Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in .. praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Cin 30 • Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: j SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Posamezna številka Din 1.—. LETO m. Paitnina platana v gotovini. ŠT6V. 217. * Šs o Slovenski banki. »Kadar ,preti požar, veleva pamet in previdnost, da so vsi sosedi v skrbeli za svoje hiše in le nepojmljiva biaznost ali pa zločinska namera more v takem trenotku še netiti ogenj. Krivce, ki so zagrešili gorje, je že treba eksemplarično kaznovati, a najpreje treba reševati one, ki so nedolžni, da ne postane gorje še hujše. Tako zaključuje včerajšnji Slovenski arod« gvoj uvodnik c Slavenski banki, J1 llaj bo sramežljiv in indirekten odgovor lla naga izvajanja. V tem zakljuž-”em °dstavku je skoncentrirana vsa mo-rcst esdeesarskega tiska, ki hoče, da Pod plaščem skrbi *a vlagatelje skrije pred javnostjo prave krivce. Ker same to je namen in cilj uvodnika ov- Naroda.« Če ne bi bilo res tako, zakaj pa se ti gospodje preje niso spomnili na svoje vlagatelje, zakaj so sprejemali še zadnje dneve denar od vlagateljev in ga izdali, pa čeprav si niso bili sigurni, kako' bi ga vrnili. Tedaj, ko je bila Slavenska banka še močna, tedaj jc Mia umestna skrb za denar vlagateljev, toda tedaj te skrbi ni bilo, temveč samo skrb za strankarski in osebni interes. Šele sedaj, ko je nastala nevarnost, da se potope oni, ki so zagrešili vso nesrečo, šele -sedaj je prilezla na dan skrb za vlagatelje. V takem trenutku deklamirana skrb pa ni drugo, ko navadna hi-uavsfeuia. Absolutno neiesnično je, da bi JoAcrliOli hotel še povečati nesrečo, ki se !e Zgodila. Pretežko je zadeta Slovenija, da bi se našel Slovenec, ki bi hotel izgubo povečati. Kar je zagrešeno, je zagrešeno in sedaj je le en interes tu, da se storjena škoda točno ugotovi. Dokler se to ne izvrši, tako dolgo je tudi nemo-goča vsaka zdrava sanacija, ker je pač na.iPrej treba vedeti, kaj in koliko je treba sanirati. Naj bo volja ljubljanskih bank še tako dobra, one ne morejo prav ničesar storiti, dokler ne vedo, kako je škoda velika in dokler ne morejo delali na podlagi bilance, ki uživa tudi njih zaupanje. V poglavje ugotovitve škode pa spada tudi ugotovitev krivcev. Ne iz maščevalnosti ali kakih političnih razlogov, temveč zgolj j/ skrbi za vlagatelje. Zakaj krivci odgovarjajo za storjeno škodo z vsem svojim premoženjem in če so pri-tegnjeni vsi pravi krivci nesreče, se more delicit Slavenske banke zmanjšati tudi za desetine milijonov. Kdor zato resno skrbi za-vlagatelje, ta mora vztrajati na tem, da se krivci kaznujejo. To tudi zategadelj, ker se ne more dolžili samo onih, ki so dali denar za delnice, temveč treba prijeti tudi one, ki so uprav-Uali ja denar. Cisto napačna je tudi trditev, da je ll'eba sicer krivce kaznovati, toda naj-re še vati vlagatelje. V Sloveniji smo enkrat doživeli, da je padel naj večji ,»u^nski denarni zavod. Na milijone in • “°He so tedaj izgubili Slovenci svo-Premoženja, a niti enega krivca n« . °la zaslužena kasen. Tega slovenska javnost nj pozabila in zato noče, da bi se še enkrat ponovil sličen škandal. Slovenija se hoče obvarovati pred nevarnostjo, da bi se še kedaj ponovil slučaj Jadranske ali Slavenske banke in zato hoče in mora vztrajati na tem, da se nesreče pri Slavonski banki ta-eksemplarično kaznujejo. Vso pra-8 C? Slovenija, da to zahteva, ker so tret" '^a*' obupni naperi, da zadene kam* ■l'(Mlazavod ista usoda. Ta na-nov l • sreči odbita in kar s ponosom t,l|jaino, pe nemali naši zaslugi. 1 01 »j pa gre za to, da bo Slovenija za c no rešena skrbi, da bi še enkrat ogrožali njeno gospodarstvo brezvestni vnl- 'n (bi bi ti s pomočjo političnega ,v» SDS vršili svoje nelepo posle. Katastrofalne povodnji V Sloveniji. stiepan Radič o Ligi Narodov. POLJANSKA DOLINA IN LJUBLJANS V nedeljo zjutraj je bilo v Ljubljani krasno jutro. Polagoma se je jelo oblačiti in ob 14. je jelo deževati. Deževalo je z malimi presledki vse popoldne ift ves večer, proti jutru pa se je vlila med silnim gromom in treskom nevihta. Lilo je kot iz škafa. Nevihta ni trajala dolgo, okrog 5. zjutraj se je izpremenila v pohleven dež, toda okrog. 8. je jelo zopet ilit in od tedaj so se ponavljale nevihte ves dan. GRAOAŠCICA IN GLINŠČICA PRESTOPILI BREGOVE. Okrog 15. sta prestopili nenadoma G radaščica in Glinščica bregove ter poplavili Vič in Rožno dolino. Sprva ni nihče slutil, da se bliža katastrofalna poplava, dasi je poplavila voda celo Tržaško cesto do mitnice. Nenadoma pa so pridrle iz polhograške doline tako velikanske mase vode, da je stala voda okrog 17 ure do 3 metre visoko. Veda je vdrla v hiše in hleve. V mrzlični naglici so hiteli ljudje reševati živino. Mnogi so spravili prešiče itd. v podstrešje kamer so se rešili tudi sami, kljub temu je seveda mnogo živine utonilo. Naravno je, da je povzročila voda tudi v privatnih stanovanjih, zlasti pa v trgovinah, velikansko škodo. Kar ni .idnesla, je pokvarila. Poplavljen.je bil ves Vič, Nova vas in Rožna dolina. V Rožni dolini je segala voda od železniškega nasipa do Podrož-nika na eni, na drugi strani pa do gostilne Ped Klaučkom, ki spada že pod mesto. TKI ČLOVEŠKE ŽRTVE. Dočim se popoldne ni pripetila nobena nesreča, če izvzamemo, da so padle ob. takozvauem Cesarskem vrtu« tri ženske v jarek, ker je odnesla voda že takrat mostiček — zgodilo se jim ni nič hujšega kot da so bile vse premočene — je zahtevata povodenj okrog 17. pred gostilno Agnola na Glincah tri človeške žrtve. Po poplavljeni cesti v smeri od Viča se je pripeljal na dvovprežnem vezu posestnik Janez Zdešar, p. d. Malič z Viča. Na vozu so se nahajale razven njega še tri druge osebe. Pred gostilno so zajeli voz valovi, konja sta izpodrknila in voz se je prevrnil.Konja, voz in Malič ter dva moža so odnesli valovi v Grada-ščico, kjer so izginili, dočim je skočit tretji mož pravočasno z voza ter so ga potegnili k Sokolskemu domu. POVODENJ NA MIRJU. Tudi nekatere vile na Mirju so bile ped vedo. V Langusovi ulici je odnesla voda iz vil več pohištva. Voda je stala tam poldrugi meter visoko. V TRNOVEM je zlomil silni pritisk pobesnele Grada-M'ice okrog 10. ure zvečer Zalokarjevo zaivcmico. Glavna vodovodna cev, ki je izpeljana ped Gradaščice, je počila. — V sled tega so ostali od tedaj prebivalci večine Trnovskega okraja brez pitne vode. V alevi ,so podrli v Trnovem tudi več električnih drogov in raztrgali žice, vsled česar so bili Trnovčani mestoma vso neč v temi. Mnogo ljudi je prečulo noč v podstrešju, drugi so si zgradili : plave, s katerimi sc vozili oprezno med hišami. Del šolskih otrok na Viču je ostal črez noč v šolskem poslopju. Učitelji so bili tako preudarni, da so izpustili vsakega otroka samo, če so prišli ponj od- ; rasli. Tudi v viški občini je odpovedala ponoči elektrika. KA OKOLICA NAJBOLJ PRIZADETI. G radaščica in Glinščica 'Sta odnesli na Viču in okolici skoraj vse mostove in brvi. BARJE. Naravno je, da povodenj tudi Barju ni prizanesla. Podrobnih- poročil še nimamo. INTERVENCIJA GASILCEV. Že tekom dopoldneva so morali stopiti ljubljanski gasilci na več krajih v akcijo, tako na Gosposvetski cesti št. 4, istotam št. 13, v Gledališki ulici 8, v barakah za Bežigradom, na Dunajski cesti nasproti gtsiilne Kavčič in drugod. V teh krajih je vdrla namreč voda v kleti, drvarnice, oziroma v nekaterih v pritlična stanovanja. Posebno prizadeti so bili prebivalci barak za Bežigradom. Pozneje so morali pomagati gasilci na Viču, v Rožni dolini in v Trnovem. Na Tržaški cesti pred »Stan in domom«. je obtičal avto, v katerem se je pripeljal na kraj nesreče vladni svetnik Krenienšek. Vladnega svetnika so prinesli gasilci na suho, dočim je avtomobil obtičal v vodi in blatu. Okrog 18. ure sla epozorila ljubljansko prebivalstvo na elementarno katastrofo in nevarnost dva topovska strela z Grada. Tekc-m noči je veda zopet odtekla, tako, da so poplavljeni na Viču in v Rožni dolini ter v Trnovem samo še niže ležeči kraji. Dežuje še vedno. POLJANSKA DOLINA. Najbolj je razsajala voda v Poljanski dolini in tu je zavzela katastrofa naj večji obseg. Zjutraj je bila Sora še normalna, po osmi uri dopoldne pa je pričela polagoma naraščati, nakar se je naraščanje stalno stopnjevalo. Ob desetih je voda že tako hitro naraščala, da je bilo dviganje vode opaziti s prostim očesom. Voda je mestoma narasla za 8 metrov, v širših dolinah pa za pet metrov. Pogled na besnečo vodo je bil strahoten. Veliki hlodi, deli mostov, poljski pridelki, pohištvo je nosila Afoda s seboj in svojim plenom odnašala novo zemljo in rušila nove mostove. Dosti povodenj je že preživela Poljanska dolina, toda 'tako strahotne ko včeraj še nikoli. POVODENJ PRI MEDVODAH Obveščeni po orožnikih so prebivalci pričakovali, , da pride narasli val vode v Medvode med 3. in 4. uro popoldne. Prišel pa je znatno preje in skoraj zahteval tudi človeške žrtve. Papirnica v Goričanah je bila tekom ene ure vsa poplavljena do prvega nadstropja. Ljudje so se rešili le s težavo in zadnje tri delavce so morali rešiti skozi streho. Škoda, ki jo je napravila voda v Jvornici, je ogromna. V^Ja je pokvarila stroje, odnesla do 1000 kubičnih metrov lesa in velike množine papirja. Edina sreča je to, da se je odnesen les zasidral in je tako nastal naraven jez, ki je obvaroval tovarno tra celulozo. Prav tako ko papirnica so pod vodo tudi vse hiše, ki so med železniškim mostom in papirnico. Most pri Goričanah je voda odnesla. Zveza z Gorenjsko se vzdržuje preko Tacna. DIVJANJE P0LJ.4NŠCICE. f Še bolj ko Sora je narasla in besnela Po-ljaiiščiea. Cesta iz škofje Loke v Poljane je od Pod-purfelee dalje čisto pod vodo. Vsaka zvez«, z dolino je pretrgana, ker so večinoma zlomljeni (udi vsi brzojavni drogi. Najbolj grozoten pogled na divjajoči element je pri Pod-pnrfglci Tu je Poljanšcico 500 metrov širok veletok, ki drvi ko hudournik in odnaša vse, kar doseže. Puštalsfca brv, ki je kljubovala vsem po-y c d nj im, je odmešena. Enako tudi Puštalski zel ezob e teniski most. Ob 12. je voda dosegla most, uro pozneje je že šla preko ograje in dve uri kasneje je voda most nakrat dvignila in ga zlomila, da jo takoj izginil v vodi. Zagreb, dne 28. septembra. Včeraj je imel Stjepan Radič ves dan konference •s prvaki svoje stranke. Zjutraj je bil pri njem Pavle Radič, ki je Stjepana Radiča obvestil o političnih prilikah za časa njegovega bivanja v Ženevi. Popoldne je bil pri Stjepan Radiču poleg drugih tudi minisler za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki se je nudil dalje časa pri njem. Stjepan Radič ni imel časa, da bi se mnogo razgovarjal z novinarji. Na njih prošnjo, da naj jim pove svoje poglede o notranji politični situaciji, je samo povdar.il, da se situacija razvija dobro. Popoldne je bil pri Stjepanu Radiču »Jutarnjega lista« daljšo izjavo. Najprej je govoril o svojih impresijah v Ženevi. Omenil je, da postaja Liga narodov, kakor jo to rekel predstavniku Kanade, taka, da se ne vprašuje, od kod je kdo,-temveč kakšen človek je kdo. Tako se ne * vpraša ne za finančne razmere in ne, koliko zastopnikov pošlje* kak nared v Ženevo, temveč gleda na to, da se medsebojno uredi vse, kakor si žele narodi. Liga narodov znači vrhovnega svetovalca in regulatorja s pomočjo izkustev vlad, držav in narodov. Radič pov-darja, da je zbližanje in pomirjenje Nemčije in Francije mnogo globlje, mnogo bolj vsestransko, resno in že do sedaj mnogo efektnejše, kakor se je> mislilo. Pravi, da je dosežen popoln sporazum v železniški industriji med Nemčijo in Francijo. Sporazum obstoja tudi v tem, da bo Francija izpraznila čez nekoliko mesecev, ali morda čez nekoliko tednov ali morda celo čez nekoliko dni vse zasedeno področje in da se Nemčija in Francija zedinita v tem, da rešita Evropo pred popolnim bankerotom. Nato navaja del Stresemanenovega govora. Dogodki dokazujejo, da je tudi v Franciji velika večina v narodu, ki bo mnogo pripomogla za razvoj človečan-stva po novem praven. V pogledu Italije pravi Radič, da fašistična Malija misli, da nas ni na Sredozemskem morju. Radič pravi, da je dobil najzanesljivejše informacije o ciljih italijanske politike na Balkanu in v Srednji Evropi. Prepričal se je, da je Mussolini slab državnik. Njegova osnova je ideja glede nas Ju-goslovenov, da moramo iti z njim, ako pa nečemo iti z njim, da bo Jugoslavijo izoliral, stisnil ali celo uničil. Tako prizadevanje Mussolinija je največja škoda za samo Italijo. Govori nadalje o pogodbi prijateljstva med nami in Poljsko. Ta pogodba nas bo zbližala s Poljsko in bo tvorila protiutež i la 1 ijansko-rum unsk i zvezi. V Ženevi se je videlo, da kraljevina SHS ni samo etiketa, ampak je fakt in da je politika narodnega sporazuma pri-rodna posledica naše zgodovinske evolucije in vseh naših potreb v sedanjosti in bodočnosti. Nadalje poudarja, da ne l;o med Hrvati in Srbi neikdar več takih borb, kakor so bile. / Pravi, da je sporazum Srbov in Hrvatov sporazum vseh Jugoslcvenov v duhu Lige narodov. Ju-gosloveni so tudi Bolgari, mi nismo proti njim in potrebno je, da delamo za zbližanje z njimi. Samo takrat, ko bo popolnoma izvršena enakopravnost Srbov, Hrvatov ju. Slovencev; se bo pojavilo vprašanje samo od sebe, da pridejo tudi Bolgari kot četrti k nam’ O neotranji politični situaciji je rekel Stjepan Radič, da se dobro razvija. Telefonske zveze so pretrgane skoraj z vsemi mesti. Proti jutru se nam je vendar posrečilo dobiti zvezo z Zagrebom in dobiti nekaj vesti. Prvi razultati. V INDUSTRIJSKEM ODSEKU JE PRODRLAJELAČIN-OGRINOVA LISTA V DVEH KA TEGORIJAH, LISTA ZVEZE INDUSTRIJCEV V PRVI, LISTA SDS PA V ČETRTI KATEGORIJI. Včeraj je volilna komisija pričela s skru-t;?rije.m in ugotovila rezultate v industrij- • ni odseku. V prvi kategoriji je bilo oddanih 43 glasov in so bili izvoljeni za Člane: Rihard Skubec 43 glasov, Avgust Westen f.9, Avgust Praprotnik 28, Anton Krejči 40; kot namestniki: Gorišek 43 glasov, Klinar 4i), Rosenberg 36, Kozina 24. Kandidati prve kategorije so bili skupni za v s 3 tri liste, razen gospoda Praprotnika, radi katerega so se pogajanja za enoten nastop ir/,bila. Protikandidat gosp. Praprotnika g. Roji na je ostal s 15 glasovi v manjšini. V drugi kategoriji so bili izvoljeni vsi kandidati Jelačin-Ogrinove liste in sicer za ilane: Dragotin Hribar — s 173 glasovi, Konrad Golcgranc — 88, Josip Lenarčič — 173, Ge Haitner — 87, kot namestniki: ing. Milan sukije — 123 glasov, Frane Vehovar — 87, Anton Kajfež — 149, Rupert Pivec — 87. Listi Zveze industrijcev ter SDS sta bili v teh dveh kategorijah identični ter so njihovi i kandidati propadli. V tretji kategoriji so izvoljeni ni i — 44 glasov, Hinko Pogačnik — 06 glasov, Franc Ravnikar — 68 glasov, Paul Plrich — 44 glasov. Prepadla sta kandidata SDS liste: Sire — 43 glasov, Zadravec 37 glasov in kandidata 7i namestnike: ing. Tomšič 44 glasov. (Resni;: n, Pirich in ing. Tomšič so dobili vsak po 44 glasov. Na podlagi žreba je izpadel ing. Tomšič.) Le v četrti kategoriji «o prodrli kandidati SDS liste, za člane so izvoljeni: Dr. Rekar — 30 glasov, R. Dield — 30 glasov, Rebek — 30 glasov,' Sire — 28 glasov; za namestnike: Adolf Ribnikar 29 glasov, Zadravec 27 glasov, Lajovic — 25 glasov, Julij Glasev — 23 glasov. V manjšini so ostali kandidati Jelačin-Ogrinove liste. Dobili so: kandidati za člane: ing. Remec — 19 glasov, dr. Pipuš — 17 glasov, Franc Hajnrinar — 20 glasov, ing. Draču r 20 glasov; kandidati za namestnike: Av-senek — 20 glasov, Diehl — 17 glasov, dr. Božič 18 glasov, Durjava 16 glasov. V četrti kategoriji Zveza industrijcev ni ! obdržala svoje, prvotno objavljene liste ter iandidati | so industrijski te kategorije, v kolikor jih Jelačin-Ogrinove liste: za člane: Franc Bo- i ni volilo našo listo kompaktno glasovali za ltač — 88 glasov, Franc Lahovnik — 51 gla- i listo SDS ter s tem dokazali, da jim je več sov, Peter Kozina — 45 glasov, Julij Glaser j za SDS kot za lastno stanovsko organizacijo. — 85 glasov; za namestnike: Vinko Res- ----- Naši diplomatski zastopniki v tujini. Bolno poglavje je to in skoraj nikdar ni , Da navedem en praktičen dokaz. Tekom slišati razveseljive 'besede. Zato pa je tudi j teh zadnjih 4 in pol let je nastopila naša stara resnica, da ni tako zaipuščenega člove- ! država s svojimi proizvodi samo enkrat in ka na svetu kakor je južnoslovanski izselje- ; lo 1. 1923 na veliki sejmski razstavi v La nec. Nihče se zanj ne briga in naše zunanje j Plati. Toda ne po zaslugi našega kandidata ministrstvo se ga običajno spomni le z vi- ; (na poslan iško mesto, g. Grisogona), temveč sokimi potnimi vizi. 1 edino na pobudo in po zaslugi — in na račun Zlasti pa se množe v ■zadnjem času pritož- j g. Petra Kebeljiča iz Ensenade. Naš kandi-be proti jitgoslovenskemu generalnemu kon- | dat (g. Grisogono) pa ni niti bil na razstavi zulu v Buenos Airesu, g. Grisogonu. Pisali I (La Plata je le eno uro z brzovlakoni od smo že o tem. smatramo pa za potrebno, da vnovič o tem pišemo in da damo vsaj mi malo podpore našim vrlim kolonistom v Južni Ameriki. V argentinskem listu >Credito Conimer-cial' je namreč izšel članek, v katerem sp silno hvali naš generalni konzul Grisogono. \Ta vse pretege se hvali v tem članku g. Grisogona, da so bili naši izseljenci naravnost revoltirani. Zato tudi niso ostali odgovora dolžni in v 7. številki »Gospodarstva« odgovarjajo na članek, da ne bi izglodalo, ko da se strinjajo s to nelepo reklamo. Med drugim pravijo v svojem odgovoru: »Predaleč bi nas privedlo, če bi pobijali frazo za frazo. Naj rečemo samo to: Čc je po 4 in pni letnem poslovanju našega konzulata od 50.000 naših izseljencev !)l) odstotkov že asimiliranih (od Špancev), potem pač ne more biti bolj uničujočega dejstva za kvalifikacijo uspešnosti narodno-državnega delovanja g. konzula. Če že nastopa v trgovskem listu, bi pač smeli s pravico pričakovati, da dobimo od njega podrobno poročilo o n^ših produktivnih prilikah. Mesto tega pa čitamo samo o potrebi ustanovitve poslanstva in o potrebi da bo z njegovim vodstvom poverjen baš on, ki mu je za našo trgovino ravno toliko, kolikor se nanjo razume. Buenos Airesa), in ko je bil naprošen, da objavi v svojem »Jadranu sliko diplome, ki jo je vlada podelila g. Kebeljiču, je podprl propagando za našo zunanjo trgovstvo s tem, da je zahteval za kliše 30 pezet. Sliko je potem objavil tukajšnji češki list brezplačno. Ko pa je šlo ra lem, da bi se podelila g. Kebeljiču pooblaščena trgovska agentura za La Plato, je bila prošnja odbita, ker da živi g. Kebeljič preveč daleč od La Plate. In nato reducira ;>Gospodarstvo samohvalo g. Grisogona o njegovem političnem uplivu v domovini in ostro obsodi, da se sklicuje tudi na svoje osebno prijateljstvo s kraljem Aleksandrom, ker je tako zlorabljanje kraljevega imena absolutno nedopustno. Takšna je torej sodba naših južno-ameri-ških izseljencev o našem generalnem konzulu v Buenos Airesu. Ta sodba je tem težja, ker morajo na drugi strani naši izseljenci konstatirati, kako vse drugače delajo zastopniki drugih držav. Tako je bil v Braziliji če-hoslovaški generalni konzul g. Kvbal. ki ,ie žf po enoletnem bivanju v Braziliji izdal celo knjigo o svojem delu za propagando češke trgovine in za utrditev odnošajev med češkimi izseljenci in njih domovino. Ali bomo sploh kdaj doživeli ta srečen trenutek, da bodo tudi naši diplomati tako tlela vni? so bili na vladi. V tem oziru je le prenarav-no, če se z veseljem spominjala zlatih časov PP, tako nikola Pašič ko Svetozar Pribiče-vič. In razumljivo je tudi, če si oba želita nazaj tiste čase, ko je veljalo v državi samo to, kar sta ukazala ta dva gospoda. Tudi ni nič čudnega, če ravno g. Stojadimovič prinaša Pašičeve želje po vrnitvi PP režima. Vsaj je tudi dr. Stojadinovič eden tistih, ki se ije mo-rr-1 zelo ^neprostovoljno umakniti iz vlade. Zato so pa tudi vse te »poruke« le malo vredne, ker so samo izraz pobožnih želj, ki jih gotovi krogi goje. Na pobožne želje pa kot znano ni dosti dati. Ne preseneča nas pa, če noši esdeesarji kot edini polagajo vse svoje nade ravne na te pobožne želje. Položaj njihove stramke je itak vsak dan slabejši, zadeva Slavenske banke pa je zadela slovensko^ SDS v temeljih. Zakaj ta zadeva je stvar : DS in naj skuša esdeesarski tisk to resnico še tako utajiti. Slavenska banka to je vsem viden dokument asdeesarske politike in zato se je iz dna do smrti preplašenih esdeesar-skih src izvil krik: Oh, kako lepo bi vse uredili, če bi bila na krmilu vlada P. P. — Govor Nikole Pašiča. V nedeljo so pri redili radikali Nikoli Pašiču demonstrativne ovacije kot odgovor na hrvatsko kulturno slavnost, ki so jo priredile hrvatske strauke v Dalmaciji. Pi i tej priliki je imel g. Pašič krajši govor, v katerem je med drugim po-vdarjal, da rabi naša država 7 zvez z morjem in sicer skozi Sušak, Šibenik, Split, Met-kovič, Dubrovnik, Kotor in Bar, oziroma Ulcinj. Zadovoljni bi bili, če bi dobili zaenkrat Slovenci zvezo s Sušakom, ostali deli države pa s Splitom. Da pa to g. Pašiču ne zadostuje, priča zgovorno o njegovi veliki državniški modrosti. — Nato je govoril g. Pašič tudi o naši notranji politiki. Govoril je po svoji stari navadi o vojnih žrtvah, nato pa je govoril o delu, ki ga je treba izvršiti, da bomo enkrat na enaki stopnji ko Anglija. Kakor da bi bi šel g. Pašič v Radičevo šolo. (Op. uredn.) Tudi je povedal N. Pašič še mnogo fraz, ki so pa tako 'Splošne in tako brezvsebinske, da jih v izvlečku ni mogoče reproducirati. Pomen imajo samo zato, ker jih je izrekel N. Pašič in ker so dokaz, da ni ravno nobene nujnosti, da bi se on povrnil na vlado. = Poslanec Haljic o Demokratski Zajedni-ci. Muslimanski poslanec Baljič je podal novinarjem daljšo izjavo o Demokratski Zajed-nici. V celoti jo odobrava in ravno tako tudi najširši krogi JMO. Ko je Radič razbil blok narodnega sporazuma, je moralo priti do ožjega sodelovanja opozicije in s tem do ustanovitve Demokratske Zajednice. Da bi mogli radičevci sedaj škodovati JMO, se prav nič ne boji, ker je sam Radičev poslanec g. Preka dejal, da je narod v Hercegovini tako beden, da ne želi nobenih nacionalnih gibanj in zato je g. Baljič (prepričan, da brenkanje na nacionalne atruine ne more imeti med JMO uspeh. — Končno je dejal posl. Baljič. da je popolnoma izključeno, da bi radičevci mogli pridobiti za sebe muslimane, ker ves svet vidi, da so čisto brez vsakega političnega upliva. Končno je govoril Je g. Baljič o dobrih nadah, ki jih ima Demokratska Zajednica. — Kramarovi narodni demokrati in laši-zeni. Osrednji izvršilni odbor narodne demokratske stranke je imel pod predsedstvom dr. Kramara sejo, na kateri se je v prvi vrsti govorilo o razmerju stranke do fašizma. Po seji je bil izdan komunike, i' katerem se pravi, da ne more narodno demokratska Okoli nove žeSkoslovaike vlade. Pogajanja za ustanovitev nove češkoslovaške vlade se pridno nadaljujejo. Niso pa dospela ta pogajanja niti tako daleč, da I se vedelo, ali bo nova vlada uradniška ali pa parlamentarna. »Narodni listy«, glasilo narodnih demokratov se ostro izrekajo proti podaljšanju uradniške \lade. Njo mora nadomestiti parlamentarna vlada in zato se je treba odkrito z Nemci pogovoriti. Nobene nesreče ni, če Nemci sodelujejo v vladi, treba samo za-sigurali si, da ne bodo nemški pogoji ogrožali nacionalni značaj češkoslovaške države. Če pa te nevarnosti ni, potem se ni treba nobeni češki stranki sramovati, da sedi skupno z Nemci v vladi. Vprašanje sploh m v tem če Nemci sodelujejo v vladi ali ne, temveč samo v tem, koliko za svoje sodelovanje zahtevajo. - Ni interesantno, da se stranka, ki se tako ogreva za fašiste, obenem tako odločno izreka za sodelovanje /. Nemci. Ampak brez tega sodelovanja tudi narodni demokrati ne morejo priti v vlado in s tam je povedano vse. Kakor rečeno pa se pogajanja za sestav o nove vlade prklno nadaljujejo. Glavno besedo pri teh pogajanjih ima Švehla, vodja češke republikanske zemljedelske stranke. I o vsej priliki pa se Švehla sam še ni odločil za fiksno kombinacijo, temveč sondira se vedno samo teren. Ce se upošteva vse variacije ki bi bile možne, potem pridejo kot re-ne v noštev samo tri kombinacije: 1. Nacionalni blok. Tvorile bi lega vse češke stranke brez komunistov ni i,.., poslancev. To večino bi sestavljali. ‘M?1 Ovvina, ki je pred dvema letoma že nastopi v Ljubljani. V soboto, 9. oktobra je v Unionu koncert Olasbene Malice, na katerem sodelujejo solisti: Pavla Lovšetov«, Julij Betetto, Ljubiš a Iličič in Josip Rijavec. V petek, 15. oktobra je v Filharmonični dvomani klavirski koncert pianista Ivana Noča, v ponde-liek IS. oktobra pa ima Ljubljane lki Zvon slavnostni koncert v počaščenje spomina pokojnega skladatelja Antona Foersterja, na katerem se bode izvajala v Frančiškanski cerkvi njegova slavnostna maša za soli, bdoi in orkester, 22. oktobra priredi v dramskem certa pianista Aniona n.tetvom zvezi 7. Muziko dravske divizije p < te koalicije. Še odločneje pa že pred * vlade. Politične Testi. Mil., zdihovalij<> 1>° ®iwih- Esde' orarski tisk poroča, da stopa PaH6 ™pet v ospredje. Nadalje poroca ^doHsaos s , •e bil bivši finančni minister dr. Stojad no' ^ nrf Pašiču in da je njemu Pašič izjaul. da dr. Čerina, drugi večer pa kot »st°l"> Filharmoniji- ioliuo pianistični koncert K 7a kot prednaznanilo. predprodaja v st 1 . vsak posamezni koncert v Matični k fr- j pri obžaluje razpad -nacionalnega bloka in nepremišljene napade Sv. I ribičeviča na radi- j kale in ladiiknlno stranko. Stara resnica je, , da tisti, ki so morali neprostovoljno oditi v opozicijo, vedno vzdihujejo po onih časih, ko Baldvvin m Churchill. Cook. generaini tajni*pVed-sporoča, da je vlada odklonila ppri. Danes v lorek R. Buksek, jjd v Puccinijevi oper' gostuje v vt®*rf BukSek baritonist N aro«1' Tosca g- k v Osijeku in dober znan01' I1.6??. občinstvu iz prejšnjih let, 1^* l.Ju|Wjan QV!i, ,, največjo vnemo na odru. i* Ljubljane je bil angaž”'"« *• 0(išel tl, IVI zagrebško opero, od , v n : i,.i ,, 1'etkoni sezone 1919-20 v p.«*- V •i nel vse večje baritonske partije, za vzgled mi navedemo te nekatere opere Nizava , "ve&ni mornar«, »Faust Mefista in Valentina), »Tosco«, »Rigoletto Traviata , »Ai-da«, '.»Mrtve oči . »Brivec seviljski , : Figa-rova svatba , »Carmen: itd. Gospod Bukšek je ;ponovno gostoval v Zagrebu ter koncem lanske in v začetku letošnje sezone tudi v Beogradu, kjer je med drugim pel naslovno vlogo v \Vagnerjevi operi »Večni in oni a i ■ Gospod Bukšek je e ših domačih umetnikov, ki je loto. nj - P,. mlad slavil na osiješkem odru, kjei i-vsej publiki izredno priljubi! nico svojega umetniškega delo Dnevne vest* ČESTITAMO. V prvi Industrijski kategoriji je bil izvoljen med drugimi tudi g. Avgust Praprotnik, bivši generalni ravnatelj Slavenske banke. Zmagal je sicer le s 13 glasovi večine, Ipda vseeno dovoljno, da vsem njegovim volivcem k zmagi prav iskreno čestitamo. Zbornik prosvetnih ustanov Po odredbi prosvetnega ministra izda oddelek za ustano-v-aikn l™ 'Prc>svetnih ustanov«. Knjiga bo 'sdbovaia opis vseh ustanov in življenjepis nasrh prosvetnih dobrotnikov. ■ v Hercegovini se mora boriti, kot poročajo zagrebške »Novosti«, z raznimi ne-pniikann. Dasi je izdalo prometno ministr-• ° ,lle(ia™(> okrožnico, glasom katere se dovoliti vsem časopisom na vseh železniških postajah kolportaža, zabranjuije posta-jenacelnik v Mostaru na intervencijo neke zenske vsem ostalim lcolpobtažo na kolodvoru. — Na drugi strani ovira naredba veli-^ega župana Krasojeviča, ki"je razposlal vsem infn1™ Podrejenim oblastim dajati časopisom Foročanije, zlasti iz province. «r> Kil e,m’ehcije, da bi se naredba ukinila, ^ zaman. V eZm? s'rjenj(! pismenosti med ljudstvom, pre delo U Se za'P°®ela akcija da se pod-pismenost?rmIftnega ministrstva za širjenje tivo Tn v m narodom s privatno iuicija-„i_- ’.. . °l se kvsHK t., k; o. zbirali in”1 Se lzv.edlo na ta način, da bi se v vsei fl^ra7pošil.iali brezplačno nepismenim imel žin- aV* a^eGedniki. Vsak abecednik bi za neniU naPisom: »T« abecednik daruje liorn ■ le<’ P°d temi besedami pa last-lOCin .podpis darovalca. Imena darovalčev m Se objavljala v časopisih in posebnih izkazih. .Mf Mesto Mcstar najame večje investicijsko pespvtio. Mostarska občina je sklenila najeti večje posojilo, ki ga hoče uporabiti v prvi dit Zi*' raz®tr,j'enje vodovoda, moderno ure-dei«V ®M’>vnice, zgradbo moderne tržnice in n° izvedbo kanalizacijskega načrta. lena-ta^*^81!'^11' kongres invalidov. Kot de-narodnni • Pandov sta odpotovala na med-polkovm.rngres invalidov v Ženevo invalida 1 w™vnik Laza revic in major Lu:jo Lovrič, benil 8 pomorska gradbena sekcija. V ši-'TradK Se nslanovi te ^ui nova pomorska le sekcija. V teritorijalno kompetenco drst 13,0 spadalo vse področje bivše za-. ske pomorske sekcije, razven otoka Raba 111 paga. v Voda na Ovčjem polju. Po večletnem nanju ,So našli te dni končno na Ovčjem po-Ju v bližini Ardjelije v globočini 1 ‘20 metov dobro pitno vodo. Ovčje polje, ki slovi Addovit-nosti je bilo svoječasno, kot hi Mniso nirnS ,s številnimi kolonisti. Tu-biti nikier nič nU^' °stati’ lier ni bil° d?" v--, UL1-Jel mc Pdne v„de. Vse vrtanje je biLo kolonisti ««la”S. UP"'i ““ « •— 7- Iz veterinarske službe. Za veterinarja pri srezkem poglavarstvu v Kočevju sta imenovana Josip Brtoncelj in Josip Kunc, doslej škem'1131' pr* srezkem poglavarstvu v Kr-bar V ve^er‘nar-pripravnik dr. Leopold Hri-__,J® Preveden v 8. skupino 1. kategorije, učil 1- aSt'arue službo. Dosedanji potovalni , -eij za mlekarstvo v ljubljanski oblasti “iiton Pevec je imenovan za ekonomskega uradnika v svojat vu učitelja za mlekarstvo lla poljedelski šoli v Škofji Loki. , — Mednarodni poštni kongres je bil otvor- nmi t7(1dlli, v Parizu' T50ngresa ‘se udeležuje z“ to^naehat°V‘,Zl15i-,lrŽaV' med 11ju zastopana tudi nasa kraljevina. — Požar na vaški svatbi. V selu Gornja ledni bcgi,t Potnik svat- ih'bili t i S° SVatje vese,° raiali- iedli «bešen sltoclla 'z neke svetilke, Id .je bila Požar l-V• j)0dstrešju, iskra in izbruhnil je čenča’ s • vRepebl razvem hiše novoporo-.he H'i druge kmetske domove, je tVbm<,far \ •'ovwn sadu. V Novem Sadu klžiea v0'*’ ose';) na IeSariu- Vsi slučaji so dn „g‘\®*a^aja- Fizika! je podvzel vse mere, _e bolehen zatre. Poroči11 11 >iibiI mesto v Južni Ameriki. Kot ie nnVi'B.wy°rk Ilerald« iz Buenos Airesa, mestn i- ,s'iei' orkan v provinci San Kaolo ati s ttaimbe. 200 oseb je ubitih. Podrobno- UJe niso znane. buue« zameti v Kanadi. Chicago Tri- ?nežni LIK da so besneli v Kanadi silni sbe in k i so zahtevali številne elovo- ^attikbbn a ei4e|ine žrtve. Samo v pokrajini jenov doiar"a|n Skoda na žetvi nad 12 mili- Rokoli1v Dm, m<*l Orjunaši in Hrvatskimi radičeve' 'n^iku. 'V nedeljo so priredili nost ki r, .ovniku veliko kulturno s!av: številna ? ,Je beležila med drugim tudi ceno vi n '. (ds'ka društva iz Hrvatske, Her-Slo I In južne Dalmacije. Pi i tem je pn-n . u manjših spopadov in sicer predvsem et' statistiki ima mesto Meims zo- je miei - ni- ,,,rav toliko prebivalcev, kot jih Pranj j kred vojno, namreč mul tOO.OOO na-»lm« nii la,la 1912. Leta 1921 ni imel °dpadl0 J Prebivalcev in od teli je s° bil, zarf ‘število na tujce-delavce. ki ®ta. Teh i 'en' 'l”’i °bnovi porušenega meto števim cev ie sedai samo 5e nežnat- — »Mora krasti, ker drugega ne zna delati.« Žepar Radeje Todorovič je skušal te dni V Beogradu izmakniti Jovanki Jovanovič v ginječi listnico. Ko je začutila pogumna deklica v svojem žepu tujo roko, je zgrabila lopova za suknjo ter ga odvedla ma policijo. Ko ga je vprašal dežurni uradnik, zakaj je hotel zopet krasti, ko je vendar odsedel šele pred tremi dnevi daljšo kazen, je odgovoril žepar, da >mora krasti, ker drugega ne zna delali«. — žalosten konec povojnega bogataša. Te dni je umrl v budimpešianski ubožnici nekdanji madjarski poslanec Gjuro Mir. Hir je bil •sin švabskega kmeta. S 16. leti je prišel v Budimpešto, kjer se je preživljal kot nosač na kolodvoru. Pozneje se je .izselil na Kubo, tik pred vojno pa se je vrnil zopet na Mad-jar-sko. V vojni je bil podčastnik, bil opetovano ranjen in odlikovan. Po vojni se je pridružil Prebujajočim se Madjarom«, v priznanje za zasluge, ki si jih je stekel kot agitator, so ga izvolili madjarski nacijonalisti za državnega poslanca. Za čas inflacije si je pridobil Hir ogromno premoženje, ki ga je pa isiotako hitro, kot ga je pridobil, zopet izgubil. Ko je bil zopet siromak, so ga zapustili ne le vsi njegovi prijatelji, temveč celo njegova tem. ki se je nato poročila z drugim. LfuMlanm. 1 ^ Letno kopališče na Ljubljanici se je z današnjim dnem zatvorilo. Odbor mestne ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani prosi vse svoje odbornice, članice in njih hčerke na sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 30. septembra t. 1. ob 4. uri popoldne v C. M. pisarni v Narodnem domu. 1— Barotonist g. R. Bukšek nastopi danes zvečer v naši operi in sicer poje Cldgo p<>-cijskega načelnika barona Scarpije v Puccinijevi operi »Tosca«. Poleg njega nastopijo še v naslovni vlogi ga Čaleta, Cavaradosija poje g. Knittl, Angelottija g. Šubelj in cerkovnika g. Zupan. Predstava se vrši za abonente reda D. 1— »Strelska družina« v Ljubljani. Udta-novni občni zbor »Strelske družine« v Ljubljeni, »klican IM 29. t. m., odlaga na no-zneJŠi Cas. — Dr. LovrenCif. Mnribor. m— Mestno električno podjetje se je iz dosedanjih prostorov v Jurčičevi ulici preselila v novo mestno hišo v Frančiškanski ulici 8. m— Iz mariborske kaznilsnice pobegli tat Salko Hakic 'n Sarajeva je bil te dni v Celju aretiran, ker je prodajal staro obleko. Pri njem so našli razne dokumente, glaseče se na razna imena boljših ljudi. Te listine izvirajo brezdvomno od žepnih tatvin. m— Kaznjenec z dela pobegnil. V Pekrah .ie bil na delu oddelek kaznjencev, med katerimi je bil tudi Jože Preložnik, doma iz Krčevine pri Vurbergu. »Odslužiti« ima dve leti radi težke telesne poškodbe. Minuli teden pa je lepega dne od dela brez sledu izginil. Upajmo, da tička kmalu ujamejo in spravijo v varno kletko. Šport. 11. kolo prvenstvenega tekmovanja minule nedelje II. razreda. Krakovu : Sli Ilirija rez. — 1 : 15. Iirija je nastopila v prijateljski tekmi proti Krakovu, kombinirana z rezervo in narnšča-jenm ter je z lahkoto dosegla gorenji rezultat. SK Reka : Sli Slavija — (i : 1. Tekma je končala s predstoječim rezultatom in ne z 2 : 1, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Moštvi sla bili tako v napadu kakor v obrambi popolnoma enakovredni. Sli Svoboda : SK Panonija — 2 : 7 (1 ; 2). Moštvo Svobode je fizično močnejše, tehnično pa neprimerno slabše od svojega nasprotnika. Obramba in halves-linrja Svobode je precej na mestu. Panonija pa je predstavljala sicer fizično šibkejše moštvo, ampak harmonično, vigrano in tehnično razmeroma dobro izpopolnjeno. Posebno se je odlikovala ujema napadalna vrsta z lepo kombinacijo ter dobrim startom na žogo. Publike ca 50. VZROK1 DEMPSEVEVEGA PORAZA. l)fmi>?eya sliči usodi premaganega poiii.'', -i si je pa znal na prav ameri-knii>k način iz svojega poraza iztisniti velikanski kapital Pred 10 leti še delavec, ki si je motal__s trdim delom svojih rok zaslužiti vsakdanji kruh, je zrasel čez noč v ljubljenca Amerike, ko ga jo odkril menager in zaslutil v nebrzdani njegovi moči bodočega svetovnega mojstra. Z udarci v pravem jidmenu besede si je ustvaril svojo karijero, ko je porazil najboljše bokserje in dve leti po svojem prvem nastopu si je izvojeval svetovno mojstrstvo v težki teži. Ko pa je Dempsey dosegel cilj svojih želja, je opustil spartansko življenje, ki ga je doslej vodil, in. divja kri njegovih indijanskih prednikov se je hotela izživeti. On, ki je ljubil boj radi boja, je stopil v ring samo še takrat, kadar je moral. Strup razkošnega življenja njegovi strašni naravni moči ni mogel tako hitro do živega, tako da je mogel še leta 1921 poraziti slavnega Francoza Carjientiera v senzacionalni borbi. In dve leti pozneje mu je še uspelo, da je kiiock-out porazil silnega argentinskega borca Firpuja, čeravno je ta v prvi rundi s strahotnim udarcem pobil Dempseya skozi vrvi na reportersko mizo. Že po tej zmagi se je videlo, da je začel Dempsey kot bok«er propadati, 'kar je mogoče sam naprej opazil. Kot izboren špekulant pa je hotel izgubo svojega naslpva prodati le za najvišjo ceno. Tri leta se je izmikal črncu Willsu, ki mu je bil kakor senca z.a petami in ko se že boju ni mogel več umakniti, si je izbral za nasprotnika Tunneya, jio njegovem mnenju sla-beišega od IVillsa. Potek tega boja, v katerem je izgubil naslov svetovnega bokserskega prvaka, ki ga je pa še enkrat obsul z zlatom, je znan. Sicer je v začetku še poskusi! pokazati se v glori-joli prejšnjega silnega borca, toda boj se odloči samo z resnično močjo in tehniko in taka je zmagal mlajši Tunnev, ki je komaj izšel iz trde šole, iz katere se porajajo svetovni prvaki, in ki si je hotel s svojimi trdimi pestmi priboriti naslov svetovnega prvaka proti Dempseyu, ki ga je hotel braniti po triletnem udobnem življenju. Letošnje svetovne rekorde v plavanju je objavil svetovni plavalni savez in no bili po-«odoni budapeštanskih mojslerstev priznani, moški: ICO y prosti stil: I. Weissmiiller 0.25; 150 y prosti stil: I. VVeissmtiller 1 : 26.4; 300 y prosti stil: A. Borg 3 : 16.4; 300 m prosti stil: A. Borg 3 : 23.8; 400 m prosti stil: A. Borg 4 : 50.3; 440 y prosti stil: A. Borg 4 : 52.6; 500 y prosti stil: A. Borg 5 : 38.1; ] 500 m prosti stil: A. Borg 0 : 08.4; 880 v prosti stil: A. Borg 10 : 37.4; 1000 m prosti stil: A. Borg 13 : 04.2; 1500 m prosti stil: A Borg 20 : 04.4; 1 angl. milja (1609 m): A. Borg 21 : 41.3; 400 m prsno: van Parvs 6 : 11. — Ženski: 800 y pr. stil: mis Mc. Garrv 12 : 26; 100 m prsno: gdč. Erna Hiineus 1 : 29; 200 m prsno: gdč. B. Hazelins 3 : 19.1; 400 m prsno: gdč. B. Hazelins 6 : 59.3. Ogrski materski tek. Letošnje ogreko maratonsko mojstrstvo se je vršilo v Szegedi-nu ter je zimagal lanski prvak Panl Kiralv. Vzlic nenavodno hudi vročini je pretekel 42 kilometrov v 3 : 94 : 32.6. 13 tekačev je absolviralo progo, 7 jih je odstopilo. Kot peti je prišel na cilj' 47 letni atlet Ant. Lova-i, ki je bil v svoji mladosti večkratni ogrski mojster. Automobiliste bo zanimala vest, da je tvrdka Ford znižala dnevijo produkcijo na 60011 voz, dočim io je tvrdka Chevrolet General Motors zvišala od 3000 na 4000. — Avtodir-kač Franc Loekhard, zmagovalec v Indiano-polisu, je zmagal na dirkališču v Charlotte v dirki na 150 milj (241 km 350 m) v 1 : 14 : 27 in je dobil premijo 7600 dolarjev. Gospodarstvo. ZADEVA SLAVESKE BANKE. Predkcukurz na-d banko je bil otvbr-jen na zahtevo delniške družbe »Titanit v Zagrebu. Včeraj se je vršila prva razprava in je bil dan Sla venski banki 14 dnevni rok, da predloži svojo bilanco. Titanitu« dolguje Slavenska banka 180 lisoč dinarjev. Glede mirne likvidacije banke še ni nič doseženo. Odločitev je v tem pogledu pri »Landerbanld«, ki pa še ui dala nobene zadovoljive izjave o, prevzemu garancij za pasiva Slaveneske banke. Esdeesarsko časopisje se vehementno Irudi naprtiti krivdo za nesrečo Slaven-ske banke edino Landerbanki in 'ITD. Brez vsakega dvoma pa je, da so bili krivci tudi drugod in za te krivce ve ravno SDS najbolje. Z vso odločnostjo pa odklanjamo nesramne očitke edeesarskega tiska, da bi mi le najmanj hujskali glede Slavenske banke. Naše stališče je samo to, da je nepošteno, če bi izgubili vlagatelji le nekaj svojega premoženja, dočim bi glavni krivci vse nesreče ohhranili vse svoje premoženje. Slično stališče ko mi, je zavzela tudi Slovenec«. V s led tega je »Jutro« iz sebe in grozi »Slovencu«, da bo pričel z a ta ko proti zavodom SLS. Prav nič ne dvomimo, da je morala esdeesarskega tiska tako nizka, da jim je vseeno, če bi uničili še kak denarni zavod. Prepričani pa smo, da je tudi SLS tako močna in njeni denarni zavodi tako solidni, da lahko na vse nesramne grožnje Jutra« odgovorijo samo s prezirom. Ponavljamo: Vsa javnost zahteva, da se primejo glavni krivci nesreče pri Slavonski banki in od te zahteve javnost ne more odstopiti. DA NE BO ZAMENJAVE! List »Slovenec je dne 26. t. ni. priobčil \est \ uvodniku, da bode »dobičkaželjiiosl mnoge oškodovala, kakor kažejo poročila — tudi pri Ljubljanski hranilnici... itd.« in med dnevnimi novicami pod »Ljubljana I oslovanje Ljubljanske hranilnice sodno ustavljeno ... itd. — 1 "i iin ijiju Torek. 27. septembra 1926. Trami merkantilni od 4/5 do 6/8, od 4 do 8 m, po kupčevi noti, fco vag. meja, 2 vag., dcn. 270. bi. 280, zaklj. 270; Merknntilma ban-, ka Kočevje, den. 92, bi. 92, zaklj. 92. BORZE. Zagreb, dne 27. septembra. Ne\vyor,k ček 56.45—56.65, Kariž izplačilo 160—102, Praga izplačilo 167,35—168.15, ček isto, Švica izplačilo 1092.75—1095.75, Berlin izplačilo 1347.3 do 1350.3, Dunaj izplačilo 769.5—799.5, č.ek isto, London ček 274.4—275.2, Italija izplačilo 206.75—208.75, Budimpešta 0.07945 do 0.07975. Curih, dne 27. septembra. Beograd 9.1475, Dunaj 73. Praga 15.325, Milan 19.05, London 25.14375, Pariz 14.235. To te ono. ■Junaštvo iu požrtvovalnost naših mornarjev. Dne 5. septembra je plul parnik »Izabran« skozi Golf Štiroam. Na morju je divjal silen vihar. Nenadoma, oikrog ijKildne je jel klicali ameriški parnik Shooner Albert \V. Robinson na vso moč na pomoč. Okrog 2. ure jt naletel »Izabran« nanj. Ameriški parnik se je nahajal v veliki nevarnosti. Imel je dvoje jambor zlomljenih, v svoji notranjosti že več čevljev vode, sesalka je bila pokvarjena, rešilni čolni razbiti. Ljudje, ki so se nahajali ria parniku, so prosili rešitve. Med tem je brzojavil ameriški destroyer »Cum-nings«, tla pride ob 7. uri na lice mesta ter naj »Izabran« dotlej počaka. Poveljnik na-sega parnika N. Radoš bi bil pač rad pm čakal, ker je bilo spričo razburkanega morja silno riški rano izpustiti čoln s jurmim, toda uvažuje, da bo ob 7. uri že nor ter. utegnejo ponesrečenci dotlej že pa-C > • je odločil, da spusti čoln v morje. r, mn bi bili prvi in tretji oficir ter dva mornarja 'Reševali je*' n i šlo tako hitro kot so mislili, kajti nemogoče je bilo priti z rešilnim čol- nom do ameriškega parnika in Amerikami — bilo jih je sedem — so morali poskakati v morje. Končno so jih spravili naši srečno v rešilni čoln, tedaj pa so se pričele še vse večje težave. Vihar je posta! taiko močan, da je metal valove na krov našega parnika, kateremu je bilo vsled tega absolutno nemogoče približati se. Končno se je posrečilo našim in Amerikancem v rešilnem čolnu, da so vjeli nekaj vrvi, ki jim jih je vrgla posadka parnika »Izabran«. Tako jih je potegnila posadka drugega za drugim iz daljave 100 metrov z vrvmi na krov. To je trajalo več ur. Do zadnjega sta vztrajala V rešilnem čolnu oficirja Bianchi in Petrič. Vsem tem osebam je pretila dvojna velika nevarnost: morski psi, ki so v toplem morju zelo pogosti in možnost, da.trešči tega ali onega morski val med reševanjem ob parnik ter ga ubije. Kljub temu pa ni bil nihče resno poškodovan. Pogum teh oficirjev in mornarjev je velik in malo takih mož hi se našlo v vseh mornaricah sveia. Ko je bila vsa posadka rešena, je priplul destroyer »Cunnings«. Poslal je našemu parniku brezžični brzojav: »I cougratulale yon and admire your splendid \vork.' (Čestitam vam in divini se vašemu sijajnemu delu). ROPARSKI NAPADI V LIKI. V zadnjem času so se jeli v Liki- roparski napadi opasno množiti. Posebno romantičen je bil roparski napad, ki se je pripetil te dni v Plješivici četrt ure od Bihača. Okrog treh popoldne je prišla iz Bjeiopo- 1 ja družba, obstoječa iz tamkajšnjega učitelja, treh gospodičen in dveh seljakinj. Družba je nameravala iti v Bihač na sejem. Vsakdo od njih je imel pri sebi nekaj denarja, da bi si nakupil na sejmu, kar je potreboval. Četrt ure pred sedlom Škripino, preko katerega vodi še precej dobro ohranjena rimska cesta se nahaja zapuščena hišica, v kateri je bila nekdaj, ko je bil promet tam še živahnejši, gostilna. Ko je prišla družba v bližino zapuščene hišice, so prihiteli proti njej 4 s puškami in revolverji uboroženi možje, ki so zaklicali: -Roke kvišku! Prestrašeni so ljudje ubogali. Razbojniki so preiskali najprej učitelja, kateremu so vzeli revolver in listnico. Nato so prišle na vrsto gospodične in kmetica, katerim so vzeli razbojniki plače, ročne torbice in ves denar. Nato so odvedli razbojniki oropane v zapuščeno hišico. Naravno je, da so se ženske silno bale, ker so mislile, da jih bodo roparji posilili. Na svoje največje iznenadenje pa je našla družba v hisi tri kmetice, nekega muslimana in nekega kmet-"skega fanta, ki se je vračal domov od vojakov. Te so bili oropali razbojniki že ob 10. zjutraj. V hiši so razbojniki člane nove družbe ponovno preiskali. Nap ram gospodičnama in učitelju so bili vljudni, d oči m so muslimana udarili parferat z revolverjem po re-brih in s palico po plečih. Pri učitelju so našli še električno svetilko, česalo, zrcalo in žepno uro. Žepno uro so mu na prigovarjanje enega od svojih tovarišev pustili. Oropani &o prosili, da bi jun vrnili razbojniki vsaj nekaj denarja. Razbojniki so odgovorili, da jim bodo vrnili ves denar, če pridejo mimo neki svinjski trgovci, katere pravzaprav pričakujejo, če ipa trgovci ne pridejo, jim ne bodo vrnili ničesar. Par ur kasneje so izjavili razbojniki, da trgovcev očividno ne bo, zato morajo okopani denar (4000 dinarjev) obdržati, oropani p.t da lahko oddidejo, 4oda ne nazaj v Bjelopolje, temveč v Bihač. Med prvo družbo oropanih se je nahajala neka. kmetica, ki je hotela nesti svojemu možu, ka-te-remu so odrezali nogo, v bihačko bolnico 1'200 dinarjev. KRVAV KONEC BURNEGA ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. ’ i D ragu t in Papež, železniški sprevodnik v Zagrebu, zelo priden človek, je imel v svojem privatnem življenju izredno smolo. Njegova žena Marija, s katero je imel dva otroka, od katerih je starejši že učenec VI. gimnazijskega razreda, je bila svojeglavna, prepirljiva in neizmerno pohotna ženska, ki je imela^ takorekoč vsak dan drugega ljubimca. Možu seveda Ksantipa take svobode v seksualnem oziru ni privoščila. Prepir in pretep sta bila na dnevnem redu. Pri vsem tem pa je imel glupi Dragotin svojo ženo v dnu svoje duše vendarle rad, dočim ga je ona poleg sebe trpela samo toliko časa, dokler ni zapravila vsega denarja, ki ga je dobil njen mož za prodano podedovano posestvo. Ko je pošel denar, je pošla tudi Marijina potrpežljivost. »Goilja« kot je bila, je prego-vo-rila svojega moža 192o, da je šel brez nje iskat svojo srečo na Francosko. Takoj, ko je mož odšel, si je preskrbela mladega ljubimca, ki ga je priklenila nase milo tožeč, kako je zapuščena in v kaki stiski se nahaja. Ko se je vrnil mož iz Francije, je bila njegova zakonska polovica še bolj hudobna in srborita kot pcpreje. Mož je odšel v Brod ob Savi, kjer je dobil dobro službo in tudi prijazno družico, ki mu je lajšala njegovo zakonsko gorje. Kmalu se je preselil z njo k njeni materi v Zagreb. Njegova žena je imela tedaj novega ljubimca, golobradega delavca Mačka, pri katerem je vedno prenočevala z izgovorom, da je v lastnem stanovanju ni varna pred svojim možem. Za/konca sta se večkrat sestala, Dragotin je prosil svojo Ksantipo, kljub bridkim skuš- j njam opetovano, da bi se z njim pobotala ter se spomnila zopet na svoje dolžnosti kot zakonska žena. Ženska mu je očitala v odgovor starost (star je 41 let) ter hvalila tajne vrline svojega prijatelja Mačka ... Besen je planil nekoč Dragotin, oborožen s svedrom, na hudobno žensko, ter jo opraskal na obrazu in prsih, nakar pa jo je jel zopet prositi, prožeč ji roko, v kateri je držal par tisoč dinarijev, za ljubezen. Marija je ostala zakrknjena. Dne 3. maja je srečal Papež svojo ženo na ulici. Bif je precej vinjen, ker je pil na prazen želodec. Stopil je k njej ter jo ogovoril, žena pa mu je potegnila iz jžepa steklenico žganja ter mu jo hotela vreči v glavo. Papež je potegnil velik kuhinjski nož, ki ga je imel v žepu ter ga potisnil glasno prekinjajoči ženi opetovano v prsi, da se je zgrudila okrvavljena na tla pred njegove noge. Te dni se zagovarja Papež pred sodiščem tadi umora. : Sto tisoi rib poginilo. Gay-u, londonskemu gojitelju zlatih ribic, je poginilo te dni okrog 100 tisoč rib. Gay domneva, tla je to delo nekega nameščenca, v sled česar je stvar ovadil p-oliciji. Rudyaiwi KroHiis ci? tvrtjiga o džungli. Napc.sled so začeli sloni drug za drugim polegati kakor je njihc va navada, tako da je stal 'pokoncu samo še Kala Nag na desni strani dolge vrste; počasi se je •zibal sempatja, ošesa napeta, in prisluškoval nočni sapi, ki je počasi vlekla preko brd. Zrak je bil poln raznovrstnih ničnih šumov, ki tvorijo skupaj vzeti mogočno nočno tišino — trscva stebla so pokljala, ko so se drgnila drugo cb drugo, nekaj živega je zašuštelo v grmičevju, tupatain je zaprhutala napel zbujena ptica (Utice se vse večkrat vzbude ponoči, ko si mislimo) in iz velike daljave se je culo šumenje vode. Mali .Toomai je spal nekaj časa,’k: pa se je prebudil, je mesec svitlo svetil, Kala Nag pa je še vedno, stal pokonci in napenjal ušesa. Mali To mai se je obrnil, da je zašumela krma, pemetrival krivuljo ogromnega slonovega hrbta, začrtano preti zvezdnatemu nebu; ko pa je zrl, je začul v tišini »hut-tutglas divjega slona, ali iz tolike daljave, da se je glas slišal kot rahlo praskanje z iglo. Sieni so skočili na noge, kakor da bi jim tla gorela pod nogami, in njihovo grulenje je navsezadnje zbudilo tako naredili, leda Kala Nag se to pot ni odzval po-j zivu ter ni zamomljal kot po navadi. Mirno je stal na svojem lrieslu; glavo je imel vzdignjeno, ušesa razprostrta liki pahljača, in je zrl po mesečini proti velikim glebelim gareških gričev. »Pazi nanj, če postane ponoči nemiren,« je veliki Toomai naročil malemu Tcomaiu in odšel v kočo spat. reko v dolini. Toomai se je sklonil naprej in zrl in čutil, da je bilo v gozdu pod njim vse živo, polno življenja. Velik rujav netopir mu je švignil mimo ušes, v gošči so zaroštale igre ježevca in v temi m id drevjem je slišal /nedveda, ki je vneto kopal vlažno toplo zemljo in povohaval vmes. Tedaj pa so se veje znova strnile nead nje|ov§ Tudi mali Toomai je baš hotel zaspali, ko je iznenada j glavo in Kala Nag je jel stopati nizdcl proti dol1*11 slišal, da se je vrv iz trstovih vlaken z rahlim reskom ! ampak to pot ne tiho in mirno, temveč treskom« kakor -pretrgala in se je izmed svojih kolov prizibal Kala I top, ki se je odtrgal z vrvi, po strmem bregu- Ogromne Nag tako počasi in tako tiho, kakor se oblak privali iz noge so se premikale enakomerno; pri vsakem koraku ustja doline. Mali Toomai je bosonog capljal v mesečini j sc naredile osem čevljev pota in nagubančena koža je cesti nizdol in pritajeno klical za njim: v sklepih roštala. Grmovje na obeh straneh njegov za njim po cesti nizaoi m pritajeno Klicat za njim; Kala Nag! Kala Nag! Vzemi me seboj, Kala Nag!« Slon se je brez najmanjšega glasu obrnil, stopil po mesečini dva, tri korake neazaj do dečka, iztegnil rilec, zavihtel fanta nea vrat in je izginil v gozd, skoraj predno se je mali Toomai uravnal na svojem mestu. Med vrstami slonov se je slišalo divje trebenje, nato pa se je tišina zgrnila čez vse in Kala Nag se je jel premikati. Včasih se je ob njegovem telesu oplazil šop visoke trave prav kakor spolzi val ob ladji, včasih zopet je bičje divjega popra zaroštalo po hrbtu, ali je poknil trt, kjer se ga je zadel s hrbtom. Ali ves ta čas speče mahcute, ki sc prišli, zabijali z velikimi kladivi j se je gibal popolnoma brez vsakega glasu in je plaval po gostem garaškem gozdu, kakor da bi bil dim. Pot je držala vkreber, ali mali Toomai nei mogel dognati, v katero smer je šel, dasi je pomotrival zvezde skozi reže v drevju. Kala Nag je dospel do vrha griča, kjer se je ustavil, in mali Toomai je videl v mesečini marogaste vršičke dreves milje in milje daleč ter belo-mcdro meglo nad kole, napeli vrv tukaj, zavozljali vrv tam, dokler ni bilo zopet vse mirno. Eden novoujetih slonov je malone izdrl svoj kol, pa veliki Toomai je snel Kala Nagu verigo z noge, privezal tistemu slonu sprednjo nogo 'k zadnji negi, Kala Nagu pa je nateknil na nogo vrv iz trave ter mu velel, da naj ne pozabi, da je privezan. On in njegov oče in njegov stari oče so že sto- in stokrat lepih roštala. Grmovje na cben stranen njegovega telesa se je trgala liki razparana Žakljev ina, mlado drevje nea levi in desni, ki ga je vklanejal s pleči, s e je vzpenjalo zopet nazaj in ga butalo po straneh, in šopi ovijalk so mu viseli na oklih, ko je metal glavo od strani do strani ter si oral pot. Mali Toomai se je ulegel tesno cb veliki vrat, da ga ne bi kaka veja pometla na tla, in si je želel, da bi bil že zopet pri svojih slonih. Trava je postajala mehka in Kala Nagove noge so cmakale, ko jih je prestavljal po tleh. Nočna megla na dnu doline je mrazila malega Toomaia. Nenadom« se je začele pljuskanje in šun . nje tekoče vode; Kala Nag je brodil čez neko reko, previdno otipajoe strugo pri vsakem koraku. Poleg šumenja vode, ki je pljuskala ob slonovih nogah, je slišal mali Toomai po reki navzgor in navzdol še drugo pljuskanje in nekaj tro-benja, močno grulenje in srdito renčanje; bilo je, kakor da bi bila vsa megla okrog njeg apclna valujočih in zibajočih se senc. (Dalje prih.) • -v'’ i -- /•»: - -''v Srajce, promenadne, bele In barvaste, ovratnike vseh vrs.t in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nocjavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA s blizu Prešernovega spomenika ob vodi I ,|TT—UI.U-—H M tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najtinejši In najokusnejši namizni kis i® vinskega lclsa. ZAHTEVAJTE PONUDBO T Tehnično in IrIglJenICno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. Mcnrn • : Ljubljena. Dun«J«ka cesta »I. la, II. nadstropje. do nadaljnega ne ordinira 10* * Pisarniška moč. Bivši vodja pisarne, vešč k njigo v o d s tv a, ato v enst e, srbohrvatske, aemi&e, francoske in italijanske korespondence m strojepisja išče »hiibe. Cenjene ponudbo pod »Marljiv« na upravo >Nar. Dnevnika« ■ Uprava .NARODNEGA ONEVNIKA« - prodaja ---—----------- MAKULATURNI PAP'R icfj EJSn 4-50 = ~£3!=CX2tCaCSta d mau oglasi Vsafca beseda 50 para, debelo tiskano 50 para, Din i —. Wolfosa 1/H. - Tsiel. 5f. Sprejmem na hrano in dijaka peto-šolca. Naslov pove st«. stanovanje ali šesto- uprava li- i Proda se po ! ugodni ceni dal-; uogied »Trider« j tvrdke Zeisa, kateri po veča šestkrat. Naslov pove uprava lisi«. Stekleno •trefao opeko imajo »Isi ao v nalogi Združene ope kani© d. d. v Ljubi jan' Pouk jezikov nemščine, francotiine, angleščine, italijanščine privatno in v skupinah po Berlitaovi metodi. Poučujejo usposobljene učne moči. Prijave od pol 0. do pol 7. zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje — i0vo (zgradba čekovnega urada). — S. Jeras, prof. Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj JuBijJ Kedrič, trgvvtoc, Sv. Krit pri Kostanjevici. Akademik poučuje srednješolcaxn’,' vseh ■prc.hnetih. nizek. Cenjenej’im-.ell ipod: aUhjh'11 Se priporoča aa tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica 'TELEFON ŠT. 652 TISKARNA MERKUR TROOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D. LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. Tiska 6asopl»e- Knjige, broSure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnico i. t. d. TELEFON ŠT. 552 . . — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Bover. ladajetelf in •dgovotoi uradnik. AUSKSAJfDBR ŽKLBZKIKA.E.