'OZOJBOJBA Ul JS0ABUI3S0U 'jsoABjisjd '3S3|Bz 3f]3q35 oqo[iuS opnq bu pajSajd-oi 'A3fjB}ldO>( JSOUAJJJOJEUI OUZn>( BU p3j83jd'6 '0Z0JldS0jd3| bu 3AE5[Spjd g 'ozo5]A3| bu paiŠpajd'^ 'OAB>(Spjd O^JSOIOjd -0)1 Ul lUJBfU3J){Bq lUIIUJBJ!A))iqn z JS0U3ZEUS3U0 bu 3p3lS bu3uj3s OAB)[Spjd 0>jS0|0U3})[Eq 'OZOJldSOJ -d3I '0Z051A3] '0ZB!UlU10qU} 'OZOUqiA BU 3AE5JSpjd-9 'np3Aog ud fBjsndzi ijse?jnq3UJ eu p3iS3jd $ 'aoi Bg35lZ3SfnV U3Z3I0q EU p3lS3jd--t7 'ozoi3onaq BU paiSsjd £ 'JIJ !fS0>[0-Sl BU p3|S3jd 'Z 'EfpEziuiin>(j3qn; "[ :A30JOZA lUSZApO Ul jlBAlZ 3AB)(Spjd aujijsouSBip 3rup3|SBU ofEfEAZi 3s fnjj !ui5qo a U3I3 -L ■M!1?P -oabu qiuA0)i0jjs qiuBSidp3jd od 3jUBinquiB 3ujEjqo 3ubjpiju3a bz qubiqo qiu3qznip bu 'oajsjbuusjsa azoi 2AZO lABjdO 3l"U3fld3D 0UA1JU3A3Jibsa qif i){ 'qij --)l3rqO Ul q!fEj)l a OflABjdO 3S Bfu3f(d3D BUAnU3A3Jd ■luz3]0q b?suez 1|0)10 ui)j 01 n§oj)( A izojBuios->(iui ijojd Asoun?! 3ru3fid3D 8 'iŠn)[ if?!SBjd pojd ASjisBjd afuafidaD 7, 'nsiiiquojq nui3uzop>j3jui pojd ijo^jo)! 3fu3f]d3D g 'iuz3ioq ojoquin9 ijojd jso^io)} 3fu3fid3o $ 'nQ0UJ3Jj nuisuzn^i ijojd iso^jo)] 3fu3fid3D -p 'iSn)( !fs05{05( lujidijE ijojd aoubzbj jBf qiu?|jBui ui AOUBjnd 'A3fj3lfOjq 'a30ue5s!d 'lS05(0->( 3fU3fld3D •£ 'lUll^SJS IJOjd AOŠd qi)|SA01 3fu3r|d30 0UJEJ5JEAP OUJ3I UI IJSOJEJS 3D3S31U f ofiujodop 0>1 'fo>(Bi 'iu!|5(3}s ijojd Aosd qipE]ui sfusfidaD 'AOsd BfpBZ!}UIUI]3q3p Ul IUI])[3JS pOid AOSd 3fu3f]d33 'Z 'npBsud nUISUJlUBJA Ijojd A3fjElldO)l Ul ipSAOS 3fU3fld33 I IIJEAIZ Bfusfidso BUAnU3A3jd Efup3lSEU OfBflABjdO 3S fnjj lUpqO a U3PS Id3>I"Mn INAIlNHAH^d ^H 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 16. februar 1989 — tednik Rdeči križ v krajevni skupnosti Juršinci Rdeči križ Juršinci se ukvarja s krvodajalstvom 37 let; njegova organizatorja sta bila takratna medicinska sestra Frida in Janez Pi- gnar. V teh akcijah je bil Rdeči križ izredno uspešen, saj je v povpreč- ju na leto darovalo dragoceno tekočino 150 občanov. V zadnjih nekaj letih se je na tem področju stanje močno spremenilo, ker se mladi ne odzivajo na to pomembno humano akcijo. Rdeči križ Juršinci je bil ustanovljen 1946. leta; takrat seje vanj vključilo nekaj sto občanov, sedaj jih je komaj 75. Organizacija pos- veča vso skrb starejšim in socialno šibkim občanom. Na območju kra- jevne skupnosti je trenutno 42 občanov, ki so stari nad 80 let, in štirje, ki so stari nad 90 let. Najstarejša je Ana Vršič, doma iz Bodkovcev. Vse starejše so obiskali člani RK. osnovne šole in jim ob obisku izroči- li skromna novoletna darila, za katera so del finančnih sredstev pri- spevali juršinski obrtniki in društva. Žal pa se v akcijo nista vključili trgovina MIP in Kmetijska zadruga. Take in podobne akcije tečejo vse leto, saj na območju Juršincev živi pet invalidnih občanov. Med najprizadevnejšimi člani za razne akcije so Janez Pignar, Klara Horvat, Marija Filipič in učiteljica Irena, ki dobro vodi aktiv- nosti RK na šoli. V zvezi z vlogo, ki jo ima v današnjih razmerah organizacija RK, vabi vodstvo, da se čimveč mladih Juršinčanov in drugih iz okoliških vasi vključi v aktivnosti RK. F. Š. Občinsko prvenstvo za člane v soboto, 4. februarja, je ob- činska strelska zveza izvedla tek- movanje članov. Nastopilo je 10 ekip iz občine Ormož, streljali pa so na 400 možnih zadetkov. Pre- pričljivo je zmagala ekipa SD Središče 1, ki uspešno nastopa v republiški ligi, s 1077 krogi v po- stavi Veselko, Kačičnik, Koče- var. Druga je bila SD Kovinar Ormož, tretja pa SD Središče 11. Posamezno je bil najboljši Branko Veselko s 364 krogi pred Samom Kočevarjem s 357 krogi in pred Mišem Kačičnikom s 356 krogi vsi SD Središče. Sledijo Toni Kelemina (Središče), Jani Ivanuša (Kovinar Ormož), Dar- ko Vernik (Kovinar), Drago Ka- nič (Središče), Robert Vočanec (Ograd) in tako naprej. Člane ča- ka regijsko tekmovanje čez teden dni v Ormožu. j^^i Ivanuša Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima Leta 1982 sta republiški štab za civilno zaščito in republiški sekretariat za ljudsko obrambo izda- la knjižico z naslovom Preskrba z zdravo pitno vo- do. V njej je lepo opisano, kdo skrbi v mirnem in vojnem času za preskrbo s pitno vodo. Vendar lah- ko upravičeno trdim, da sta ta dva organa za ta na- men vložila malo truda in dela ter skrbi. Vsa skrb in delo s prevozi pitne vode so bili porinjeni na pleča gasilskim društvom. Po ustavi SRS in po za- konu o požarni varnosti pa je lepo razvidno, s čim naj bi se ukvarjalo gasilstvo. Gasilci KS Cirkulane smo vse od leta 1982 vozi- li vodo ljudem po zelo nizki ceni. Stroške, ki so nastajali na cisterni, pa smo krili s prireditvami in vse do leta 1988 ni nihče vprašal in zagotovil sred- stev amortizacije in drugih stroškov, ki so nastajali ob prevozu vode. Verjetno je tudi malo komu zna- no, da gasilska cisterna ni zavarovana ob prevozu pitne vode, da prav tako ni zavarovan šofer te ci- sterne. Vse breme ob morebitni nesreči nosi šofer ter GD Cirkulane. Vprašujem pa tudi omenjena organa, ki sta izda- la to knjižico, kdaj nastopi izredno stanje pomanj- kanja pitne vode; ali ni že to sedaj, ko gasilsko društvo opravi po 100 ali pa več prevozov mese- čno? Ta dva organa in sanitarno inšpekcijo tudi vprašujem, kje so, da ne vidijo, kje si ljudje nata- kajo vodo in v kakšne posode. Posledica tega'je lahko katastrofalna. Kmetje in strokovnjaki dobro vemo, koliko vrst škropiva že obstaja. Ali je higi- ensko neoporečna voda, ki si jo ljudje vozijo v naj- različnejših posodah? V tej knjižici in v marsikate- rem gasilskem priročniku je lepo napisano, v ka- kih posodah naj se vozi voda. Gasilci še zmeraj stopamo po poti svojega po- zdrava: »V službi ljudstva — na pomoč« in bomo tudi stopali in pomagali še naprej. A nekdo je po- zabil na TITOVE besede, ki jih je velikokrat izre- kel in opozarjal: »Obnašajmo se tako, kot da ne bo nikoli vojne, pripravljeni pa moramo biti, kot da bo vojna jutri.« V teh dneh pripravljamo preda- vanja iz civilne zaščite za krajane po KS in bi pro- sil krajane naj temeljito in vestno poslušajo preda- vatelje. Mislim, da bodo na koncu dobili drugačno mišljenje o gasilcih. V službi ljudstva — na pomoč! Predsednik'GD Cirkulane Ivan Topolovec v prešernovi po več desetletjih zatišja krznarska dejavnost Krznarska delavnica v lokalu, v katerem so v prete- klosti bivali ptujski ribiči, je Vili Burk, krznarski mojster iz Mari- bora, odprl delavnico. Za stran- ke bo delal po naročilu in iz pri- nešenega krzna in usnja oblačila ter dodatke. Njegova delavnica je zaenkrat registrirana kot .sto- ritvena, zato kupci v njej ne bo- do mogli kupovati. Prostor mu je dodelila samou- pravna stanovanjska skupnost občine l^uj. Nanj je čakal tri le- ta. Za Ptuj se je Vili Burk odločil zato, ker takšne dejavnosti v me- stu ob Dravi že dolgo ni več in ker ljudje povprašujejo po kr- znarskih storitvah. Prepričan je, da ga bodo Ptujčani dobro spre- jeli in da bodo radi prihajali. Za- nje bo popravljal tudi usnjena oblačila in strojil kože. Delavnica je za zdaj odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. V sezoni (torej pozi- mi) bo odprta tudi ob sobotah. Že prvi dnevi poslovanja so pokazali, da je za to dejavnost med Ptujčani veliko zanimanja. Ljudje prihajajo in vprašujejo. mojstru s tridesetletno tradicijo v krznarstvu pa so »prinesli« tudi že nekaj dela. MG Vili Burk Posnetek: M. Ozmec) Občinsko prvenstvo za pionirje in mladince v petek, 3. februarja, je bilo speljano občinsko prvenstvo za pionirje in mladince. Pionirji so stre- ljali izključno s puškami Crvene zastave, in to ma- lo serijo — 200 možnih zadetkov. Zmagala je eki- pa TS Ormož pred ekipo SD Središče in ekipo SD Ograd. Posamezno je bil prvi Darko Špacapan (TSO) s 163 krogi pred Stivnom Vočancem (Ograd) in pred Kristjanom Kovačičem (TSO). Po tekmovanju pionirjev so nastopili mladinci iz cele občine. Streljali so na 400 možnih zadetkov s prosto izbiro orožja. Prva je bila ekipa SD Kovi nar Ormož v postavi Pšak-Zličar-Jančar pred SD Tomaž in pred SD TS Ormož. Posamezno je bil prvi Milan Pšak (Kovinar) pred Boštjanom Špaca- panom (TS Ormož). Tretji je bil Marko Jančar (Kovinar), četrti Boris Kovačič (TS Ormož) in peti Boris Notersberg (Kovinar Ormož). Vsi, ki so do- segli normo, se bodo udeležili regijskega tekmova- nja, ki bo naslednje dni v Ormožu. Jani Ivanuša Tekmovanje SSD 16. tekmovalne skupnosti Vsako leto priredi Občinska strelska zveza Or- mož tekmovanje pionirjev, članov ŠŠD, v strelja- nju z zračno puško. Tako je bilo tudi sedaj v sobo- to, 4. februarja. Udeležilo se gaje več ŠŠD iz Prek- murja in okolice. Ekipno je zmaealo ŠŠD Videm ob Sčavnici s 467 krogi pred ŠSD Ormož s 466 krogi, tretje pa je bilo SŠD Ivana Cankarja Lmto- mer. Posamezno je bil najboljši Tibor Najir iz SŠD Lendava — Dobrovnik s 178 krogi od 2(X) možnih. Drugi je bil Darko Špacapan iz Ormoža s 170 kro- gi, tretji pa Mihec Ziško, SŠD Krka Šalovci s prav tako 170 krogi. Republiško tekmovanje bo letos marca v Portorožu, udeležilo pa se ga bo 100 naj- boljših pionirjev iz cele Slovenije. Poleg pionirjev so nastopile Še pionirke. Ekipno je zmagalo ŠSD Graničar Cankova s 471 krogi. Posamezno pa je bila prva Marija Horvat, prav ta- ko ŠŠD Graničar Cankova. Jani Ivanuša t' IS rnid ni zoH^o Mi^ao >iimxs3a iMav>ia oi nv^iis EuafEJO 'i5inj§ '5(iu -j3qB9 'iDJEuiojiA 'puij3qja 'SJH 'SEA B?ISAOU -JI '?i?oq 'pupaAS 'puasaa 'pfuBAaT '>|BIAOI ds 'puaujE^ 'pE3JJS 'pAoSzap^ 'BABUJOG 'pAOJog 'pusAjj 'puii3qos 'pifoSBZ 'pfuB^js -OPM 'UlUlioj 'pA0J3DBld 'pA3fBQ 'SBA BIBJAJ 'pu!J3jni,M 'pufojs 'pAO>ina 'qpAO>)JB^v ud SBA BAON 'PA0^JBJ\''pA0qBZ 'Bfmnds '>lJ3ds -fB^V 'afs^l '3ZJJS3S 'fBO 'BDufoSzBJJS '3I0>( -i§ '3UB|'qBf Sj "! ds '33AO)(J!o''SEA BfUOSBJa 'pAoqii\ 'afjajajd -32 ui ds 'sba bfjadn^ 'ousja -o-j '35bdv 'bu3|0a 'pAOUJX bps 'pablsubg 'SBA BA03UET 'D3ZJX 'lUSPJA '3f?3JqOd 'aDiSAlf^ '35§jujjs 'OA33upi->i 'Bjo3un->i 'SBA Bfjsjao 'SEA Bfu3A0is 'asopfBH 'Bqao5js 'puazBJO 'BuipfBH •Šz 'EUipfEH ds 'EJS3D Bijsps 'Ef3A Bqns '3? -§|UJnx '83jq lussp — fnjj tmfiasbu qiu3fujis \ (b :ign?| if§0?i0)i lu^idijB ijojd aoubzbj jBf mujijEiu UI AOUEJrid 'A3fj3lf0jq 'A30UE5§|d '!SO^O>l 3fU3f|d33 ■£ •[UI1)|3}S Ijojd AOSd qi5[SAO| 3fU3fld3D X z 0UJ31 Ul IJSOJEJS 3D3S3UJ f OflUjOd -op 0>] ']U|[513}S UOjd AOSd mpEjlU 3fU3flci3D 'AOSd BflDEZIJUIujl3q3p Ul IUI|>13}S IJOjd AOSd 3fU3fld33 'Z •(pp) 30!?0>I '(pp) BU , -3|oa '§ig 'BDiusjJor) 'pfuBJiJoiM 'SBA Bf53J3r) :qifi -3SBU A npESud nui3U5|UBJA ijojd Bp3Ao8 afuafjds^ ' i :qn>j3fqo ui mfEJ^j q|fup3|SBU a Efu3rid3D BUAi}U3A3jd ofiABjdo 6861 fnjd !U!9qo \ U3P -1 fnij au!;;qo nr;;ouiqo bu ui!uza|oq uiiuzn)) uii^js -IBAi; uiiua^oiop !)Ojd Aodaj)|n muAijusAajd muz3Aqo IMVMDOad ifupaisEU I3f3jds 686! 0J31 ^z frnj 3U!?qo pas iusjaz] 3f''fnjd 3u!?qo nf?ouiqo bu !uz3|oq mujti)) iji^isibai?. BfUBASJSjdSid u; BfUBAUJIpO ipBJBZ A0d3J)|n q!UA!JU3A -3jd nfuBfEAZi o'3qp3jpo 3 "! i 'SBipod b|si '01 M S 'NHOIOO 3?0f fnid OS ESaujJAZi ^lupaspsid 6861-2/1 :uinjEa 3-68/1-92£ :B')il!A3JS •fnjd uj ?oiuJO u!?qo njjiujssA uisupEin A !ABfqO od UEp liuso jJBflSA 3U?EZ Eqp3jpo BI U3|? 6 •BjuBinquiB BujBjqo b^s -iBUU3PA lAEJdo fnjd ->I->I iiujbj |)lsf3J3?!§Bad bu 31u -3ui3id eojoza b83uaiibju3z3jd3j ofpbz!u!in)ij3qnx •fEJSOd q|>lSU3lU3ld u; OIJEIU ASDIEASfSJZA u!?njp qifi3q3? 3AE?(Spjd 351§OIOJ!ZEJBd UI 3)15010U3J)(Eq — ''A3fjEJld051 JS0UAJ>10|EUJ du?nil BU lAJ^J OABJlSpjd — 'lUEpsiSsjd !iiq osju 35 15) tnjd -jj-m !p3i? luaouso a ipsaos 3ab?(s!3Jd 3^§0I0jd05| 'ao)l!q EU3iu3S 3ab>(S!3jd 3)(5010!J3J51Bq 'ozB|uoiuoquj 'ozouq!a 'Adl '^91 3ab>ispjd — '0Z051A31 BU 3AB5lSI3jd 35(SfUOJEJOqB} — '30X u; E83)izs3rnv u3Z3|oq bu SAB^jspad 3^isfuojBJoqBi — 'Bdn^po e33uejiz]ub3jo oiu -lUl 0513|U1 OfEfBppO 151 'qpSU0Ap A Bp3A03 BSA — tsfisjg — Bfmnds 'fnjtj 'juEpiu^ 3uox '03AO)(S3T 'Ui3piy\ "EUSIOa '>(iuq3|p0d '3|BJ32 'SDJSdOJS :q!}soudn>|s muAsfEj^ qjfup3iSBU a (EfpBZIUl|n5)J3qnj EUJOldS HIA) BpSAOŽ BSA — q!fj31jj}3? od ouA!S33>ins 'ipsAoS 0/j Eq3Ji 3f ijEJ|ziuiin))J3qnx ' | :A3DJ0ZA !UJ3ZApO Ul MBAIZ SAB^jSpjd 3u?!JsouSBip sfupsiSEu ofjAEjdo 3s fnjd !upqo \ •ouqopod Ul BrUBA3fU3D0 '3AEJSZBJ BU Op3j8 1>| 'A3DUn^ q3SA — :izojBiuos>|!ui uojd A3Dun>( 3fu3fid33 "6 EpS Ul pAB[SUEa 'SBA BA0DUE1 'D3?JX '3fZ3jqOd 'Ef3A EljnS '3?§!Ujnx 'pU3ZEJa :->j->j ulJBj 3oj>)o qifi3sbu a 3?!§bjd 3sa — A0iB)(0| q!UAEf mSnjp Ul 3UBjq3jd 3U3qznjp A0jBjq0 'A0jBjq0 q!)is -liusos Zl lUlEflUlOd s Of!UBJq 3s 1>1 '3?|§Bjd 3sa — 'A3DUBJld os "ZO fUlAS m>lSU3U13ld ?3A !|B 01 z qEfpBJ3lU0lSB q!f?3A A — fnid >I>I A3?!§Bjd 3U1JBJ - :i3n)( ifjijBjd ijojd A3?|5Bjd 3fu3f|d33 -g ASOjBlBAZlOJd qiUlBnp!A!pU! 3JBf 3Up0AZ10Jd — ("njd 3U!UjnJ3J A35JEJS qUBJS Ul A3§JEJS qBUlJBJ BU — :nsij|quojq niu3uzop)i3jui uojd i§o>io>| 3fu3r|d33 A3DlBfBAZlOad qiUIBnpiAipUl 3JBf 3Up0AZ!0jd — fnid suiujnjaj A35JB1S quBis ui a35JB)S qbuiaej eu — !uz3ioq ojoquin9 uojd t§0)|0)i 3ru3fid33 g A30|EfBAZ10jd qiUlBnpiAipU! 3JEf 3Up0AZ!0jd — fnid 3U!U)nJ3d A35JB1S qUBJS Ul A3?JE}S qBUJJBJ BU — !UZ3|0q !A0)|3JBt\ Ijojd !f0>|0>( 3ru3fld33 fnjd suiujnjsd ASJJBJS D|US3U qBuiJEj BU — fnJd 3U!Ujnj3d A35JBIS mjbjs 0IUS3U qBUiJBj bu — nfjoujsjj niu3u?n)( nojd ijo^jo)! sfusfidsj -f qBfU3UBZBJ A (3 UJ3P!A 'BuipfBH ds '3f?3iqod :js6uABf3p OilSJBpodSOS 0§f3UqU13U10d 3UIUjnJ3d BfSJ IU3UJ -od J3f>i 'ASOiEfBAZioJd muiBnpiAipui q!JEjqo a O ILUESnjpBZ lUl!)lsflJ3U15( s — Boujsig JBjBiz uioi)|npojdos3iAi z — U!P?EJBA 05(0>I s — fnjd ouiujnjsj s — :ofEju3doo>) i)( 'q!JUBJ3doo)i q3SA uj (3 A3fj3lf0jq 3UIJBj — A35JEJs'0IUS3U 3UiJEJ — A35JBJS qUEJS 3IUS3U 31UJBJ — :frnd'3U!Ujhj3d qiJEjqo a (P ■?ipEJBd 'qEUE|n)( -JIJ) ud BAEJSUJ :B8n)| Bf50>(0)l BUJldlJB EUSflAOJ -o8n'q!p| q3Ap q!fupEZ a b|!q 3f J3f)j 'q!fi3sbu a (3 •pA0Z3jg 'puijjnf '1DU|P|BAH 'PUIAON 'qJA !>l?35!g '?!|0a 'M-IA I^ISAOpUBf 'pA0?3UBf 'BfpjšjQ ')(E?§U3fBJ9 'n8j3qjnA ud bu!A3?j'>i 'nfny ud bu!A3?j>j 'qjA !)(sfu3J09 '03aojsejh '3fAO?|5ru9 'šjEp^ 'qjA ifupdn-^j '3Č>i3dOJS 'BU|piQ '0>[SfUBld '33jg 'OUJUO>I :qifpsBu A uiJBj SOJNO qi3ojN qi)i50ioijoozid3 a (q 6861 t I :uinjBa č-68/l-9ce ^RliiASJS nuo^BZ uj3>(§i|qnd3j hb ui3UZ3az od ofBJ -UBZ 3S 'lUZ310q 3uzn)) BU 3AlflUinS IIBAIZ 3AB>1S -i3Jd 31SO|OU3i:iEq Ul EljlSOUŽBip B^ISUIOIBUBOJEJ I | DIlEUi .\331BA3r3JZA UlZIljp qjrpq3? q3SA — fnsod qiu|!u3ui3|d uizrup qirpq3? q3SA — ISOABUiaSOU Ul JSOA -E?i§jd '3ž3|bz 3("pq3? oqoi!u3 opnq bu paiBsij oi fnjd 3Upq0 nf50Uiq0 bu A0!1BfU3UJ3|d A3Dq3J? q3SA — A3fjB)ld01 1S0UAJ)(0|BU1 OUZn)| EU p3|33Jd '6 >IX n)Ejqo EU ASJlJEjd q|>lSU3U13|d lAJ)) A3DJ0ZA o 1 — fnid >1-X qijEjqo qi:isf3jop3ao3 a iibai? qi^SU3lU3ld qiUEp3|33jd3U 3? q3SA 0/„0| — ZAZO n?§ip3JS U13U|EA3fU3U13S0 A A0)(iq — 0Z0J!dS0jd3| BU p3|33Jd -g ?AZO n?5ip3JS UJ3U|EA3fU3U13SO A Ao;iiq — fnJd qiJEjqO qi|EJSO a 3p3J? 3f3A03 3UAOUSO o/„Oc — afl -od OUAEy ■>1->1 mEjqO a MBAI? 3>|SU3U13|d 3SA — 0Z0)(n3| BU p3|33Jcj njsndud ui3upojud a a0)iiq — r"ld ?AZO Ui3U|BA3fU3U13SO A AO>liq — 3a -E>(spjd 3)(50|0jd0)| U) !UiEfu3i)|Bq !ui!UJBi!A>i!qn z 1S0U3?BUS3U0 EU 3p3|3 BU3UJ3S oae>|Spjd 0>|§ -0|0U3J^Bq 'OZEIUOUJOqUJ 'OZOUq!A bu 3AB>(SpJtJ '9 njsndud uisupojud a a05(!q — ?AZO n55ip3JS UJ3UlEA3rU3UJ3SO a ao)|!q — (Adl-y«l) f^jsidzi !jse?jnq3UJ eu p3i33Jd g >i>t3 3U1JEJ A35!5BJd q!)|SU3UJ3|d IAJ)] A3DJ0ZA O jOI — 301 E33)(ZS3fnV U3Z310q bu p3l33Jd f ■A3DfBZ q!U3fpjJSpO 3AB)|Spjd 3>)SU101EUE0lEd — !AJ)| uj0šn)(zpjd uii^ijoiojas s >J>| A3?!5Ejd lUUBj A IIEAI? q!))SU3Uj'3|d O/dOt — !AJ>| uiosn)|zpjd ui!)|$0| -0J3S s 2AZ0 UI3U|BA3fU3UI3S0 A 3)|!q — lAJ^ mopsjSsjd uii)(50i0a3s s >i>i n)EjqO UJ35|bŠa a 3p3J5 3f3A03 3UA0US0 0/j03 — (P3l83jd bz U)( .U](«!Al? U3ZApO Eq3JJ 3f !fp>|B3J lUAlJIZOd IjE .»iiiuins qo) uiosn>|zpjd ui|isEU3jsjd ou?3iuj t A331EfBAZIOJd qiU|EnpiAipU! B)|31UJ A30JOZA qi)|sa3|q uf' fnid >|>| 3p3j? sfsAoS suaouso — ozdponjq bu p3i33Jd e nilpOAEU lU3UZ3AqO od fni^ 3UIUjnj3d DfEf MjUKlEA 01US3U qBUUBJ EU — jlj !fs0510>( eu p3l83jd 7 oz -i)in>|a3qnj bu )(ab3z3q msnjp ui ^ujEiJod 'q!u -iausiu3z3u 3p3|83Jd ipnj iabjcio fnij ^azo AajlfBjd IAB)|SI3jd DjSUIOJEUEOJBd l)|ESA Ud — ())ab3z -3q q!8njp ui qiuiBUOd 'mu|E|J3ju3Z3u p3|8 -3jd) 3U1JBJ 3fj!5Eid 'IIEAI? 3>|SU3U13|d 3SA ozo|n)|J3qnj eu !JB))spjd Bq3Jj sf piuabiji a — 'AsoiEfEAZiojd q!U|Enp!A!pu! uj ifp -EJ3d001( A 3U1JEJ 35(Sf3J3?!5Ejd 3)lŠu3lU3ld 3SA — 3;^$uoAp ou3?n>)o bu or!r3ui oupsjsodsu !)| 'qpjUOAp q3SA a J3DIS UI EZ0|n5(J3qm BU3f|a -ojo8n E|!q 3r jsf)] 'q!rpsEU qijsjj a !50)|05( 3sa — fnJd 31UJBJ 3>)Sf3J3?!5Bid DlUSUISld OOS — 30SBfi3UJ 3)|šu3uj3|d 3SA — fnjj B55!P3JS E83U|BA3fU3UI3SO — fnjtj Op3J5 0f3A08 OUAOUSO — S9I QWLOVLZ 60£-0i9-9l , V '8 Š9I <:6f0t'S'il 109-0£90l £ 'L S9I ici^^ct-ci et-o^ers st "9 S9I cSi^-lS8'9 LLi-ZSVf Z 'S S91 t'IIS8tt' St'9'Z.S9'3 t/9 > S9I 60t'-908'z; frSS^OOZ.'! t^/S S9I PZZ669[ £e8'6c01 1 'Z S9I 08Z"960i Z\VP99 P/i 'I uip A U!P A qE10D A JI S5|3pu! JS0Up3JA BAOU JSOUpSJA BJBJS )(35nfl)|UJ dEZ IBSBUZ Ul 3fZ3JU10 OUpOAOpOA BU 3>(?nr|)|Ud BZ B|I?BJAOd JSOUp3JA 3S B?3A0d '1 dSTMS lfup3[SBU |3f3jds 6861 efjBnjq9j 's 3up if3s eu fnjj 3upqo ijsoudn^js iu|Eunuio)i lUAEjdnouiBS ud ijsou -ABf3p 3uiBunuiO)( "3uiBnp'iA!pu! BZ joqpo 3f (88/01 92/Li 'S8/S3 15 T^ld "! -JO upqO >)1UJS3A lUpBJfl) A3fU3l!J)| Ul 1IJ3UI A3J!U10d0p U] qUJ3UI3jdS EU3I? '9 u; 'Z J3J 3fŽ3JlU0 0>lsfpBZ!IEUE>( UI OUpOAOpOA EU AO^l^nfl^jUd qp3fOJSqO 3J3J!DEdB)( 3fUE? -3AOd Ul 3:>|?nfl3i!Jd 3A0U EZ q!lpBJAOd o A3ru3ju)( UI IU3m BUSj? 'Zl IAOUSO Ejsi rnid sNijao ISONdn^S VNlVNniNO-M VNAV^dnOHVS ■J s •>(iuj"Ed0JS .•»urjj Ejoupo >(iup3sp3j,j 6861 ■JRnjq3j g aup 'fnij •iAEfqo od urp g ijEfpA 3u?ud Ul Injti Ul ?ouiJO upqo n5iiuis3A uisupEjn a !AErqo 3S qEU33 q!AOU o d3i>is t- i U!P 8861 čl le "RP"fuz "! ^001 B"!? -|0p ^^pnrl:1Ud E33Up0A0p0A (Bpp EU?B1U0U1) JSOUpSJA E>|SUn?Bjp3jd 3S B53AOd i i^lEjdpO IISOU3ZEUS3UO Bfudojs =g iu_-•:i06_- snspui (3 Uip a) (3/"!P ISOUpaJA BAOU JS0UP3JA BJBJS :nrjoj5i3S ui3u3qznjp a ^isjnfi^ud ez (q S91 I()9t98/. 6l8S9i:t' Ot 't' i;9i fUloss Cift-eei" iz £ S"91 t'0£l)t'£ ££0i>"80T Oč 'Z S9I 960 £t-6 i t-£9Z./.l i _SI_M uip a uip a (UID a) 15 S>|3pui JSOUpSJA BAOU JS0Up3JA BJEJS )|3?nf|5)lJd dEZ :nfjoj)i3s ui3uq3SBz a )(3?nf|>iud bz (b Bsruz Ul 3f?3JU10 0)1S|BUB)( BU >)35nfl)|Ud BZ B|j?EJAOd JS0Up3JA 3S E53AOJ 'Z ■joque|M e)|sezji 'j39aA dfiafpod ougiiejB ousidoscp e>|S!JL 'i/i Bj) !)|sqjs 'fn|d eAi^iupdJn zapss ')|iN9010d ONVUd >|iup3jn lUJOAoBpo — Joqpo i^siupajn dfnf -ojn '9 ba0)|Bfus0A 'fnw >1!"pai-0!ped f|3»efBP*l 'uiojiiupoi s redn)|S 9\ ed )||!Aa)s iimzauiesod lifiupojeu tuju in njegovi širsi nkolici ne, ki imajo hote ali ne- hote opraviti s turisti v našem starodavnem mestu. Za nekatere je kljub temu ta dogodek ze £] v pozabo ali pa mimo, kot na nrimer za nič krivega uslužbenca edinega ptujskega hotela, ki pred kratkim ni mogel ponuditi neke- mu nizozemskemu turistu prav ničesar za potep po mestu m nje- govi bližnji okolici. Namreč pro- stori Turističnega društva Ptuj, Mladinske knjige. Blagovnice... so bili v soboto popoldan zaprti, v hotelu pa ni bilo na voljo niti enega vodnika — ne v slovenšči- ni kaj šele v nemščini ali angle- ščini. Kako so rešili problem v korist obeh, ni znano. Po navadi si turist že doma po- išče primerne knjige in podatke o krajih, v katere potuje, ogleda si osebno izkaznico mesta (kot je bilo rečeno na slavnostni pred- stavitvi), v katerega potuje. Lah- ko pa se mu zgodi tako, kot se je zgodilo skupini nemških gostov, ki niso verjeli naši sodelavki, da si bogate baročne fasade mino- ritske cerkve v Ptuju žal ne more- jo ogledati, ker je bila porušena že leta 1945. Ti gostje so namreč v rokah držali vodnik po l^uju v nemškem jeziku, in sicer ponatis enega starejših ptujskih vodni- kov, verjetno Sarijevega iz leta 1943, ko je cerkev še kraljevala v vsej svoji mogočnosti. CJostje se niso dali zmesti in nemalo prese- nečeni so obstali pred pročeljem ptujske pošte. Z novim ptujskim vodnikom se vsaj nekaj časa tujcem in tudi drugim take nevšečnosti ne bodo več dogajale. Dogajale pa se bo- do oz. se že dogajajo drugačne. Vodnik ima namreč »le« 54 li- stov vsebine in zato ni pokrito prav vse. V njem manjkajo pred- sem ptujske gostilne, razne insti- tucije, gospodarsko-politična sli- ka itd. To so pripombe domači- nov, strokovni delavci pa bi radi dodali še kak spomenik, etnolo- ško zanimivost, pa ni bilo več prostora. J:na od verzij vodnika je vključevala tudi ptujske gostil- ne in vse, kar je v zvezi s tovrstno turistično ponudbo, vključevala pa je tudi sredstva za izdajo od le-teh, vendar seje zataknilo. Po- samezne ptujske institucije, vsaj večina od njih, se skrivajo za bolj ali manj častitljivimi fasadami. Toda problem je v tem, ker smo danes navajeni, da smo najprej omenjeni mi, šele nato pa morda več kot 500 let stara fasada. Kar pa se tiče gospodarske in politične situacije, pa Ptuj ni ne- kaj izjemnega ne v slovenskem, še manj pa v jugoslovanskem prostoru. Leta 1895 je izšel znani Fels- nerjev vodnik po Ptuju in njego- vi okolici. Ce bi se naslonili na njegovo zasnovo, potem bi tudi v današnjem vodniku lahko pre- brali ne le o kulturnih spomeni- kih, temveč tudi o vseh organih, organizacijah, šolah, društvih, cerkvah, samostanih. V njem bi zasledili tudi številna imena od župana navzdol. Felsnerjev vod- nik je bil dragocena iztočnica, naslonili pa smo se na nekatere vodnike evropskih mest, saj tudi nas vleče v srednjo Fivropo. Vodnik, kot je pred nami, ni edini, ni idealen, ni dokončen za vse večne čase, vendar je tu, pred nami v dostojni, skoraj slo- vesni obleki, pa tudi znotraj se skriva život, stkan iz tisočerih dognanj številnih ljudi, ki so ta- ko ali drugače pisali zgodovino našega mesta, jo ustvarjali, ohra- njali in predstavljali. Pobrali smo, vsaj upam, tisto najboljše, tu in tam je kateremu od avtorjev uspelo podati svoje dognanje, iz- kušnjo ali le pogled. Vodnik je tako kot Ruj doži- vel marsikaj, preden je prikukal na svet oziroma preden so se že- lja, entuziazem in predvsem po- treba spremenili v dejanje. Mi- sel, da bi za Ptuj zadostovali kar na ciklostil razmnoženi osnovni podatki o Ptuju, zgovorno pove, skozi kakšne valove je morala pluti barka izdajatelja, da je na koncu le izšel tiskan, vezan, opremljen s številnimi barvnimi fotografijami in z zemljevidom. Doslej je bilo prodanih že 2500 izvodov od 10.000, kolikor jih je bilo natisnjenih. To ni ma- lo, icaj menite? Torej se je splača- lo- K. Š. P. Tapiserije Cvetke Žunkovič Ni še dolgo tega, kar je Cvetka Žunkovič iz Zlatoličja končala razstavo tapiserij v prostorih po- slovne stavbe ptujske Perutnine na Potrčevi cesti. To je bilo nje- no prvo razstavljanje, saj se je začela s tem načinom podajanja oziroma s to dejavnostjo uvelja- vljati šele lani na pomlad. Pobu- do ji je dala domača obrt, ki je bila nekoč v vsaki hiši, saj je bilo potrebno prav z ročnim delom, predvsem s tkanjem, oskrbeti hi- šo in njene člane. Pripraviti je bi- lo potrebno različne stvari za vsakdanjo in praznično rabo, ta- ko kot so velevali običaji in obre- di. Žunkovičeva se je omejila na okrasne tapiserije, ki so moder- nejše, lahko pa bi rekli, da pou- darja eksperimentalnost koncep- ta in sodobnejše razpoloženje. V ljudski ustvarjalnosti, ki je bila nekoč izredno živahna tudi v naših krajih, so najbolj razširjena ročna dela, ki se nanašajo fia tek- stil. V glavnem so jih opravljale ženske, ki so pripravljale predi- vo, tkale blago za perilo, obleko, izdelovale odeje in preproge. Ukvarjale so se s čipkanjem, ši- vale ter okraševale oblačila in perilo ter se ukvarjale z aplicira- njem. Mnoge so pletle in na ta način izražale svojo sposobnost za kombiniranje barv in oblik ter tako poudarjale svoj ustvarjalni temperament. Zlasti na statvah so z raznovrstnim načinom tka- nja izvajale različne vzorce, ki so jih vpletale z raznimi materiali in se poglabljale predvsem v bar- vne učinke. Važni sta bili dve os- novni tehniki, povzemali so sicer tudi druge, toda v rabi sta ostali tisti, ki sta bili za to področje najbolj primerni. To je bilo tka- nje s prsti in uporaba tkalskega čolnička. Za barvanje tkanin oz. barvanje materialov za tkanje so dolga stoletja uporabljali meh- kejše tone razstlinskega barvne- ga izvora. Pastelne barve so bile umirjenih tonov, sicer pa so prevladovale manj kričeče: rdeča in zelena ter temno modra in rja- va, ki jih je redno spremljala be- la, saj sta taka predvsem volna in lan, ki sta veljala za osnovo. Ani- linske barve, ki so na razpolago v novejšem času, so bolj kričeče in odvzemajo tkaninam prvotno barvno mehkobo in prefmjenost. Na širšem področju Jugoslavi- je so zelo razširjene progaste in vzorčaste tkanine. Zanimivo je, da med vzorci prevladuje okra- sek rombaste oblike, kar predsta- vlja kolo, ki je vključeno kot pre- prost, ampak značilen motiv, lahko pa se javlja tudi v različnih zapletenih oblikah. Geometrijski ali geometrično stilizirani okra- ski so prišli do izraza predvsem na preprogah, kar se je najbolj razširilo na področjih, ki so jih zasedli Turki, sicer pa so stilni vplivi prihajali tako z Orienta kot Zahoda, kljub temu pa niso povsem izpodrinili prvobitnih oblik. Starejša je geometrijska ornamentika, barvno skladnejša in mlajša pa je figuralna orna- mentika. Z vsem tem prihajajo do izraza tudi rastlinski motivi, zlasti drevo življenja, na panon- skem območju pa se včasih poja- vljajo tudi animalni motivi. Po- dobno ornamentalno problema- tiko obravnavajo tudi na vezeni- nah, ki so lahko zelo razkošno okrašene, ko gre za dele oblek iz platna in za perilo, sicer pa tudi pri suknu in usnju. V Sloveniji, predvsem pa v alpskem področju uporabljajo figurativne, rastlin- ske in zoomorfne motive, toda na njih se poznajo srednjeevrop- ski vplivi. Pri nas so se v manj razvitih krajih pogoji za to vrsto ljudske- ga ustvarjanja spremenili že med obema vojnama, ponekod pa že prej. Dokončno je na tovrstno dejavnost po zadnji vojni vpliva- la popolna sprememba socialno- ekonomske strukture na vasi, ko so prenehale obstojati razmere za vzdrževanje takega stžinja. Za- to sedaj prihaja ponekod do ob- navljanja prvoibitnih oblik in de- javnosti, kar poski^ša storiti tudi Žunkovičeva. Za pripravo razsta- ve očitno ni imela dovolj časa, zato je predstavila dela, s kateri- mi uporablja novejše tehnike, ki temeljijo v glavnem na pletenju in tudi uporabi makrameja in aplikacije z volno. Morda bi bilo treba vnesti več kontrastov, ki bi naredili njeno delo dovolj pestro in efektno. Uporablja zaenkrat namreč pretežno temne barve in črno, ki pa niso vedno dovolj primerne za okrasitev notranjosti prostorov, v katerih živimo in ka- terim so namenjene. Verjetno bo sčasoma nekatere stvari spreme- nila, morda tudi način aplicira- nja, zlasti takrat, ko se bo lotila tkanja, brez česar si tapiserije v pravem pomenu besede ne more- mo predstavljati. Prepričani smo, da se bo Žunkovičeva, ki na za- četku ustvarjanja išče razne izra- zne možnosti, v bodoče še bolj potrudila in uspešno nadaljevala svoje delo ter se tako uveljavila. dr. Štefka Cobelj Ob slovenskem kulturnem prazniku v Ormožu več prireditev Na sam dan slovenskega kul- turnega praznika, 8. februarja, so v Ormožu fanfare naznanile za- četek vrste prireditev, s katerimi so počastili spomin na velikana slovenske poezije Franceta Pre- šerna. V dvorani gradu je 8. fe- bruarja Marko Cvahte, član De- lavskega prosvetnega društva Svobodana iz Slovenske Bistrice, predstavil Pridige Janeza Sveto- kriškega. Naslednji dan so v pro- storih knjižnice predstavili grafi- čno mapo Aleksandra Cerveka in Marjana Gumilarja. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj. V petek pa so se v knjižici zbrali mladi literati, člani stalne literarne delavnice, iz katere iz- haja tudi srednješolka Barbara Krajnc, katere pesmi so izšle v zbirki, ki jo je založila Zveza kul- turnih organizacij občine Ormož. NaV Marko Cvahte v vlogi Janeza Sve- tokriškega. Prešernove uglasbene verze je zapel moški zbor Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ormož. Fotografiji: Ema Žalar Ar prav se piše Teleks ali Telex? Teleksov glavni urednik je svoj uvodni zapis v novoletni številki (29. 12. 1988) začel takole: »Te- lex stopa v novo leto nekoliko pomlajen. Druga- čna naslovnica in nov logo sta prva elementa nove zasnove, ki jo načrtujemo za prihodnost. Na vse to, pa na tisto, kar bo še sledilo, želimo le opozori- ti, nikakor pa nočemo tega procesa napihovati, kajti TELEX je v preteklosti doživel že toliko pre- lomov, zasukov in sprememb, da zgolj še ena več ne more prepričati nikogar.« Res je, najočitnejša sprememba (pravzaprav edi- na, ki je v urednikovi uvodni besedi jasno omenje- na, ne pa tudi utemeljena), ne more prepričati ni- kogar, najmanj pa člane jezikovnega razsodišča. Novi »logo«, tj. sprememba naslova TELEKS v TELEX, nam glede »nove zasnove« ne simbolizi- ra take smeri vsebinske in oblikovne prenove (po- sebno ne jezikovno-kulturne), od katere bi si lah- ko obetali kaj zelo spodbudnega. Ce se prav spominjamo, se je ideja o preimenit- nem iksu v naslovu tega tednika vsiljevala že ob preimenovanju nekdanjega TI D (Informativni tednik Dela) v TELEKS, vendar je bila na srečo zavrnjena, preden se je uresničila. So jo zdaj zato vpeljali kar brez napovedi? Ali pa je to znamenje, da gre »verjetno najbolj razširjeni slovenski ted- nik« res h koncu? Kar zadeva jezikovno kulturo, je nazadovanje očitno (preštejte npr. število manj- kajočih in odvečnih vejic v intervjuju s Školčem in Greganovičem iz iste številke Teleksa). Škoda, saj gre za poklicno in politično dobro »profilirano in artikulirano« časnikarsko ekipo, ki bi se v sloven- skem in širšem prostoru lahko uveljavila z druga- čnimi, predvsem vsebinskimi spremembami, ne pa da posnema obrabljene prijeme propagandnih re- ferentov tistih naših podjetij, ki mislijo, da bo šel izdelek bolj v prodajo, če bo njegovo ime vsebova- lo kako »uvoženo« črko (npr. y ali y ali w ali q), ki je slovenska abeceda v svoji kmečki preproščini in uboštvu ne premore. Dajte no, ta burka je stara ti- soč let! Teleksovci nas bodo s svojimi napovedmi o pre- novi bolj prepričali, če bodo poskrbeli za lektor- sko službo ter se od iksa vsaj vrnili k črkama k in s, če si za ime svojega tednika že ne morejo izmi- sliti česa bolj izvirnega in razumljivega. Zgarane roke jim obvisijo ob telesu ali pa jih od začudenja skle- nejo kakor k molitvi, po nagubanem licu zdrkne solza. Naglo jo posu- šijo s hrbtno platjo roke,, ko se obrnejo, da bi tiho, po prstih odšle. Tam, ob oknu stoji novinarka in leče njenih oči posnemajo obra- ze mater, vredne, da bi jih umetnikov čopič ohranil vsem prihodnjim rodovom Jeruzalemskih goric. Zunaj je velik dan, gorice se kopljejo v soncu. Ves Jeruzalem se koplje v soncu in svežem zelenju. Je še kje toliko ptičjega petja kot nad našim dvoriščem ob tej uri, ko sonce še ni popilo jutranje rose? Nedelja je, danes ne bo otrok. Prišli bodo odrasli, od daleč, za svojo zabavo, kakšnih dvanajst. Naj pridejo! Ni še deset, ko se oglasi žvižganje s kolnika pod Domom, izpod krivega drena. In nekaj glasov, moških in ženskih, ki me kličejo: »Mara!« . .. Mara! . . .« Mirka in Danica jih pričakujeta v veži, jaz na stopnicah. Nekaj časa se mudijo na dvorišču, vzklikajo rožam na oknih, peskovniku . .. Počasi, obotavljavo stopajo na vežni prag, še vsi nasmejani. Mestni, "olj ali manj neznani obrazi. »Le pridite . . . pridite ... nič se ne obotavljajte,« jih vabimo. Sti- skamo si roke, želimo jim dobrodošlico. Zadnji stopi v vežo nadzornik, njegove oči me toplo objamejo. Odprem vrata v obednico. Prostor se napolni z vzkliki priznanja in občudovanja. Kaj takega! . . . Kako čudovito! Kdo pri vas tako lepo riše? Mirka? ... Pa te rože ... Te so zasluga našega vrtnarja, pred- vsem pa tistega Nemca in njegove žene, ki sta tu tako razkošno vrtna- "".'•a ... Ali veste, da so marsikatero teh rastlin, rož in grmovja preseli- na Brione? ... Ne, kaj takega! . . . Lizika in Danica ponujata dobro jeruzalemsko žganico. Ko se odžejajo, ne strpijo v zaprtem prostoru. Drug za drugim se odpravijo na dvorišče, kjer so malo prej videli nekaj ležalnih stolov pod jabla- nami. Utrujeni od poti — od Ivanjkovcev so prišli peš - se hvaležno ^'eknejo nanje. Mirka in Danica sta z njimi, jaz se pomudim še v jedilnici, da uredim mize. Pogledam še v kuhinjo, naročim Liziki zaradi kosila, kar je se treba, zdaj, ko vemo, koliko jih je, nato pa se vrnem v jedilnico 'n tedaj neslišno stopi k meni nadzornik. Vidim, da ne namerava za rugimi na dvorišče. Spusti se na stolček in še meni primakne enega. »Mara, prisedi!« Prisedem. Ogreje me s toplim nasmehom: »Ne bom ti rekel vi, pa tudi ti meni ne reci tako. Preveč smo si da bi se vikali . . . Navsezadnje, kdo nam kaj more, nam ubo- 37. nadaljevanje gim Zemljanom, zakaj ne bi tudi mi imeli pravice do življenja. Ali ti ne čutiš tako?« Prisluškujem njegovemu glasu, ki je prijeten in topel kot njegov nasmeh. A besede me begajo. »Res vas ne razumem,« sem zadržana. On pa me gleda čisto od blizu, od zgoraj navzdol, ker je visok, tudi ko sedi, oči se mu veselo razpirajo, obraz je ozarjen. »Kakšna ženska si. Mara!... Počutim se, kakor da si mi zavdala. Zakaj te nisem že kdaj prej srečal!« Senca mi je šla čez oči: »Tako vsi pravite . . .« Opazil je to in skuša popraviti, čuti, da se je prenaglil. »Vem, da nisem prav rekel, oprosti mi! Zaneslo me je ... pijan sem lepote teh gričev ... te pomladi . ..« Vstala sva. Za korak se je odmaknil od mene. »Ti kar delaj, pomagal ti bom ravnati prtičke.« Ko stoji ob meni, se mi zazdi, da je s svojo navzočnostjo napolnil ves prostor. Za hip me je prešinilo, kako sama sem v resnici na tem svetu. Medtem ko nadzornik prizadevno zlaga prtičke in jih polaga na mizo, gledam igro njegovih prstov in znova me prešine zavest, ka- ko sama stojim sredi življenja . . . Samo za hip, takoj nato s smehom zakrijem tisto, kar je vzvalovilo v meni: »Kako bi vas razmestila, ko vas skoraj nič ne poznam? Kje naj kdo sedi? Najboljše bo, da jih vi razmestite, kakor mislite, da je prav!« Razigrano me pogleda: »Veš kaj. Mara ti boš razdelila prtičke, pa šele takrat, ko bo- mo že pri drugem kozarcu! Ravnaj se po podobicah na njih, kakor se ti bo zdelo.« Kosilo je pripravljeno, pokličem goste v jedilnico. »O, ti nisi počival?« se čudijo, ko zagledajo med mizami nadzor- nika. »Nisem zaspanec,« se ponorčuje in šegavo doda: »Narava meje poživila!« »Da te le ni še kaj drugega poživilo?« ga podražijo in pokažejo name. On pa rad prizna: »O, me je!... Kje pa v Mariboru srečaš takšno Maro?« Ko izpijemo tretji kozarec, se oglasi nadzornik: »Tovarišica Mara, nekaj si pozabila! Prtičkov nimamo!« »Takoj jih dobite!« Sežem po kupčku prtičkov ~ ogledujem obraze, ogledujem pr- tičke in podobice na njih. Spet se oglasi nadzornik: »Kaj jih tako ogleduješ, saj menda niso umazani!« Obide me navdih; »Ogledujem jih, ker so na njih znamenja, ki vam bodo povedala, kaj si mislim o vsakem izmed vas — pri tretji kupici sem vas že precej dobro spoznala.« »Oho ... oho!...« plane smeh. Medtem ko delim prtičke, se oglasi eden izmed moških: »Vražja ženska, kako si me potuhtala!« »Mene je težko preslepiti!« se zasmejem. Pred nadzornika položim prtiček z izvezenim sončkom. Pogleda me z iskrivimi očmi: »Jaz sem sonček!... Mara, sedi sem! K meni sedi!« Tisti, ki sem ga »potuhtala«, dvigne kupico: »Ej, če se vidva tikata, se bomo vsi — izpijmo še eno!« Narava, dobro kosilo in jeruzalemčan vse to je napravilo svo- je. Družba si po kavi zaželi plesa. Pari se zavrtijo, roke plesalcev so sklenjene ... Za hip me sprele- ti vročica: čakam, da me bo nadzornik zaprosil za ples in tudi najini roki se bosta sklenili. On pa, ko drugi začenjajo plesati, stopi k peči in sede na stolček. Gleda vrteče se pare in molči. Z menoj nekaj ni v redu. Ne spravim več smeha iz sebe. Ne da bi koga pogledala, stečem v svojo sobo, čutim, da moram biti sama. Obr- nem ključ v vratih. Odšli bodo naj odidejo, nobenemu ne bom stis- nila roke v slovo. Tako je bolje. Slišim jih, ko me kličejo, da bi se po- slovili. Pred vrati se oglasijo stopinje. Slišim pritajen klic, topel, prije- ten glas: »Mara, kje si? Zakaj si se skrila? Zakaj mi ne daš roke v slovo?« Molčim. Srce mi razbija. Vem, da ne smem ... nočem . .. Negib- no sedim. Stopinje se oddaljujejo, obotavljajo, počasi. Spodaj glasovi utih- nejo. Gostje so odšli. Nadaljevanje prihodnjič 8 - ZA KRATEK ČAS 16. februar 1989 — tidnik Dober den! Želin ga vnaprej in za nazaj, saj človik na srečo nikol nc ve, kaj ga lehko nekiga dne srečnega ali pa nesrečnega doleti. Jaz si tak mislin, da živleje sploh ne hi bilo zanimivo, če hi človik svojo usodo vnaprej vida in za njo veda. Meni so negda hahica pravili, da so mi rojenice in sojenice pri rojstvi prerokova- le. da hon jako pameten, lepi, hogat in ne ven kaj še vse. Pa se nič od toga neje uresničlo. Gdo so pamet tolali, te so me petrigali in mi premale možgone naredli, gdo so lepoto tolali, te se jin je stroj pokvora, z hogostvimt pa tak vete kak je: če kaj maš, je huj- dič, pa če nič nemaš, je hujdič. Jaz pa vseeno mislin, da so boga- stvo pridne delovne roke in možgani, če jih ve človik za pravilno zadevo ponucati. Bogostvo je tudi zdrovje in nasploh dobro poču- tje. Zato pa želin vsem ta storin, mlodin in tistin, ki se v sivih le- tih mlodi počutijo, pa zdaj slučajno boleni v štampeti duma ali pa v špitoli ležijo, da bi čimprej ozdraveli, se drgoč na noge po- stavil. Vete, tudi mene nekaj kripa za .šijak grobi, pa seji ne don. Zoblen nekšne tablete, se s C vitaminom fojtram in na skrivaj kokšni požirek šnopsa na drugi svet sprovin. Toga seveda ne smete moji Mici povedati, saj mi je strogo zabičala samo tablet- ke zobati. Pre, ke so tak gospod dohtar rekli. Tudi menije tak re- ka zdravnik v ptujsken špitoli: »Veš, Lujzek, zdaj pa nič več alko- hola!« Tak po tihen sen si misla: »Hvala, gospod dohtar, več ga nehon, tejko kak do zdaj pa čista zagvišno ...« Ja, hec pač more hiti, pa čeglih na svoj račun. Toto pismo sen vam pisa v torek, na Valentinovo. Pre, ke majo te vsi ftičekigo- dovno. Pa ženijo se tudi. Tudi mene je moja Micika pitala, če se ho moj ftiček kaj oženil. Kak je bilo naprej, van ne hon poveda. Pa saj vete, kak je s ftičeki, ki že bergle nosijo. Ženil se je, oženil pa več ne! Srečno. Vaš ftiček LUJZ. tednik — 16. februar 1989 IZ NAŠIH KRAJEV - 9 košarka Fenolit Borovnica ^Ptuj 90:82 l>tuičani so srečanje pričeli ze- lo zavzeto, večji del polčasa so vodili z minimalno razliko, kar je prispevalo k večji privlačnosti ekme Proti koncu polčasa so si eostje priigrali pet točk naskoka in ga dobili z rezultatom 43:38. Ptujčani so tudi drugi polčas jprali na dolg napad, žal brez uspeha. Izgubili so veliko žog, toda na srečo so tudi domačini delali napake. V dvanajsti minuti drugega polčasa so Ptujčani po- jedli z rezultatom 70 proti 63, vendar te razlike niso uspeli za- držati in domačini so štiri minute pred koncem povedli z rezulta- tom 82:79. K uspehu sta jim pri- pomogla tudi sodnika, saj sta go- stom prisodila kar 35 osebnih napak, tako da so Ptujčani tri mi- nute pred koncem tekme ostali brez petih ključnih igralcev, ki so morali zaradi petih osebnih na- pak zapustiti igrišče. Končni izid tekme je bil 90 proti 82 za Fenolit Borovnico. Koše so dosegli: Ploj 15, Mar- čič 15, Vlah 14, Robert Kotnik 14, Šulič 12, Miran Kotnik 8, Ča- brijan 2 in Filipič 2. V končnici prvenstva (drugo kolo) se bodo Ptujčani v petek, 17. februarja, v dvorani Center ob 19. uri srečali z ekipo ID Ježi- ce iz Ljubljane. MG Odbojkarski turnir v športni C LNTI.R je bil re- kreacijski odbojkarski turnir. V organizaciji TVD Partizan Kidri- čevo in ZTKO Ptuj je lepo uspel. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru občinskega programa množičnih športnorekreativnih akcij pod geslom Ka/}>ibaJmo ži- V1 jen je. Rekreativne tekme so bile ize- načene in napete, udeleženci so dosegli osnovni cilj, to je udele- žba v organiziranem športnore- kreaktivnem delu. Najzanimivej- ša je bila finalna tekma med eki- pama GARNIZIJE-komande Ptuj in Kungote sekcije TVD Partizan Kidričevo. Srečanje je bilo borbeno in na zavidljivi kva- litetni ravni. Zmagala je ekipa GARNIZIJH l*tuj z rezultatom 2:1 in s tem zasedla prvo mesto, na drugo mesto se je uvrstila Kungota, tretje je osvojila ekipa KS Franca Osojnika. Sledijo: Pojave, KS Dornava, Srednja družboslovna in naravoslovna šola l^tuj in TVD Partizan Maj- šperk. Organizirano se je rekreiralo 50 udeležencev, organizatorja pa sta pričakovala večjo udeležbo. Pozivamo občane, da se v čim- večjem številu udeležujejo mno- žičnih športnorekreativnih prire- ditev, ki jih po programu organi- zirajo osnovne telesnokulturne organizacije naše občine. L. M. Uspeh na republiškem krosu v Kopru je bilo republiško pr- venstvo v krosu za vse kategorije. Organiziral ga je domači atletski klub Koper. Nastopili so najbolj- ši atleti Slovenije, razen ptujske- ga atleta Vindiša. Prvenstva se je udeležila maloštevilna ptujska ekipa (4 atleti), a kljub temu so v mladinski konkurenci osvojili dve drugi mesti. To jim je uspelo pri mlajših mladincih (Prelog) in pri starejših mladincih (Poto- čnik). Pri članih je ob odsotnosti Vindiša ptujski atlet Pernat osvo- jil solidno 15. mesto. Rezultati v panogah, v katerih so nastopili ptujski atleti: mlajši mladinci (4000 m): 1. Šestak (ŽAK U) 13:16,22; 2. Prelog (Ptuj) 13:20,94;... Planine (Ptuj); starejši mladinci (6000 m): 1. Pušnik (Ravne) 20:19,82; 2. Potočnik (Ptuj 20:23,07; člani (10.000 m): I. Rozman (KP) 28:30,09;... 15. Pernat (Ptuj). Atletinje in atleti atletskega kluba iz Titovega Velenja so skupni zmagovalec prvenstva Slovenije v krosu za leto 1989. Z. L Sindikat in mladina v skupnih akcijah Na skupni seji predsedstev občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj in občinske konference ZSMS so v ponedeljek, 30. janu- arja, sprejeli pet bistvenih sklepov in se dogovorili, da jih bodo skup- no reševali oziroma skrbeli za njihovo izvrševanje. Tako so sklenili, da je treba predsedstvo OK ZSMS seznaniti z odgovorom izvršnega sveta SO Ptuj na zahteve, ki sta jih podala plenum in predsedstvo sin- dikata. v:)ogovorili so se tudi, da bodo skupaj obiskali Planikino To- varno obutve v Majšperku in poskušali ugotoviti, kako uresničujejo zahteve delavcev po prekinitvi dela konec lanskega leta. Pred zaseda- njem zborov SO F*tuj se bosta sestali skupini delegatov občinskega sveta ZSS in OK ZSMS ter obravnavali skupščinsko gradivo, da bi lahko tako izoblikovali skupna stališča. V sindikalni šoli, ki je pričela delati 10. februarja, naj bi se uspo- sabljali tudi mladinski aktivisti iz organizacij združenega dela, za kar bo potrebna materialna sredstva zagotovil občinski svet ZSS Ptuj. Med drugim pa se bosta obe predsedstvi dogovorili še o drugih vpra- šanjih, ki bi jih lahko obravnavali na podobnih skupnih sejah in do njih oblikovali enotna stališča. Zlasti gre za tista vprašanja, ki so ži- vljenjskega pomena za mlade v združenem delu. -OM Novi zmagi pionirjev Drave v soboto se je začel drugi del prvenstva severovzhodne Slove- nije v rokometu za starejše pio- nirje. Na turnirju v ptujski dvo- rani Center so bili doseženi na- slednji izidi: Drava—Krog 16:13 (10:7), Ormož- Radgona 15:16 (9:6), Krog—Ormož 17:18 (11:10) in Drava Radgona 21:15 (8:6). Prvenstvo pionirjev, starejših in mlajših, bo potekalo s turnirji v Ptuju, Veliki Nedelji in Murski Soboti. Začeli pa bodo tudi republiško prvenstvo kadetov (letniki 1972 iri mlajši). Eden četrtfinalnih tur- nirjev bo v soboto popoldan v Ptuju z udeležbo Ormoža, Ba- kovcev in Drave. i k. Ptujski kolesarji na ciklokrosu v Krškem v nedeljo, 12. februarja, je bi- lo v Krškem tekmovanje v ciklo- krosu, ki je štelo za republiško prvenstvo. Udeležili so se ga tudi mladi kolesarji ptujskega kluba. Konkurenca je bila izredna, saj so nastopili tekmovalci domala vseh slovenskih klubov. Na zelo težki progi so imeli največ uspe- ha mladi kolesarji kranjske Save, pa tudi naši pionirji so zasedli vidne uvrstitve. Miran Kelner je osvojil tretje mest^ Križanič je bil četrti, Matjaž Cemenšek pa peti. Tudi drugi naši kolesarji so bili solidno uvrščeni. Naslednja dirka v ciklokrosu bo v Kranju. S. P. jubilejni koncert mešanega pevskega zbora upokojencev Pesem jih druži že 20 let Mešani pevski zbor upokojencev Delavskega prosvetnega dru- štva Svoboda Ptuj se 60 jutri predstavil ob 17.30 v veliki dvorani Na- rodnega doma. Celovečerni koncert, s katerim bodo proslavili 20-le- tni jubilej, obsega 18 pesmi iz slovenske zborovske zakladnice. Najprej je bil zbor upokojencev moški, leta 1983 pa so se jim pri- družile še pevke. Sedaj se zbere 40 ljubiteljev zborovskega petja vsak teden nž vajah, pred nastopi pa tudi večkrat. V dveh desetletjih je imel zbor okrog 200 nastopov, vsako leto pa tudi samostojni koncert. Udeležujejo se medobčinskih in republiških revij zborov upokojen- cev. Tako so že peli v Mariboru, na Prevaljah, v Velenju, Celju, Vid- mu pri Krškem, Kamniku, Murski Soboti, Kranju in še kje. Zboro- vodja je Jože Dernikovič. Pevke in pevci pričakujejo na jutrišnjem koncertu polno dvora- no, saj so zavzeto^dili in se pripravljali na koncert, ki ni le pregled njihove dejavnosti v zadnjem letu, ampak tudi prikaz 20 let dela, pe- tja. NaV V januarju in februarju ima skupina Gu-gu poslovilno turne- jo pred razpadom, zadnji kon- cert glasbenikov pod tem ime- nom pa bo 25. februarja. To je vsekakor presenetljiva novica, ki smo jo izvedeli zaupno v prvih dneh novega leta. Vodja Gu-gu Carli Novak jo je takole komenti- ral: »Res se Gu-gu poslavlja s scene, pred tem pa bomo za lju- bitelje naše glasbe pripravili po- slovilno slovensko turnejo. Lju- dje nas imajo sedaj v lepem spo- minu in pravijo: Skoda, da se ^'oste razšli ... Mi pa mislimo, da je sedaj pravi čas, saj smo uspehe dosegli in bi sedaj le še nazadovali. Po petih letih in pol smo v tej zasedbi in s to gu-gu- jevsko glasbo naredili vse, zato nima smisla zapravljati dobro •rne . . . Začutili smo, da je naj- boljše, če gre poslej vsak svojo glasbeno pot z drugimi zasedba- nii. To skupno odločitev pa bo- mo poleg zadnjih nastopov pos- premili z zadnjimi snemanji in izdali še četrto kaseto in ploščo v»u-gu /a slovo z uspešnimi sl^ladbami iz preteklih let, nekaj novimi melodijami, tudi tistima romanca v kinu Sloga in slo- venska narodna Žabe v naši pri- redbi, kjer je med instrumenti uporabljen le boben, vsi pa pre- pevamo. Dve novi skladbi pa naj ostaneta še skrivnost.« Ker pa vam (iu-gu kot skupi- no predstavljamo v celoti, mora- pogledati v začetek v leto •983. Takrat se je zbrala četveri- ca glasbenikov, ki je prekinila s prejšnjimi sestavi, in odšla na "^orje Igrat za zabavo. In rodila- je zabavnja',ka zasedba ter si • f^dela ime Cu-gu. Kaj 'io pri tem Skupina Gu-gu se poslavlja ... mislili, lahko ugibate! Fantje so v tem stilu vsako leto med dopu- stom zabavali turiste v hotelskem kompleksu Bernardin v Portorož žu. Gu-gujevci so redno obisko- vali radijsko oddajo Pop delavni- ca in na njej sodelovali trikrat, prav tako pa tudi trikrat še na obmorskem festivalu Melodije morja in sonca. S teh nastopov so znane m priljubljene melodije: Želim si na Jamajko, Honolulu baby, Ljubil bi se (Pop delavni- ca), Riba smrdi pri glavi, Mango banana, Cau bau (MMS), popu- larne pa so postale tudi melodije s treh kaset — prve Ta veseli dan ali Play for you, druge Mango banana in tretje Sam po parku se sprehajam. »Glasba s tretje kasete Sam po parku ... se ne razlikuje bistveno s predhodnih plošč kaseta, pri snemanju v studio Metro pa smo se potrudili še posebno pri kvali- tetni tehnični dovršenosti skladb. Naša ustvarjalnost minulega ob- dobja je zaokrožena na plošči in kaseti z enajstimi skladbami: Honolulu baby, Čau bau. Moj mali kakadu (festival Zlata vrtni- ca v Lignanu), Sam po parku (no- va priredba v stilu Gu-guja), O ja, ja, o, ne, ne, priredba tuje uspešnice Bimbo ročk. Moja taš- ča (Morska viža Bernardina '87) Moja Lulu, Poljubi me in nekoli- ko drugačna od naših doseda- njih zvenov Karneval, «je pove- dal Čarli Novak, vodja skupine- Gu-gu. Glasbo za Gu-gu sta ustvarjala Carli Novak in Tomo Jurak, nekaj so prispevali zuna- nji sodelavci, besedila pa je v ve- čini prispeval pevec Tomo Jurak. Za tretjo kaseto, ki je še na tržiš- ču, pa so tekste prispevali še Du- ša Velkavrh, Vinko Simek in dru- gi. Skupina je bila profesionalno usmerjena v sestavi: Tomo Jurak (vokal, kitara), Marjan Vidic (bobni), Carli Novak (bas kitara) in Igor Ribič (klaviature), ki ga je leto dni — do lanskega maja — zamenjeval za določen čas To- maž Zontar iz Škofje Loke (ex Pomaranča). Na južno tržišče se niso usmerjali in je bil njihov na- stop na jugoslovanskem izboru za popevke Evrovizije '88 za ma- kedonsko RTV hišo z Majo Od- žaklijevsko s skladbo Te ljubam ludo (5. mesto) le priložnostne narave. V nastopih v živo in pred televizijskimi ekrani je Gu-gu vedno izžareval tipičen stil »a la Gu-gu« s sproščenimi in zabav- nimi melodijami . . . DRAGO PAPLtR Skupina Gu-gu iz l.jubljane v zasedbi za določen čas s Tomažem Žon- tarjem; potem je zopet sledila prva postava z Igorjem Ribičem, marca pa se bodo Cugujevci kot golobi razfrčali na vse strani ... Dosežki boljši od razmer Minula sezona je bila za ptuj- ski kakovostni šport uspešna, saj je bilo precej uspešnih nastopov na republiških, zveznih in med- narodnih tekmovanjih. Poudariti je treba, da so se športniki poja- vili tudi na evropskih in svetov- nih prvenstvih, s predstavnikom na olimpijskih igrah (Mirko Vin- diš) pa se lahko pohvalijo le red- ke slovenske občine. Med najpo- membnejšimi dosežki so 25. me- sto Mirka Vindiša na OI v Seulu in uspešni nastopi v maratonu, 16. mesto Otona Velunška na svetovnem prvenstvu letalskih modelarjev v ZDA, 20. mesto Iz- toka Žagarja na istem svetovnem prvenstvu ter 15. mesto Igorja Kolariča na evropskem prven- stvu v jadralnem letenju. V primerjavi s prejšnjim letom so v doseganju kakovostnih re- zultatov in napredovanju izsto- pali nogometaši Drave, mlajše ekipe Rokometnega kluba Dra- va, judoisti Drave in Gorišnice, mlajši atleti in atletinje, mlajše igralke in igralci NTK Petovia, mlajši strelci ter padalci in ja- dralci. Ob navedenih prizadevno delajo in čez čas pričakujejo ustrezne rezultate tudi kolesarji, košarkaiji, v gimnastiki in šahu. Skratka, pri rezultatih je šlo na bolje. Kakšne pa so bile razmere za delo, vprašujemo strokovnega sekretarja za selekcijski in vrhun- ski šport pri ZTKO Ptuj profe- sorja Vlada Cuša. »Glede na vedno boljše rezul- tate in želje športnikov, športnic ter trenerjev ni bilo lahko zago- toviti solidnih razmer za vadbo in nastopanje. Pri tem smo imeli veliko težav, saj je delež družbe- nega denaija prek svobodne me- njave drastično padel. Klubi so veliko sredstev za osnovno de- javnost pridobili s svojim delom. Tega je bilo kar polovico od po- trebnega. Napredek in dosežki športnikov in športnic zahtevajo, da moramo v tem letu prek svo- bodne menjave zagotoviti več denarja za osnovno dejavnost, si- cer bodo posledice za nadaljnji razvoj lahko usodne. Z manj de- la, treningov in nastopanja pade- jo rezultati in motiv, zlasti pa še zanimanje med mladimi, poten- cialnimi športniki. Prispevna stopnja za telesno kulturo je v naši občini precej pod republiškim povprečjem, re- zultati pa krepko nad tem, saj nas uvrščajo med deset najuspeš- nejših občin. To je podatek, ki zahteva ukrepanje. Naša želja je, da bi bila prispevna stopnja vsaj na republiškem povprečju. Pri pridobivanju denarja bo potreb- no od besed preiti k dejanjem tu- di na področju sponzorstva nad najuspešnejšimi športnimi pano- gami, tako kot imajo to že dolgo urejeno v vseh uspešnih in dobro organiziranih okoljih.« — Kako pa je s številom kate- goriziranih športnikov in špor- tnic, saj je tudi to med kazalci kakovosti in uspešnosti dela? »Na osnovi rezultatov v letu 1988 imamo letos 20 kategorizi- ranih športnikov in športnic, kar je trikrat več kot v letu 1987. Imamo dva šrK)rtnika mednarod- nega razreda (Mirko Vindiš in Oton Velunšek), tri zveznega ra- zreda (Igor Kolarič, Iztok Žagar in Boris Senekovič), dva zelo perspektivna (Hedvika Korošak in Milenko Potočnik) in 13 per- spektivnih (Dejan Doki, Franci Jerenko,Matjaž Iskra, Tanja Rozman, Kristijan Kovač, Ivica Miloševič, Miran Plošenjak, Jože Marin, Alojz Kojc, Dejan Bez- jak, Lucija Karničnik, Larisa Krois in Narcisa Mihevc).«^ ~ Kaj se je še dogajalo v mi- nulem letu v kakovostnem špor- tu ptujske občine? »Pri organizacijskem delu je za tekmovalne športne panoge pomemben dodelan in spreme- njen pravilnik o razvrstitvi pa- nog v prednostne in druge ter na- grajevanje dela in dosežkov. V pravilnik smo vnesli merila, ki so pogoj za uvrstitev med predno- stne panoge, ter uredili prehaja- nje, prej velik kamen spotike. Prav tako se sedaj bolj objekti- vno vrednotijo doseženi rezulta- ti, saj so merila v skladu z merili ZTKO Slovenije. V letu 1989 so med prednost- nimi panogami rokomet, nogo- met, atletika, judo, namizni te- nic, mednarodni program v strel- stvu, šah in aerošport. To je bi- stveno manj kot prej. V srednje- ročnem obdobju morajo omenje- ne panoge to stalno potrjevati z rezultati, sicer lahko izpadejo že vmes. Izboljšala se je tudi kakovost strokovnega dela. Skrbimo za redno strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje, bodisi z organi- ziranjem seminarjev pri nas ali pa jih pošiljamo na seminarje, ki- jih organizirajo FTK in panožne strokovne zveze. Trenerji dobiva- jo za opravljeno delo honorarje, ki pa so žal zgolj simbolični. Opravljajo dela šeste in sedme zahtevnostne stopnje, za tretjino delovne obveznosti redno zapo- slenih pa dobijo le od 60.000 do 120.000 dinarjev na mesec. V to pa niso všteta potovanja, pripra- ve, izpopolnjevanje, psihične obremenitve in drugo! • Lani smo izboljšali tudi razme- re za trening naših športnic in športnikov. Iz shrambe orodja v športni dvorani Mladika smo na- redili sodobno opremljen trimski kabinet, ki bo na voljo še v tem mesecu. Lani smo se dogovorili, sedaj pa začenjamo tudi redno zdravstveno varstvo športnikov in športnic. K temu smo pritegni- li doktorja Bojnečevo in Brgleza, ki bosta enkrat na teden opra- vljala preglede in svetovala. V proces športnega treninga pa bo- mo vključili tudi športnega psi- hologa Mirana Kerina, že sedaj pa so na voljo tudi aparature za videosnemanja in predvajanja; v ta namen bomo usposobili nekaj dodatnih snemalcev iz klubov. Ko že govorimo o prihodnjem delu, moram omeniti tudi veliko nujnost posodobitve atletskih naprav na stadionu Drava. Gre za atletsko stezo, ki je sedaj v obupnem stanju. Pri tej akciji pričakujemo pomoč republiške telesnokulturne skupnosti in na- šega okolja. Naj še dodam, da delo v pred- nostnih športnih panogah poteka po večletnih strokovnih in raz- vojnih projektih, kar je redkost tudi v Sloveniji. Torej smo v or- ganiziranem delu napredovali, to pa potrjujejo tudi rezultati.« Ludvik Kotar Sodobni trimski kabinet v dvoraai Mladika. (Foto: M. Ozmec.) 10 - ZA RAZVEDRILO 16. februar tednik tednik — 16.februar 1989 OGLASI IN OBJAVE — 11 zaposleni v delovni enoti avtozračnice so v petek stavkali Zahtevali štiridesetodstotno zvišanje osebnih dohodkov Izvršni odbor sindikata DE Avlozračnice se ji' 2. februarja sestal na izredni seji. Največ vprašanj je bilo okrog osebnih dohodkov, težav pri doseganju kakovosti in kadrovskih proble- mih. Oh tej priložnosti je vodja enote Edi Hoj- nik razčlenil vzroke, zaradi katerih \o osebni dohodki nižji od listih, ki jih dosegajo delavci tozda Tovarna avtopnevmatike iz Kranja. Gre za plačilo dodatka za neprekinjeno delo. odsto- tek preseganja delovne norme in doseganje ka- kovosti. Razlika naj bi bila do 40 odstotkov. V prejšnjem mesecu so v I)h Avlozračnice povečali osebni dohodek za 28,7 odstotka, v sosednjem tozdu (iumarna za 40, kljub temu pa slednji zaslužijo manj razlika je 16 od- stotkov. V Gumami znaša minimalni osebni dohodek 700 tisoč, v delovni enoti, pa 800. Delavci so na izrednem sestanku zahtevali povišanje osnovnega osebnega dohodka za 40 odstotkov. To je bila osnovna zahteva poleg ne- kaj drugih. Zahtevali so tudi. da jim odgovorni pripravijo temeljite odgovore v petih dneh. sicer bodo delo prekinili. Za obveščanje delavcev je v DO Sava Kranj dobro poskrbljeno. Vsako sredo izhaja Naš tednik, kjer dobijo delavci odgovore na svoja vprašanja. Informator izhaja po potre- bi, glasilo Sava pa vsak mesec. Naš tednik savski informativni tednik — z datumom 9. 2. 1989 s svojimi odgovori ni zadovoljil Ptuj- čanov, zato so ti prekinili delo. Stavko so pri- čeli 10. februarja ob šesti uri, ko so se zbrali delavci vseh treh i/men. Ustanovili so stav- ko\ni odbor in zahtevali, da jih obiščejo od- govorni iz Kranja. Poudarili so, da pri reše- vanju svojih zahtev ne potrebujejo pomoči občinskega izvršnega sveta, sindikata in dru- gih. Stavka je potekala mirno, brez zapletov. Delavci so vztrajali, da dokler ne dobijo kon- kretnih odgovorov, ne bodo šli na delo. Skladno s stavkovnimi pravili so odbor razši- rili in vključili tudi varnostnike, ki so skrbeli za red v delovni enoti. V petek popoldne so prišli predstavniki de- lovne organizacije Sava: direktor splošnega in kadrovskega sektorja ter direktor in vodja proizvodnje temeljne organizacije Tovarna avtopnevmatik. Delavci so ponovili svoje zahteve. Dogovorili so se, da bo o njihovih zahtevah v najkrajšem času razpravljal delav- ski svet temeljne organizacije, ker navzoči ni- so imeli pravih odgovorov. Prvotno so načr- tovali, da bo to že v soboto ali v ponedeljek. Seja delavskega sveta pa je bila v torek po- poldan. Po pogovoru s predstavniki iz Kra- nja, so nadaljevali delo. Izgubljene delovne ure bodo nadoknadili. Kljub petkovemu obisku svojih zahtev ni- so spremenili, pri tem pa poudarjajo, da bi morali imeti vsi zaposleni v tozdu Tovarna avtopnevmatike enak osnovni osebni doho- dek, da se uredijo kakovostni in količinski normativi ter plačilo dodatka za neprekinje- no delo. Povprečni dohodek zaposlenih je bil v prejšnjem mesecu 1.128.000 dinarjev za 182 ur, z dodatnimi urami pa 1.398.000. Po bese- dah Mirana Zorčiča, vodje stavkovnega od- bora, in I-.dija Hojnika, vodje delovne enote, dobro delajo, kljub temu da gre v ptujskem primeru za novo proizvodnjo in začetne teža- ve. Po številu proizvedenih izdelkov in glede na potreben čas za proizvodnjo ne zaostajajo za drugimi delovnimi enotami v tozdu, temu primeren naj bi bil tudi OD. Nekaj težav je še pri doseganju prve kakovosti. Osemdeset odstotkov svoje proizvodnje prodajo na tuje. Dnevno proizvedejo okrog šest tisoč avtomo- bilskih zračnic za tovorna in potniška vozila. Kakorkoli že, delavci v ptujski enoti Avto- zračnice se čutijo zapostavljene, trdijo celo, da jih v Kranju ne jemljejo resno. Edina kri- tika mešanega poslovnega odbora Save Sem- perita je preveliko število zaposlenih in jo tu- di sprejemajo. Glede na planirano proizvod- njo naj bi jih bilo 123, v proizvodnji pa jih dela 141. Višek delavcev bodo zaposlovali ta- ko dolgo, dokler ne bodo rešili vseh težav. Kakovostnih in količinskih reklamacij iz tuji- ne doslej še ni bilo, količinske reklamacije pa so prejeli od domačih kupcev. MG v trnovski vasi Naslov je takšen, da človek najprej pomisli na številne mitin- fe m izsiljene odstope vodstev, bkrat ne gre za to, zgodba pa je iz domačih logov. Pred časom je osem delegatov (od 35) skunščine krajevne skup- nosti sprejelo sklep o razpisu do- datnega referenduma, s katerim naj bi zagotovili plačilo krajanov za graditev zdravstvene postaje. Denar zbran po rednem referen- dumskem programu ne bi zado- stoval, zato so najprej zbirali de- nar po pogodbah. Sklenilo jih je okoli 460 Krajanov; ker pa tudi to ne 7'idostuje, so delegati spre- jeli sklep o razpisu dodatnega re- ferenduma. Vendar se vsi v krajevni skup- nosti niso strinjali s takim nači- nom. Mladinska organizacija Tr- novske vasi je skupaj z nekaj krajani spisala pritožbo, s katero se je strinjalo precej krajanov. Vodstvo krajevne skupnosti je ta pritožba razhudila in najprej so noteli zvrniti krivdo na mladin- ce, češ da rušijo referendum in da bodo oni odgovorni za more- bitni neuspeh reierend ma. Mla- dinci so minulo nedeljo sklicali sestanek, nanj pa povabili vod- stvo krajevne skupnosti. Pojasni- li so jim, da niso proti gradnji zdravstvenega doma, so pa proti takemu načinu razpisovama do- datnega samoprispevka. P^ouda- rili so tudi, da nesklepčna skup; ščina nikakor ne more sprejemati sklepov, da so zbori, ki so odlo- čali o tem, bili nesklepčni ter da v kraju do vodstva vladata strah Vodstvo odstopilo in nezaupanje in zaradi tega je tudi slaba udeležba na sejah sa- moupravnih organov. Mladinci so predsedniku skupščine kraje- vne skupnosti priporočali, da prekliče sklep in da skliče zbor krajanov, na njem pa se bodo pogovorili kako naprej. Zbor krajanov, ki je bil kar ves dopoldan in še čez minulo nede- ljo, je bil dobro obiskan. Prišlo je kar 161 krajanov. Po dolgi m burni razpravi, v kateri je bilo clič^ti marsikatero kritično bese- do, so sprejeli sklepe. Po infor- maciji tajnice krajevne skupnosti so bili takšni: — Sprejet je odstop predsed- nika skupščine, predsednice sve- ta krajevne skupnosti in osmih delegatov, ki so nelegalno sprde- li sklep o uvedbi samoprispevka, ter še nekaterih drugih delegatov in članov vodstev krajevne samo- uprave. — Krajevna konferenca SZDL mora čimprej speljati kadrovske postopke, novoizvoljeno vodstvo pa mora pripraviti načrt, kako po rešilo program referenduma in gradnjo zdravstvenega doma. Možnosti so tri: adaptacija stare zgradbe, gradnja nove ali preu- smeritev sredstev samoprispev- ka, če se bodo krajani odločili proti gradnji postaje. — Ce postaje ne bo mogoče graditi z zoranimi sredstvi, je po- treben referendum o spremembi programa samoprispevka. — Krajani ne d^o s(^lasja h gradnji hlevov KK v Trnovski vasi, ce bo lokacija v bližini kra- jevnega središča. D. Lukman Mladi so pusta sežgali Fotozapis: M. Ozmec Tudi mladinska pustna prire- ditev pred Klubom mladih je na pustni torek kar lepo uspela, saj so se ob dobro ozvočenem go- vorniškem odru ustavljali poleg mladih tudi starejši občani. Ja- nez Korpič in Tanja Glazer sta pripravila scenarij za pokop mla- dinskega pusta oziroma za pu- stno oddajo skupine za skupin- sko čvekanje na radiu Ptuj, ki je tokrat v pustni preobleki »odda- jal« kar izpred Kluba mladih. Tako so tudi mladi pokopali svo- je grehe in norčije za leto dni; pravzaprav so jih sežgali, kajti pusta "so obdolžili za vse. kar je slabega, in ga pred očmi rado- vednih mimoidočih na pol šem- Ijenih in običajno našemljenih občanov sežgali. literarni večer uudske in študijske knjižnice ptuj Lojze in Jani Kovačič Minuli konec tedna, v petek je ljubitelje pisane besede knjižnica spet povabila v gledališko klet. Kot smo že vajeni, da pri literarnih ve- čerih, ki jih pripravlja knjižnica, ne gre za klasične literarne večere, tudi tokrat obiskovalci niso bili razočarani. Hkrati s pisateljem Lojze- tom Kovačičem je knjižnica povabila na srečanje ob avtorjevi 60-le- tnici tudi sina, kantavtorja Janija Kovačiča. Tako večer ni prinesel le nekaj novih spoznanj in resnic o življenju in delu pisatelja Lojzeta Kovačiča, ampak je predstavil tudi delo glasbenika Janija Kovačiča, nam odkril, kolikor sta gosta sploh dovolila, življenje v družini in ge- neracijske razlike pa še kaj. Bil je prijeten večer, doživetje, ki je vsaj malo dvignilo praznično vzdušje ob-slovenskem kulturnem prazniku. Ne nazadnje je k prijet- nemu počutju pripomogla tudi kletna dvorana gledališča, ki je posta- la priljubljeno zbirališče kulturnih delavcev in vseh, ki jim je kultura blizu. Kazalo bi ta trenutek, to naklonjenost negovati in bolj organizi- rano in kontinuirano pripravljati takšna in podobna srečanja. NaV Ix)j/e in .lani Kovačič. Govori se... . . . da so bili nekateri zelo pre- senečeni, ker je Mateja osvojila zlato medaljo, ko pa kurentov ni bilo v Vailu. Pa smo zvedeli skriv- nost: Mateja je uporabljala do- ping. Pred obema vožnjama je ne- kaj minut poslušala glasbene pos- netke zvonjenja s Ptujskega polja. ... da se na kurentu pozna, ali je mestnjanski, smučarski, »ta pravi« ali kak drugačen. Tisti, ki smo jih videli po televiziji na na- stopu v Cerknici, so bili teniški: na nogah so imeli (fuj, gnusi) — teni- ške!!! . . . da mnogi Tedniku očitajo, ker prerad pometa pred tujim pra- gom, svojega pa ne vidi. Pa še prav imajo: vsak, ki se napoti k nam na obisk, že od daleč opazi »krasoto« — že deset let poškodo- vano tablo nad vhodnimi vrati z nekoč čitljivim napisom Radio- Tednik. Kot vsi vestni gospodarji v jugo-gospodarstvu imamo tudi mi svoj izgovor: selimo se. Kam — to vemo: zakaj — to ludi vemo; kdaj — to pa skoraj vemo. Enkrat mar- ca. Samo katerega ? Odmevi na ptujsko kurentovanje Ze nekaj dni pred 29. ptujskim kurentovanjem so se v Maribori ljudje pogovarjali, kakšno bo, ali bo boljše kot v preteklosti in podo|) no. Seveda pa so si bili enotni, da v Mariboru tako ali tako nimajo vj deti ničesar razen nekaj otroških mask na pustni torek in da bodo od šli v Ruj ter si tam ogledali kurentovanje s povorko po ulicah. Skor^ ni bilo avtobusa, na katerem se potniki ne bi spraševali, kje bodč praznovali ta norčavi pust. Pa vendar so vsi govorili, da je najlepše \ I^uju in njegovi okolici. Kot Ptujčan temu pritrjujem, pa vendar seij bil po pustni nedelji nekoliko razočaran kot večina obiskovalcev, j^j se jih je zbralo rekordno število. Pustna povorka oziroma karneval po ptujskih ulicah je bil skro. men kol že dolgo ne. Karnevalskih skupin skoraj ni bilo videli razen nekaterih stalno sodelujočih. Morda je kriva sprememba generacij kajti današnja mladina na organizirano delo kaj malo da; našemijo sj le toliko pa še to s srčkom, narisanim na licih da ne gre pust paf mimo njih. Kje so listi, ki so živeli s pustom celo leto, tuhtali, kaj prj, praviti, da bo pri ljudeh vžgalo in jim spravilo nasmeh na usta v teh kriznih časih. Morda pa se bodo stari »lenuhi« prebudili ter pritegnili za seboj še mlajše, da bo jubilejno 30. ptujsko kurentovanje pravj praznik v popolnem pomenu besede in povorka ne bo trajala le 30 minut, temveč cel popoldan. Po mariborskih ulicah sem po nedeljskem pustovanju v Ptuju sij. šal podobne komentarje, kol sem ga že zapisal, prav tako pa so se lju- dje pogovarjali, da so bili razočarani s sporedom ter celotnim delom karnevala. Pričakovali so pač več, morda domislic na naše stanje, da se malo sprostijo od branja časnikov ter poslušanja poročil po TV. Prav TV pa bi se lahko prihodnje leto malo bolj pobrigala za ptujsko kurentovanje, ne da prenašajo le cerkniško, kot da je to edino v Slo- veniji. ZB Pojedli smo prek 40.000 krofov v pustnem tednu smo Ptujčani pojedli vsaj 40.000 krofov, saj so jih približno toliko spekli v slaščičarni pekarne Vinko Reš, od koder je naš posnetek. Poleg tega pa so jih nekaj tisoč zagotovo spekli tudi v gostinskih lokalih, o čemer sicer nimamo podatka, je pa zagotovo, da v pustnem vrvežu skoraj v nobenem gostišču ni manjkala ta pustna slaščica. i Fotovest: M. Ozmec Rodile so: Brigita Skaza, Draženci 12/a — deklico; Martina Kocjan, Za- savci 27 — Janjo; Sabina Osterc, Maistrova 27 — Tamaro; Brigita Kostanjevec, Markovci 67 — Matija; Tatjana Kace, Lunovec 4 — Sama; Jožefa Celig, Zg. Haj- dina 133/b — dečka; Ivanka Strmšek, Nova vas 11 — Tadeja; Milena Klemenčič, Ul. 5. prek. brigade 19 — dečka. Umrli so: Apolonija Plohi, Dom upoko- jencev Ptuj, roj. 1896, umrla 4. febr. 1989; Rozalija Kacjan, Lancova vas 56, roj. 1902, umrla 5. febr. 1989; Franc Mohorko, Nadole 14, roj. 1922, umrl 6. febr. 1989; Marija Podgoršek, Cesta 8. avgusta 13, roj. 1901, umrla 7. febr. 1989; Ignac Korez, Bukovci 142, roj. 1919, umrl 7. febr. 19^9; Marija Kodrič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1899, umr- la 7. febr. 1989; Pavla Ornik, Dom upokojencev Muretinci, roj. 1915, umrla 7. febr. 1989; Marija Mihelak, Šikole 32, roj. 1900, umrla 8. febr. 1989; Lo- vrenc Kiirbos, Grabe 6, roj. 1900, umrl 9. febr. 1989; Jožef Spevan, Kidričevo, Kraigherjeva 19, roj. 1929, umrl 9. febr. 1989; Marija Gavez, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1899, umrla 10. febr. 1989; Marija Grabar, Jadranska 4, roj. 1921, umrla 11. febr. 1989; Roža Gortnar, Dom upokojencev F*tuj, roj. 1908, umrla 10. febr. 1989. VOZNIK JE BIL TAKOJ MR- TEV Na magistralni cesti od Pod- lehnika proti Maciju zunaj nase- lja Stanošina seje v četrtek, 9. fe- bruarja, ob 7,20 zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 23-letni Miroslav Orlovac iz Trna, občina Laktaši v BiH, njegova sopotnica 22-letna Dani- jela Orlovac pa je bila hudo ra- njena. Do nesreče je prišlo ver- jetno zaradi preutrujenosti voz- nika. Oba sta namreč bila na za- časnem delu v ZRN in sta se pe- ljala domov. V blagem desnem ovinku je Miroslav s svojim ai^- dijem zapeljal na bankino, vozil po njej več kot 13 metrov, zatem drsel bočno še več kot deset me- trov, nato pa ga je vrglo čez po- tok. Organi prometne varnosti pravijo, da je sopotnica ostala pri življenju samo zato, ker je bi- la privezana z varnostnim pa- som, voznik pa ni bil in je bilo verjetno to zanj usodno, da je na kraju nesreče umrl. CE KOi.ESAR VOZI BREZ LlCl Prejšnji torek. 7. februarja, /večer jc Vladimir Masten s Po- lenšaka vozil z osebnim avtom od Tomaža proti Polenšaku. Pri naselju Bratislavci mu je naproti pripeljal kolesar Franc Toplak, ki ni imel prižgane luči. Voznik osebnega avtomobila ga je zara- di tega prepozno zagledal. Če- prav je močno zaviral, je zadel vanj in ga zbil po cestišču. Pri tem se je Toplak hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišni- co. Ob nesreči je mimo pripeljal z osebnim avtom Milan CizerI iz Maribora in zadel v Mastenov avto, ki je stal na kraju nezgode. UMRL POD TROJANAMI V petek, 10. februarja, zjutraj se je z osebnim avtomobilom pe- ljal v Ljubljano Franc Zemljič, pleskarski mojster iz Ormoža. Z njim so bili še štirje mladi sopo- tniki: Rudolf Kirič, Marjan Zem- ljič, Bojan Simonič in Peter Hr- žič, vsi iz Ormoža. Pod Trojana- mi je v njegov osebni avto zane- slo lado, ki jp je vozil Ivica Frga- čič iz Ljubljane. Prišlo je do silo- vitega čelnega trčenja in Franc Zemljič je na kraju nesreče umrl, vsi štirje njegovi sopotniki pa so bili hudo ranjeni. Prepeljali so jih v Klinični center v Ljubljano. UBILO CA JE DEBLO V gozdu pri Marjeti na Drav- skem polju je v nedeljo, 12. fe- bruarja, dopoldne skupina de- lavcev podirala borova drevesa. Podrta in okleščena debla so po- tem s traktorjem vlačili na gozd- no pot. kjer so jih nakladali na prikolico. Uporabljali so doma narejene vilice, pripete na trak- tor. Pri nakladanju je 23-letni Stanko Sagadin iz Mihovec 3 skočil na deblo, ki so ga držale klešče, in z njega padel na tla. Ob tem so klešče popustile in de- blo je paiilo nanj. Pri tem je Stanko dobil tako hude poškod- be, da je na kraju nesreče umrl. F F TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novi- nar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio- Tednik, telefon: (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročni- na znaša 75.000 dinarjev^ za tujino 120.000 dinarjev. Ziro- račun pri SDK Ruj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.