Štev. 49 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poat-Offloe at Chicago, I1L, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 9. decembra 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne boriti aa svobodo! V slogi SVOBODE SVO-BO-DOMISELJSflH SLOVE. JVC EV V AME'RIK.I Od boja do zmage! Slovenski tednik za koristi delavnega l)ud-atva v Ameriki Slovenic Weekly devoted to the interests of the laboring classes Leto IX Razgled po svetu. AVSTRO-OGRSKA. Nathan, papež in Portugal v Ljubljani. Malo čuidno se glasi ta naslov, ne? Papež “jetnik”, ki ne zapušča svoje vatikanske palače, pa v Ljubljani! 20. nov. je bilo v “Union” dvorani zbranih, če smemo ver jeti “Slovenčevemu” poročilu 4000 ljudi; vsa ta množica pa da je z napeto pazljivostjo sledila besedam svojega političnega voditelja, ki je to pot svojemu govoru izbral pravi eksotični Lema —• Nathan in Portugal. Lep shod, če je navzočih toliko ljudi. Na govorniški tribuni pa se je mrcvaril, rotil in pridušal in točil krokodilove solze o-žlindrani doktor in od dunajske kamarile kupljeni lump in zajed no “voditelj’’ Slovencev, dr. I-van Šušteršič. V svojem govoru je poživljal poslušalce (sami backi), da naj protestujejo proti žalitvam rimskega župana Nathan--a, ki jih je Nathan izrekel v nekem.* govoru čez Vatikanskega “jetnika” in “prijatelja Slovencev”. Nato je plačani kričač obrnil pozornost poslušalcev na “tuž-no” Portugalsko in lagal, kako portugalski antikristi preganjajo •svete služabnike svete cerkve. — Da bi pa kaj protestiral proti •draginji in morečem položaju, ki vlada na Kranjskem, v Avstriji, na to se pa ni Šušteršič spomnil. Nazadnje je škof Bolnaventura, *dr. Jeglič poze gnal vse v svetem duhu zbrane in jim podelil “najaviš ji blagoslov.” Franc Jožef posreduje. Dunaj, 6. dee. — Cesar Fran? Jožef sam posreduje med Cehi in Nemci na Češkem. Češkega voditelja Adamek je sprejel v posebni konferenci in z njim na lolcro in široko razpravljal o razbitih pogajanjih v Pragi. Cesar je A-damek-u govoril v lepem tonu in izjavil, da je sporazumljenje med •obema strankama že radi tega nujno potrebno, ker dežela stoji pred veliko finančno krizo. “Lep napredek”. Tako imenuje slov. klerikalno •časopisje na Kranjskem imenovanje ljubljanskega kanonika dr. Karlina, škofom tržaškim. Mi pa pristavljamo, da se ne Slovenci razen klerikalcev in še manj Daljam mesta Trst vesele na tem imenovanju. Madžari ga lomijo. Budim-Pešta, 6. dec. — Nemškega cesarja Viljema je imenovala ogrska univerza v Klausen-burgu častnim doktorjem in se bo diploma z posebnimi častmi izročila ljubljencu Madžarov. Nadalje Ogri moledavajo na Nemškem za več milionsko posojilo, ker jim je Francoska vsako podporo odpovedala. Ta udare je hudo prizadel vso Ogrsko, a gotovo ne bo nič spametoval ljudi, ki se «bratijo z Nemčijo, ko nimajo vendar z njo nič skupnega. NEMČIJA. Pet delavcev ubitih. Berlin, 6. dee. —- Velika eksplozija v rovu “Viktoria” pri mestu Essen, je ubila pet rudarjev. — Trupla delavcev so bila tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoče spoznati. Uvedla se je takoj preiskava. Ni temperenclar. Berlin, 7. dec. — Ker nemški temperenčni krogi že preveč izrabljajo govor cesarja Viljema ob priliki otvoritve neke mornariške akademije, so bili napol vladni časopisi, da se tako preveč ne škoduje trgovcev opojnih pijač, izjaviti, da cesar nesmisli, da bi se vojaštvo Nemčije popolnoma odreklo opojni pijači, pač pa želi, da bi bili zmerni pivci, kar bo vsem v korist. Tako se je Viljem ipdirektno izreki za piv- ce. To je bilo za pričakovati drugače ga bi še lahko kronika prištevala med tiste, ki v zmerni starosti postajajo pobožni. DANSKO. Prebivalci si žele k Z jed. drž. Kopenhagen, 8. dec. —Agitacija med prebivalci danske Zahodne Indije, da jih sprejmejo Zjed. države pod svoje okrilje, se vedno bolj širi. Prebivalci sami si žele, da jih Danska proda z zemljo vred Ameriki. Tudi so se že vršila med Dansko in Ameriko pogajanja, a niso imela uspeha. Prebivalci otokov pa ponovno apelirajo na dansko vlado, da se poganjanja zopet pričnejo. Danska vlada ni sicer popolnoma proti prodaji otokov, vendar pa sedaj ne bo začela voditi z Ameriko pogajanj, ker bi poslanci, nasprotni sedajni vladi v Rikstag (državni zbor), to priliko porabili in vrgli ministrstvo. Vlada pa nima nobenega veselja, biti poražena. Kraljica Louise je odločna nasprotnica prodaje, ker ima politično ozadje. RUSIJA. Sinod ga imenuje anarhista. Peterburg, 7. dec. — V dumi se vrše velike debate. Premier Stolpin zagovarja vlado jako spretno. Poslanci so se pritožili, da se izda preveč za policijo in njene vohune. Stolpin je povdar-jal, da, če se hoče mir v deželi, se ne sme hraniti na takih izdatkih. Stolpin je nadalje hvalil dosedaj-no vlado in povdarjal, da se je veliko storilo v zadnjih letih za izobrazbo ruske mladine in si je dežela po vojski že mnogo pomagala in zacelila rane. Govoril je tudi posmrtnico Tolstoju. Vznak žalosti so vsi člani dume vstali, stran škofov na desni. Splošno se opaža, da se je sovražtvo med vseučilišči in sv. Sinodom jako poostrilo. Politične metode “sv.” Sinoda so se jasno pokazale pri govoru misjonarja Avasoffa iz Moskve, ki je tudi predsednik “lige pravih ruskih ljudi”. Rekel je: Vodnik upornikov in roparjev.” ‘ ‘ Čertkoff in Tolstoj sta spletkarila in organizirala veliko tolpo anarhistov, roparjev in upornikov zoper carja in rusko cerkev, oz. njeno premoženje. Več let nazaj, francoski pisatelj Dau-det pravi, da se je Tosltoj postavil vodnikom revolucionarjev in fanatičnim nasprotnikom prava-slavne vere, ki so hoteli podreti temelje države in okrasti vse cerkve na Ruskem.rCerkev pa, da je namen preprečila še ob pravem času. («Seveda ni to resnica.) Ko se je grof Čertkoff pridružil Tolstoicizmu, mu je cerkveno sodišče vzelo pravico, vzgojevati svoje otroke nadalje. Tudi je veliko pozornost zbudil odgovor sina Tolstoja na grofa Čertkoffa, kjer ga Leo (star. sin Tolstoja), dolži umora svojega očeta. Pričakuje se, velikih «dogodkov. Učinek narave. Odesa, 7. dec. — Iz Taganro-ga, pokrajina donskih kazakov se poroča, da so radi velikega viharja pritoki Azovškega morja od obali bili pognani nazaj za kake tri milje; več ladij je nato ostalo v pesku. ITALIJA. San Giuliano o trozvezi. Rim, 8. dec. — Ker Avstrija neprenehoma gradi trdnjave in bojne ladije, in na drugi strani ravno tako “zaveznica” Italija, se je zdelo laškemu minstru za zunajne stvari potrebno, da pomirjevalno spregovori nad temne oblake Evrope. V zbornici se je izrazil takole: laška politika, gleda na to, da se ohrani mir in status quo; svoje zaveze z Nemčijo in Avstro-Ogr-sko se zaveda in tudi po pravilih drži v popolno zadovoljnost obeh držav. (?) Določbe trozveze dovoljujejo kraljestvu Italiji, da goji priiateljstvo tudi z Francijo, Anglijo in Rusijo; to se tudi godi. Oboroževanje Avstrije ni naperjeno zopet Italijo; je v interesu Italije, da postane sosedi-nja močna, in v korist Avstriji, če Italija nezaostaja. Kakor hitro se pa hoče ali govori, da se o«boroževanje omeji, je takoj med obema velesilama napeto raziner- je- — FRANCIJA. Francoska zopet pod vodo. Pariz, 7. dec. — Iz vseh delov Francoske se poroča o povodnjih. Posebno so prizadeti prebivalci ob reki Ron, Seine in drugi. Viada zahteva 8,300,000 frankov za podporo prizadetim. ANGLIJA. Vlada bo imela večino. London, 8. dec. — Izzid volitev za “spodnjo hišo”, je vladi dobrodošel. Sicer bodo liberalci l-meli večino, vendar imajo za računati z narodnjaki in Irci. Unionisti, opozicija, so dobili do sedaj 116 mandatov. Železniški moloh. London, 6. dem. — Okoli 40 o-seb je bilo težko poškodovanih, nekaj o«d njih« smrtno pri trčenju dveh osebnih vlakov na progi London zapadne železnice in Wil-lensden Junction. Ponesrečenci so skoro sami trgovski uslužbenci, ki so se vozili na delo. Trije vozovi so bili popolnoma uničeni. Več oseb bo gotovo za poškodbami umrlo. Sufragista zaprli. H. A. Franklin, možki sufra-gist, ki je na dan 26. nov. t. 1. napadel državnega tajnika Churchill, je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Franklin je nečak glavnega poštarja za Anglijo, Samu-el-a. — Iz delavskih krogov. Claridge, Pa. Cenjeno uredništvo: — Kompanije so zadnji teden razdeljevale med nas lepake, na katerih trdijo da za nobeno ceno ne podpišejo takoimenovani “ Pittsburgh'scale”, in hočejo ustrajati z novimi uslužbenci (skabi) katere hočejo po zakonu branili, in oni so tudi Zadovoljni! f - Seveda dokler ne pride zanje dan plačila! Bližajo se volitve za urad organizacije U. M. W. of Amerio • kjer se ima nadomestiti nove u radnike; morda se bode tudi predsednik Tom Lewis motal posloviti, nadalje tudi uradnike 5 Districta (Pittsburški okraj). Od kapitalistov kupljeni časopisi “Labor World”, “Pittsburg Leader” in drugi, rujejo proti dosedanjem predsedniku Francis Fee-kanu na vse mogoče načine, priporočajo in usiljujejo premogar-jem nekega Bob Gibbonsa, kateri pa še ni najmanjše stvari storil za premogarje; pred vsem da je predsednik neke lokalne unije. S tem skušajo družbe, ako jim n godno izpade znižati plačo pre-mogarjem osrednje Pennsylvani-je, in poraziti premogarje, kateri so na štrajkn v Irwin, Greens-burškem revirju. Zato pošiljajo za agitacijo kar po cel koš časopisov kakor na primer Pittsburg Lea-der, La'bo-r World in druge kateri so plačani po tri meseci v naprej. Kdo jih je plačal, kandidat Gifbbons ali kompanije? Gibbons gotove ne, ker on nima nobenega centa za take stvari, je najet in kompanije plačujejo a-ko se jim posreči bode dobro, ako ne, bodo pa zavihali nos. Oni kapitalistični listi se razpošiljajo zastonj in v naprej plačano na vse lokale 5ga distrikta, samo, da se zamorejo še bolj zaganjati v “nepriljubljene” u-radnike, kateri so jim trn v petah. Za to premogarji, 13. decembra bodete volili za svojo usodo. Volite za FRANCIS FEEHANA, kot predsednika za pittsburški o-krai, ker ta Vam je že veliko pridobil; imate 95c. od tone premoga in krajši delavni čas. Ako rav- no pišejo, da Feehan še ni nobenega štrajka zmagal, vse kar so premogarji dobili, so jim kompanisti dali iz usmiljenja do njih. Zato bodite oprezni, volite enostavno Feehana predsednikom. Ako se kompanijska nakana posreči, zgubljeni bodemo tudi mi v Westmoreland okraju in drugim pa gotovo sledi znižanje plače. Torej pozor! Kar se tiče lokalnih razmer ni novic, štrajka-rji so rajši pod zatišjem, in se -doma. tišče, kot pa, da bi prezebali po sneženih ulicah in da bi jih kozaki in depu-tiji za igračo podili iz enega kota v drugega; skabov imamo preveč, ampak profita ne napravljajo »preveč, več škode kompani-jam; včasih se tudi malo stepo, da si s tem kratek čas delajo, ko jih za par dni vtaknejo v luknjo, ako ravno so pod varstvom zakona. V svojih bloksah imajo prodajalne in mesarije in sploh vse; pivo jim dovažajo in kakor sem slišal napravijo jim tudi tople kopeli. Skratka moram reči, fajn se jim godi. Ali ne vem kako dolgo bode to trajalo. Prišel bode čas, ko se bodo morali posloviti, s brco od zadaj. Žene in otroci, kateri so v šotorih zmrzujejo. — Moja želja je kakor tudi vsib, da za “Christmas” zmagamo. Rojake pozdravljam in jim priporočam, da se nas tudi ob sedanjem času malo za božič spomnijo, za kar jim bodemo iz srca hvaležni. John Batich. ŠTRAJK CHICAŠKIH KROJAČEV IN POLICIJA. Štrajk chicaških krojačev še vedno traja, pri tem pa igra policija glavno ulogo. Policija, ki bi nesmela biti pristranska, ki bi mogla paziti na red ter varovati vse sloje enakopravno, pa pobija, mori štrajkarje, medtem, ko se ne briga za rope in vlome. Še ni dolgo tega, ko je nek policaj neke mu dekletu na štrajku odstrelil prste na roki, zadni teden je zopet drugi umoril nekega štraj-karja. Vise to je delo korumpira-nega današnjega sistema, in pregovor, da “kdor je jači oni tlači”, se popolnoma uresničuje, ua-nas, tu, v tej “svobodni” državi; jačji pa je oni, M ima več denarja, katerega je izprešal iz nase sužnjev. Škoda, da ni g. Cankarja v A meriki; tu je, glede kapitalizma na eni, in uboštva na drugi strani še vse kaj druzega kot v Evro* pi. Bogve, kake misli bi se mu rodile v glavi, na upogled sužniš-tva nedoletnih otrok po zaduhlih in prašnih tvornieah po južnih državah, naših razmer po vele-kapit-alističnih mestih, kakor sedaj v Chicagi, Los Angeles, in predkratkim v Philadelphiji, New Yorku, Columbusu, ter premo garski štrajk v Westmoreland, Irwin in Greensbnrg, ki je dovolj žalosten, niti omenjamo ne. Razmere so grozne. Imamo razne družbe za varstvo živali, otroci pa stradajo in zmrzuje, in trpe veliko drugih krivic, ki upijejo do neba po odrešenju. Chikaška Federation of Labor je sklenila, da svojim 250,000 elanom naloži tedensko 25c doklade, kateri denar se bo razdelil v podporo štrajkujočim krojačem. To bo’prineslo št-rajkarjem tedenske podpore $52.000. Nadalje so vse unije v Chicagi priskočile krojačem na pomoč. Nekatere so prispevale «do tisoč dolarjev. Lahko trdimo, da se štrajkarje v njihovem pravičnem boju dobro podpira; zmaga ehikaške unije, pomeni pa zmago za vse druge. Za štrajkarje v Westmoreland okraju, Pa., smo uenovno prejeli in sicer Anton Budna $2.00; Frank Leben $31.35 in odposlali danes po želji daro- valcev v Claridge $2.00 v Arona $15.68 in v Dasrragh $15.67 Skupaj $33.35 Razne novice. VLADNI URADNIKI SO POD-KUPLJENI. Listi na dolgo in široko pišejo o strašnem ognju in katastrofi v Newark, N. J., pri katerem je zgubilo 25 mladih ljudi, delavcev in delavk, svoje življenje. Kdo je kriv grozne nesreče, se še danes noče vedeti. Dobro se pa ve, da je bilo celo “poslopje” lesena baraka. Ve se tudi, da ni bilo v delavnicah nobenih varnostnih naprav; vemo tudi, da je to vse “čez zakon in red”. Vemo tudi, da so od vlade postavljeni ljudje, nadzorniki, katerih dolžnost je, da o nepravilnostih natanko poročajo oblastem, od katerih so za to dobro plačeni. Vemo pa tudi to, da so vsi ti nadzorniki podkupljeni od kapitalistov in so gotovi, da se jim las ne skrivi, če se gode še take nezakonitosti; zavoljo podkupljivosti vladnih uradnikov, je zgubilo svoje mlado življenje petindvajset mladeničev in mladenk. Vemo našteti stotine nesreč in rudniških ek-splozieij, katerih so bili krvi nadzorniki z kapitalisti vred; a vse to ne pomaga nič; še nam je v spominu kako je sodišče v New Jersey, New Yorku in Chicagi, oprostilo člane velike železniške družbe, kateri go kriminalno zakrivili smrt čez stoinpetde-set delavcev, a so bili oproščeni. Vemo, da v takih slučajih v A-meriki sodišče ne pozna pravice in tiste človeške pomilovalnosti do žrtev. In kdor temu oporeka, je sokrivec vseh “uradnih” morilcev! To je dežela, kjer kapitalisti vladajo vse; se upajo pohoditi zakone in moralo; jemljejo delavcem v nezračnih in umazanih prostorih njih zdravje in potisnejo dnevno sto oseb v uboštvo in sramoto. In ni ga naroda pod solncem, ki bi zatiranje, ravbari-je v malem in velikem, brutalno postopanje policije, ubijanje ljudi skozi železniške, jeklene in druge «družbe, trustov in kapitalistov tako idiotsko, potrpežljivo prenašel, kot ravno, — ameriško ljudstvo. Barabija in zabitost sodnika. Raymond H. Carroll, uradnik v New Yorku, je bil zavrnjen kot porotnik od “sodnika” Swanu, (Ire), ker je — bral knjigo Roberta G. Ingersoll “Crimes A-gainst Criminals!” To se Vam, v eksempel pove .... Vedno le za svoj žep. General Grant, poveljnik izhodnega departmenta, bi rad u-peljal v Zjed. državah,igrače vojaštva na debelo, in ljudstvo, ki je že takointako v rokah peklenskega trusta, naj bi še zdrževalo na svoje stroške, veliko vojsko, ki bi bila po Grant-ovih mislih “ponos države”. Grant tudi “želi”, da bi se upeljala splošna vojaška obveznost; pri tem se sklicuje na Nemčijo, pa previdno molči o milijardnih stroških Nemčije za svojo armado. Kaj si morejo vendar Američani misliti o svojih« generalih, ko že sedaj u-ganjajo posmeh o “mus” solda-teski v Evropi. Nadalje se višje sodišče poteza za “večje” pravice «svojega delokroga, čeprav jim je že danes dovoljeno vse čez mero; v nobeni državi nimajo sodniki, šerifi in policisti take oblasti, kot v Ameriki. Pri vsemtem pa pri tolikih kupih “zakonov” vse krade za svoj žep. Kako se pa deli pravica, imamo tu lep slučaj. Neka velika oljnata družba je bila obsojena v 29 milionov odškodnine, kateri denar bi pripadal vladi. Trust pa je vložil protest, in drugi sodnik je družbo popolnoma — oprostil. Vse gre v navskriž; vsak dela le za svoj žep; ljudstvo pa gre za voljo škandalov “višjih”, vedno bolj navzdol. Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”! Pravljica o enakosti ljudi. Washington, 7. «dec. — Kako so vsi ljudje enaki, nam kaže tale resničen slučaj. V distriktu Columbia zadostuje, da ima človek le eno šestinko črnske krvi, in če je koža osebe še tako bela, se ga zaznamuje za črnca. Prizivno sodišče tega distrikta je vsaj tako odločilo danes o deklici Izabeli T. V ali. Otrok, ki bi bil od vsakega spoznan za kavkaško raso, je o-biskoval šolo belih. Nekdo se je pa domislil, da ima otrok šestin-ko krvi črnske, in je protestiral proti navzočnosti otroka v šoli belih otrok. Prišla je stvar do sodišča in sodišče je odločilo, da se mora o-trok iztirati iz šole in ga pošiljati v šolo črncev. Zakoni pa pravijo, da smo vsi enaki, ampak ne v — Ameriki. Rimokatoliški duhovnik-urednik aretiran radi posilstva. Utica, N. Y., 5. okt. — Tukaj so danes aretirali Rev. “Father” Anselma Milnaczyk, poljskega duhovnika, radi posilstva. Milnaczyk je župnikoval pri poljski ri-mo-katoliški cerkvi, in zadne čase bil tudi urednik tednika “Spiritual Hammer”, (Dušno kladvo) — s katerim je menda Poljakom pamet v glavo zabijal. — Tožiteljica je neka 20 letna gč. Stanislava Koleta, katero je iz New Yorka izvabil pod pretvezo, da ji je dobil v Utici dobro službo, jo nato zaprl v svoje stanovanje — kaj je tam ž njo počenjal to bo dognala sodnija, — dokler ni ušla in ga nato pustila aretirati. Sodnik je Kristusovega namestnika pridržal pod $2000 varščine, ker je tajil obdolžitev gč. Koleta ter določil glavno obravnavo na 9. dee. Kako ljudje bogate. Tvrdka Burr bratje je bila leta 1907 po zakonih države Connecticut organizirana. Kapital družbe je znašal v začetku $100,-000, se je pa letos povišal na $300.000. Nekaj časa je družba plačevala en procent na dividende; sedaj prodaja svoje akcije Buck Oil družbi v Los Angeles, ki ima nominelni kapital $5,000,-000. — Ti ljudje nemorejo pod nika-kim pogojem govoriti, o slabih časih. Maščevanje brivcev. Njujorški laški brivci so ustanovili svoj klub in vsak član kluba se je zavezal, «da bo računal možkemu, ki se sam brije, 50 een-tov za ostrič lase. Bo veljal ta sklep tudi v prihodnji finančni krizi ? Listnica uredništva Gosp, J. Milavec, Box 83, Sheboygan, Wis. — Vaši želji, da bi Vam izdali ime pisatelja, ne moremo vstreči. Vam toraj druzega ne preostaja, kakor tožiti. — Drugim c. dopisovateljem pa naj v pojasnilo služi to, da mi vsim in to ob istem času nikakor vstreči nemoremo. — Dobili smo namreč zadnje čase toliko dopisov, da bi lahko napolnili dvakrat ves list, a vedeti je treba, da mora biti prostor v listu tudi za druge razprave razen dopisov, in ker se moramo tudi mi reda držati, to je, da damo vsakemu zaporedoma prostor. Zagotavljamo toraj, da pride vse na vrsto, brez priganjanja. Potrpljenje toraj! DENARJE V STARO DOMOVIN poSilj&mo: za * 10.35 ................. 50 kron za $ 20.45 ................ 100 kron. za $ 40 90 ................ 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron. za $ 204.f0 .............. 1000 kron za $1018.00 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh »votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka Naši-denarne poSiljatve izplačuje c. kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesle« o Domestic Postal MoneyOrder alips New York Draft: FRANK SAKSER PO 82 Cortland 8t. New York •west. Clair Ara., N. K. Cavaland. Ohio ZAPISNIK AAA A..A.J II. glavnega zborovanja S. S. P. Z. v Chicago, 111. I É A à A A à 4 UAiJ Brat Ivanšek predlaga, naj se pogodbo z “Glas Svobode Co.” .sklene pri javnem notarju. Sprejeto. 10. minut odmora. Po odmoru se preide k volitvam glavnega odbora. Brat Kužnik predlaga, naj se nominira in voli tajno, z listki, kateri predlog se sprejme nad predlogom brata Skubic kateri predlaga naj se nominira javno in voli tajno, z 16—8 glasovi. Za nominacijo predsednika dobe bratje sledeče število glasov: Konda 7, Mladič 8, Duller 6, Kirk 1, Potočar 2, Skubic 1. V volitev pridejo bratje: Konda, Mladič in Duller, ker se drugi kandidaturi odpovedo ; in dobe glasov: Konda 7, Duller 6, Mladič 13. Nakar se brat Mladič proglasi izvoljenim za predsednika. Za podpredsednika, dobe pri nominaciji: Öuk 3, Potočar 1, Kirk 1, Kužnik 1, Konda 2, Duller 7, Glojek 2, Fisher 3, Skubic 1, Pečnik 2, Cvetkovič 1 glas. Kandidaturo sprejmejo le bratje: Duller, Fisher in Pečnik. V vo-litvi dobe glasov: Duller 6, Pečnik 6, Fisher 14. Brat Fisher se proglasi zvoljenim podpredsednikom. Pri nominaciji za tajnika dobe bratje sledeče število glasov: Benko 8, Glojek 3, Ivanšek 13, Konda 2. — Kandidaturo sprejmeta brata Benko in Glojek. — Pri volitvi dobi brat Benko 22 in brat Glojek 4 glasove. — Brat Benko proglašen zvoljenim za glav. tajnika. Nominirani za zapisnikarje so bili bratje : Konda z 6, Duller 4, Rus 9, Čuk 1, Ivanšek 3, Glojek 1, Skubic. 1, glasovi. — Kandidaturo so sprejeli brat Duller, Rus in Glojek. V volitvi dobi brat Duller 3, Rus 19, in Glojek 4 glasi. — Brat Rus proglašen zvoljenim zapisnikarjem. Za blagajnika so nominirani: Kalan z 18, Kirk 1, Konda 3, Ivanšek 1, Skubic 1, Čuk 2 glasa. — Kandidaturi se odpovedo vsi razveu brata Kalan, kateri se na željo konvencije proglasi soglasno izvoljenim za blagajnika. Za nadzorni odbor so nominirani: Konda 12, Glojek 20, Duller 10, Ivanšek 9, Kirk 5, Čuk 1, Kužnik 4, Potočar 7, Skubic 4, Ausec 1, Pekol 1, Košmrl 1. — Kandidaturo sprej- mejo bratje : Konda, Glojek, Duller, Kirk, Potočar in Skubic ; drugi se odpovedo. — Pri glasovanju dobe kandidati sledeče število glasov : Konda 13, Glojek 22, Duller 14, Kirk 9, Potočar 10, Skubic 7. — Proglasijo se za izvoljene gospodarske odbornike : Glojek (predsednik), Duller in Konda. Za porotni odbor so nominirani bratje : Kužnik, Čuk, Potočar, Cvetkovič in Pečnik, kateri vsi sprejmejo kandidaturo in dobe pri glasovanju sledeče število glasov : Kužnik 18, Čuk 15, Potočar 13, Pečnik 13, Cvetkovič 14. V porotni odbor se proglasi za izvoljene: Kužnik (predsednikom), Cvetkovič in Čuk. Dalje se sprejme na predlog brata Benka, da se ima ves odbor pravico udeležiti prihodnje konvencije. Na željo konvencije imenuje brat predsednik brate : Rus-a, Benka in Kondo, da sestavijo nova pravila. Sprejme se, da se seji glav. odbora vršijo v starem prostoru. Potrdi se tudi, da stari tajnik še nadalje dobiva plačo $72.00 na mesec; to do Novega leta. Nato se novo izvoljeni uradniki in odborniki zahvaljujejo zborovalcem za iskaza-no zaupanje ter obljubijo, da bodo vedno delovali za prospeh Zveze. Brat Glojek poroča nato, da je brat glav. tajnik poravnal obljubljeno svoto kot primanjkljaj v blagajni, to je $10.00; za ostalo svoto $2.75 se je pa našla pomota in so se knjige v toliko popravile, ter prej objavljeni račun podpisali. Nato se' brat Glojek v imenu pregledovalcev knjig in brata Cvetkovič in Kužnik v i-menu družtev, zaihvalijo skupnemu glavnemu odboru za njih točno in požrtvovalno uradovanje. Nato brat predsednik s kratkim, delegate, na delo za S. S. P. Zvezo spodbujajočim govorom opominja, želeč jim objednem srečno pot; zaključi ob %7 uri zvečer dne 11. oktobra 1910. drugo glavno zborovanje Slovenske Svobodomiselne Podporne Zv eze. ANTON MLADIČ, predsednik. WILLIAM RUS, JOHN BATICH, zapisnikarja. (KONEC.) gospico Gabrijelo. Ali vendar jim I gr© vse po volji. Josip postal je mestni odbornik, pred sodiščem j zagovarja hudodelce, na volitve- j nih shodih govori, siplje ogenj in j žveplo na nasprotnike, doma pa 1 se trese pred ženo. Gospica Gabrijela ima glavo belo ko sneg. A ne reče, ne toži likomur. Le ta, kdor ve njeno ce-o minulost, ve, koliko ona trpi. Kdo se pa za to briga? Gospa doktorjeva bila tako nesramna, da je pisala Gabrijeli in ji ponudila nekako denarno odškodnino za vse njene žrtve in muke. Taki glupi ljudje ne poznajo na svetu nič drugega kakor ta svoj denar, katerega bodo podedovali ali si ga pridobili na bogve kak način. . . To si lahko mislite, da gospica Gabrijela ni hotela ničesar sprejeti. Okno gospice Gabrijele je se sedaj vedno tako dolgo razsvet ljeno, kakor je 'bilo prej za časa .te GOSPICA GABRIJELA. Črtica iz življenja. (Iz češkega od A. E. Muzika, prevedel Samotar.) “Ah, moj bog,” zaklical sem, “je-li to v resnici gospica Gabrijela? Je to mogoče? Da bi se bila tako premenila!” “Je-li to mogoče? Dogodek je dokaj navaden, a tragičen. Kakor jo vidite sedaj, taka je že nekoliko let. Kdor jo je poznal pred 8 leti, nespoznal bi je potem čez 5 let, kakor je vi danes niste spoznali.” Torej poslušajte: Poznate odvetnika Josipa N? Ne?! Začnem drugače, prav lepo od začetka. Gospica Gobrijela ga je ljubila. To ni nič posebnega. A-li veste, kaj to pomeni pri takej, pošteni, občutljivi stvarci; ona ljubi s celo dušo. V njeni ljubezni je celo njeno življenje. Običajno, rekel bi pravilno, ljubijo ta-kove stvarce takega siromaka, kakor so same. A kam to pripelje? Siromašni ljubljenec pride naposled, kakor hitro se mu prikaže kaka priložnost, naglo k spoznanju, da je to, kar dela, “glupost”, posebno ako se more drugje bogatejše ali lepše oženiti. Konec tedaj že poznate. Takih deklet ne čaka nič dobrega. Ako pa ljubi kakega bogatinca, je pa ravno tista stvar, le s tem razločkom, da jo pusti na cedilu bogatinec, ki naposled tudi le gleda, da se bogato oženi. A ona je vedno tako ponosna, da od svojega ljubljenca ne zahteva nobene odškodnine. Mož to ve in potem ravna, ne da bi se na 'kaj oziral ali se česa bal. A dekle bi se s studom obrnilo v stran, predno bi hotelo prejeti kako nagrado od njega, katerega je ljubila, ki je bil njen ideal, za ljubezen, katero je njemu žrtvovala, Niti takrat ne, ako se za' ljubljenca žrtvujejo tako, kakor se je žrtvovala gospica Gabrijela. Gospica Gabrijela ljubila je 18 let starega gymnazista. No, to še ne bilo največja nesreča, a fant je bil siromak, siromašen kakor ona. Njegova mati, delavčeva | hotel vstopiti. Na noben način ni hotel'. Materi zdelo se je to nad vse čudno. Začela je poizvedovati in — zvedela vse. Prišla je do mile gospice Gabrijele, kaj je tam poizvedela, si lahko uganete. Od tega časa naprej Josipu ni bilo treba do semenišča. “To bi bilo slabo”, rekla je gospica Gabrijela, “da bi dve taki ženski kakor sve medve, ne mogle preživeti tretjega. Jedno uro dalj na dan sedeti in šivati, pa pojde. Spoznate to? Torej posku-sive! “Poskusile so, posrečilo se je in Josip mogel je iti v Prago, da bi postal gospod “doktor”. Študiral je pravo. Hotel je biti odvetnik. Toda mesto jedne ure na dian morala jih je gospica Gabrijela dodati nekoliko, včasih šivati celo noč. Smo šli v gostilno, ali iz gostilne, okence bilo je vedno razsvetljeno. A za okencem sedelo je dekletce in delalo. Zdelala se je deklica dovolj čez dan z otroci, to lahko veste, učiteljica ročnih del na vasi! Sedaj bi se bila rada ulegla, a ni šlo. In tako je klepal šivalni stroj cele noči. Pri tresenju njenega slabega stanovanja se slišalo to daleč! A čas uibega, ulbega z letom, jako drobni strojni šivaji so te posamezni časi ! Preteklo je leto. Josip $e je vrnil domu. Našel je Gabrijelo nekoliko spremenjeno, prepadlo in 'bledo, ali navdušeno in polno u-panja. Med njegovim bivanjem doma si je nekoliko odpomogla. Jeseni odšel je zopet v Prago. Gospica Gabrijela pa je sedla zopet za stroj in je šivala dalje. Bilo treba vedno večje in večje sile. Josipova mati začela je bolehati, bilo potrebno, da bi se varovala. Gabrijelini roki morali ste sedaj delati za obe. Denarci prihajali so ob času, Josipu se ni sanjalo o tem ničesar. V tem času luč za njenim oknom ni vgasnila prej nego rano. Bog ve, kdaj je deklica spala. Tako je minulo drugo leto. Kratko se dogodba pove, ali dolgo trpi v življenju. Ko je Josip prišel domu, ni ničesar vedel o bolezni svoje mate špica Gabrijela. Našel je Gabri jelo pri delu. “Aj, kaj imaš tukaj,” rekel je smejaje se. “Srebro v laseh! Ka ko si bogata! ’ ’ Ko bi bil on vedel, za kako ce no je bilo kupljeno to srebro! Kratko : Josip je prebil v Pra gi 4 leta, napravil skušaje in vsto pil v bližnjem mestu kot konci pist k nekemu odvetniku. Gabri jela je bila na pragu raja. Bila je sedaj obilno plačana za svoje prebdele in med delom pre stale noči. Ne, kakor da je imela sedaj že upanje, da se snide Josipom, ne, ampak, ker je bil on na svojem cilju. V ogledalo se že dolgo, dolgo ni pogledala. V prvo do sedaj ni imela za to časa, 'a v drugo se je zrcala . . . bala Ko jo je Josip enkrat z mesta obiskal, zapazil je, da je že čisto siva. “To je za mene, to je bilo za mene,” je zaklical, in gladil nje ne prezgodnje sive lase. “Ti si se za me žrtvovala.” A v drugo jfc pristavil smejaje se: “Bodem imel jaz sivo ženo. A li ti sivi lasi prijali ti bodo lepše kakor nejkrasnejša srebrna čepi ca. A kmalu se je začelo govoriti da je Josip snubil hčer svojega odvetnika in da bode kmalu svat ba. Jedenkrat obiskal je Josip svo jo mater, a pri tem obisku se ni oglasil pri gospici Gabrijeli. Dru gega dne šla je njegova mati sa ma k nji. “Morate imeti razum, gospi ca,” je rekla. “Vi niste za Josi pa. Bodite pametni in če ste ga kedaj imela rada, ne mečte mu polen pred noge. Vsakdo želi si svoje sreče”. “In kaj pa jaz? Kaj pa to-le?’ rekla je gospica Gabrijela, kaza je na svoje predčasne sive lase. “Ravno radi teh niste za nje ga” Tak je ibil torej ta konec. Jo sip vzel si je 'kmalu hčer odvetni ka in postal družabnik svojega tasta. Mati njegova preselila se je k svojemu sinu; ozdravela je do cela in poka od — debelosti re. Gabrijela ni dovolila, da bi <2©<2S2)<2Š5><2$2)C^><2^>ač angleški časopisi čebrnali, a dva ne enako, tako da nobenemu ni nič za verjeti. Ubogi ljudje, ki so jih hoteli kapitalistični baroni -izkoristiti proti štrajkarjem, ki pa -so žalostno pustili svoje življenje za nič. Tako pač danes svet mori ljudi in uničuje samega sebe. Kakor je znano članom S. D. P. in P. D., odpotujem jaz na svoje posestvo v Missouri. Tem potom se zahvaljujem vsem bratom za njih naklonjenost napram meni ; želim jim kar največ uspeha. Spominjal se bom vedno le z veseljem na vse. Pozdrav na vse čitatelje Glas Svobode. Josip Klaužar. Black Diamond, Wash. Uredništvo Gl. Sv.: — Kot sem že v št. 46 tega lista poročal, se je pripetila 6. nov. tukaj velika rudniška nesreča, kjer je zgubil tudi Slovenc življenje. TaJkrat sem poročal, da je bilo 14 ubitih in trije ranjeni; v resnici pa je bilo 16 ubitih in trije ranjeni. Prvih osem trupel so prinesli na površje še le čez teden dni, 13. nov. druge tri nesrečneža pa dan pozneje. Nadaljnih pet pa še niso dodanes prinesli na površje, in jih tudi več iskali ne bodo, ker so kakih 2200 čevljev pod zemljo; tudi je rov popolnoma zasut in gotovo z vodo zalit. Prenehali so z delom popolnoma v rovu in kakor govore, ga sploh ne bodo več odprli, ker je v njem jako malo premoga več. Pet nesrečnih delavcev pa bo z zatvoritvijo rova za večno čuvalo na dnu uhod — —. Trupla, ‘ki so jih prinesli na površje so bila tako razmesarjena, ,da jilh ni bilo mogoče spoznati. Čudno pa je to, da smo lahko spoznali našega mladeniča Matijo Golob. Bil je tak, da ga je lahko vsak spoznal; ko je bil v rovu je mogel v vozu sedeti in udarilo ga je od zadaj podseboj podko-palo in tako ni prišel ogenj do njega. Lahko trdim, da takega pogreba še ni bilo v našem mestu. Videl si vse člane S. S. P. Z., nadalje je bila zastopana J. S. K. J. po družtvenikih dr. št. 32 in dru-žtveniki Planinar-ja, spadajoče k S. N. P. J. Vsi Slovenci so tako pripomogli do lepega pogreba in bili smo vsaj ob smrti brata delavca skupni in z eno mislijo. Posebna zahvala našim ženam, dekletom in fantom, ki so rakev pokojnega lepo okinčali in s cvetjem posuli. Vsak se sevede sprašuje, kdo in kaj je vzrok nesreči. Italian-ski konzul iz Seattle, Wash., je prišel takoj na lice mesta in šel med delavce, rojake. Kompanisti tudi to pot nič ne odgovore. Priznajo pa sami, da je bila jama slabo zavarovana. Nekdo od u-radnikov družbe pa je korajžno trdil da sploh ni bilo v rudniki nevarnosti in slabih naprav. Torej so pa delavci vsega sami krivi? Ker smo v Ameriki, se ne bomo čudili če to tudi debelo tiskajo! Delavci pa, ki so v rudniki že dolgo delali, so izjavili, da je bil v jami ogenj vedno, in se ni nihče brigal za njega. Ker je torej ogenj prišel do plinov je eksplo-zisija bila neovrgljiva. To sami tudi vedo, a jih ne briga'. So na varnem in zagotovljeni po advokatih, da jim tudi las ne pade iz glave, če je tako prav božji volji. Tako se zaključi pač vsaka taka žalostna povest.^ Pozdrav vsem Slovencem širom Unije, tebi list Glas Svobode, ki vedno zastopaš pravice delavstva, pa želim mnogo predplačnikov. Math Petchnick. Zastonj knjiga stalne vrednosti zastonj! V veseljem naznanjemo, da je Severov Slovenski Almanah za leto 1911. sedaj pripravljen za razdelitev in iztis lahko dobite od lekarnarja. Zadnja izdaja tega priljubljenega Almanaha in kažipota do zdravja vsebuje najkoristnejša in najzanimivejše dejstva, katera lahko čitajo z največjim dobičkom farmarji, mehaniki, rudarji, drvarji, zidarji, sploh ljudje vseh obrti in poklicev ter varčne in skrbne gospodinje. W. P. Severa Company se je potrudila, da izda knjigo, katero bo vsakdo cenil. Vprašajte svojega lekarnika ali trgovca za iztis. Zastonj ga dobite. Če ni lekarne blizu vas, pište na: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. zdravijo, moči in kreposti. Ulica in štev. ali Bot. . Država. Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali stir, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih ¿ilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj In pošljite ga nam. Mesto Potk Revmatizem ipttagiBP^ ledvice, Jetra In mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek žlvljenskega soka, sifilis ali zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenoa, trlper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varloocele in vse druge moške spolne bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški. Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico. Kupon za Brezplačno Knjižico. Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. LISTER & CO, Aus. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, III. Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto. Ime. ŽELODČKE Kleini 60,000 KNJIŽIC ZASTONJ Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptom nerednega prebavljenja potem so: Rmena barva obraza, 3O0EPB TBINEB’8 ~ "“AT0"' slab duh, vznemirjenost po jedi ^Er zabasanost, REGISTERED S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju, Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker: popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH, JOS. TRINER IZDELOVATELJ KEMIKALIJ The Komad Schieiei Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnib pijač. 82—84 Fink 8t, Tel. Oanal 1406 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerii potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, t>ri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval In pripoznanj jamči z» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Severova Dramska Zdravila očinijo, kar druga samo obetajo učiniti proti mučnemu kašlju ia resnim p'jučnim neprilikam Navaden kašelj je lahko predbcdnik izdajalsko pljučne bolezni. Vsak kašelj napravlja pot za razne bolezni dihalnega ustroja. Zakaj kašljati? Severov Balzam za pljuča ’ > IWaitap.&sM»8 KA .«1» i Cw*ipt\ i pTiCiimovt»- ...I« \ PHÍCE ¿o ek*!®, ( V ' ' Ib. W£Pl «M« «*"”>• prežene kašelj vsake vrste Pišite po knjižico: “Pljučne bolezni in ka^o jih zdraviti.” Tiskana v Vašem jeziku. Je zastonj. 25c Ih 50c Lekarnarji prodajajo Severova Zdravila. i Ko jih kupujete, ne pozabite poudariti, da hočete “Severovih ZDRAVIL”. Vprašajte za iztis Severovega Almanaha in kažipota k zdravju za leto 1911. To je dobra knjiga za vsako domačijo. V lekarnah in trgovinah ZASTONJ. SEVEROVO Zirarilo za obisti in jetra povzroči najbolše učinke pri zdravljenju jetrnih neprilik, pri boleznih obisti in odvajalnih organov, k! jih je spoznati pe bledi in žolti koži, otekanju nog in gležnjev, bolečini v hrbtu in žgočem občutku pri puščanju vode. Cena 50C in $1.00. SEVEROV Želodčni Grenčec uživen nekaj časa redno pred jedjo, vam kmalu okrepi želodec, napravi zdravo slast, uravna ne-rednosti prebavnega ustroja ter poživi in očvrsti telesno moč. Cena $1.00. Zaupen zdravniški svet zastonj Vseslovanska razstava v Pragi leta 1913. Slovanski kongres v Pragi je sklenil, da se itna leta 1913. prirediti vseslovanska razstava v Moskvi. Na letošnjem kongresu v Sofiji pa se je na predlog Rusa Aleksandra pl. Sta-koviča zaključilo, da se ta razstava odgodi do leta 1915. Sedaj pa je češki odbor v Pragi sklenil vseslovansko razstavo prirediti 1. 1913. v Pragi. Priredil jo bo glavni slovanski odbor, ki bo štel 14 Rusov, 8 Poljakov, 8 Čehov, Slovakov in lužiških Srbov, 4 Srbe, 3 Hrvate, 3 Bolgare, 2 Slovenca. Glavni odbor bodo podpirali ruski, poljski, češki, srbski, bolgarski, hrvaški in slovenski pododbori. Čim bodo izbrani ti pododbori, se bo takoj pričelo z na-daljnim delom. Na razstavi bo zastopana umetnost, narodna povest slovanskih narodov, književnost, parobrodstvo, obrt, trgovina, poljedeljstvo, kultura, tehnika, arhitektura in denarni zavodi — Važno za pijance. Najvišje sodišče je storilo sklep, ki pomeni važen korak v boju zoper pijančevanje, korak, ki zna marsika-ikega pijanca,— strezniti. Stvar je naslednja: V Boleanu na južnem Tirolskem živi človek, ki ga rad čez mero pije. Zaradi tega so ga hoteli njegovi sorodniki postaviti pod kuratelo. Zaslišani zdravniki so izrekli, 'da je mož popolnoma pameten, kadar je ko Angležev. To ni v prvo — in namreč trezen, a da je malokdaj pri popolni pameti, ker se ga vsak dan napije in je vsled tega trajno v stanju pijanosti. Na podlagi te zdravniške izjave je okrajno sodišče v Boleanu zavrnilo zahtevanje sorodnikov omenjenega vinskega bratca, češ, kadar je mož trezen, tedaj je popolnoma pameten — torej ni blazen. 0-krožno sodišče v Boleanu pa je ovrglo razsodbo prvega sodišča in je vinskega bratca postavilo pod kuratelo, češ: ker je mož le malokdaj trezen, je pravzaprav .permanentno v stanju pijanske blaznosti, katero stanje prekine le malokdaj in le za kratek čas. To razsodbo je odobrilo nadso-dišče v Inomostu in tudi najvišje sodišče. Pijanček ostane torej kot umobolen pod kuratelo. Pogosta pijanost je torej zadosten vzrok, da pride človek pod kuratelo. To zgodbo v eksempelj povem . . . Čuvajte se pijančki, prišli so resni časi. Zopet velika nesreča v rudniku. Iz Beuthena v Gorenji Šleziji se poroča: V jami “Ida” Hohen-lohejevega rudnika se dne 24. nov. pri spravljanju razstreliva v jamo utrgala vrv. Vsled padca dvigala se je razstrelivo vnelo in nastala je grozovita eksplozija. Del jame je popolnoma razede-jan. .5 rudarjev je ponesrečenih. Monsignorjev roman. Pred nekaj tedni se je med tajnikom papeževe državne pisarne, monsig-norom Catachiom in nečakinjo škofa v Trani razvil ljubezenski roman. Monsignor je dan za dnem zahajal v škofijsko palačo in kmalu se je med obema vnela srečna ljubezen. Ko sta pa tajnik in njegova prijateljica nekega dne izginila, je pa škof brzojavil državni pisarni v Rim: Catachio je težko osumljen, prosimo, nadzorujte ga. Državna pisarna je pa mislila, da se ta osumljenost nanaša na kolero in je k vsem vlakom odredila zdravnike, da Catachia spravijo na varno. Šele sedaj, ko listi prinašajo posamičnosti tega ljubezenskega dogodka, poznajo v državni pisarni pravi škofov sum proti monsig-norju Catachiu. Za izgubljenega sina. Neka žena v Gaberjih pri Celju je izgubila svojega neubogljivega sina, ki ji je odnesel obenem tudi za dvajset kron denarja. Vsled tega je šla pobožna žena k vikarju, naj bere eno mašo, da pri povzdigovanju vidi, kje se nahaja njen izgubljeni sin. Za to mu je plačala tri krone. Toda o sinu ni do zdaj ne sluha ne duha. Tako se je zgodilo anno domini v 20. stoletju v znamenju kometa v Gaberjih pri Celju. Avstrijski dreadnoughti. Iz Trsta poročajo: Dve velikanski vojni ladji z 20.000 tonami, katere gradi “ Stabilimento Tecnico” eačasno na svoj račun, katere pa potem prevzame mornariška u-prava, bosti spuščeni v morje v drugi polovici prihodnjega leta m prevedeni v Pulj, kjer jih bodo oborožili. Gotovi bosti še le meseca decembra 1912. leta po 36mesečnem grajenju. Na to bosti šesit mesecev za poskušnji plovili. Potem ju bodo uvrstili v avstro-ogrsko vojno mornarico. Avstro-ogrska mornariška uprava pa namerava zgraditi še več dreadnoughtov. Z zgradbo tretjega, ki bode večji nego ta dva, se začne začetkoma prihodnjega leta v 'Pulju, s stavbo četrtega pozneje na Reki. Vsi štirji dreadnoughti bodo stali 260 milijonov kron in prvi izdatki se bodo postavili v skupni proračun za 1. 1911. ki bode delegacijam predložen najbrže meseca februarja prihodnjega leta. Veselite se davkoplačevalci. Toda zastopniku slovenskega ljudstva dr. Ivanu Šušteršiču to še ne zadošča! Šivilja dobila nagrado za najboljši roman. Akademije Gon-eourt v Parizu je priznala nagrado 3000 frankov revni šivilji Margareti Audaux za najboljši roman. Celih deset let je Audaux pisala ta roman. Naslovila ga je “Marie Claire” in popisuje v njem svoje lastno življenje. Roman je poln ortografičnih napak, a ker je napin pripovedovanja tako naraven, ji je akademija prisodila nagrado. Audaux je sirota, ki je 'bila vzgojena v neki sirotišnici in se pozneje preselila V Pariz, kjer si je služila kruh s šivanjem. Katoliška cerkev, ki je samo za — Italijane! Iz Primorja: Kakor smo v zadnji številki G. S. poročali, se je vršila prejšnjo soboto v stolni cerkvi v Poreču, katerega najbližja okolica je popolnoma vsa hrvaška — poroka dveh Slovanov v nju maternem jeziku. Poreški Italijani so bili vzdignili radi tega grozen krik in liberalni občinski svet je izbral delegate, ki so šli “protestirat” k škofu Flappu radi tega “neču-venega” čina, katerega je zakrivil “slavofilski” kanonik Arlan-dini. — V četrtek se je zopet vršila seja poreškega mestnega sveta v kater je — očka — župan veselega lica naznanil “resnim” občinskim svetnikom, da je “dobri” škof Flapp ugodil protestu mestnega sveta in odredil, da se za naprej ne sme v poreški baziliki vršiti nobeno cerkveno opravilo več, ki bi ne bilo v italijanskem ali latinskem jeziku. — Za eventualne slučaje (poroka v hrvaškem ali slovenskem jeziku) je škof določil zapuščeno stransko cerkvico, v katero takorekoč nikdo ne zahaja. — Mestni svetniki so vzeli škofovo odredbo in sporočilo z zadovoljstvom na znanje in sporoče Flappu svojo zahvalo in spoštovanje, ker je s svojo odredbo obvaroval poreško baziliko pred — slovenskim okuženjem. — Torej zapuščeno postransko cerkvico je določil škof Flapp — ta višji pastir poreško-puljski in “namestnik' božji”, za Slovane širne poreške okolice! — Poreškim Slovanom torej niti boga ni dovoljeno več moliti v svojem jeziku in to po ukazu njih “višjega pastirja”, ki je pa obenem največji prijatelj poreških irredentarjev, liberalcev in framasonov! — Potem pa naj nam še prihajajo klerikalci z večnim zatrdilom, da je “sveta rimsko-katoliška in edino zveličavna” cerkev vsem enako pravična in proti vsem enako “vsmiljena”! IZPRED SODIŠČA. Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Rovinju je obsodilo kmečka fanta Ivana Udoviča in Ivana Kraicar-Poloča na smrt. Ta dva fanta sta namreč pri nekem prepiru med fanti iz sosedne vasi iz nekega skrivališča streljala in pri tem ustrelila fanta Ivana Kri-zanaea. Duhovnik — svinjar. Te dni je stal pred sodiščem v Tonerri na Francoskem ondotni župnik David, bivši misjonar v Ameriki, ki je pred tremi meseci prevzel župnijo v Tonerri. Eleganten nastop župnikov je ondotnemu prebivalstvu ugajal in bil je tudi zelo priljubljen. Zlasti je bil prijazen z nedoraslimi deklicami. Ustanovil je pevsko društvo pod imenom “Angelji sv. Cecilije”. Članice tega društva so bile 10 do 121et-ne deklice. Pevske vaje so se vršile na koru v cerkvi. Nihče ni vedel, kake nespodobnosti počne ta svinjar z deklicami. Šele, ko se je ena izmed 24 deklic doma pritožila radi bolečin v spodnjem delu telesa, so prišli na to, kaj da župnik počne s svojimi učenkami. Takoj so uvedli strogo preiskavo, ki je dognala, da je župnik oskrunil vseh 24 nedoraslih deklic. Seveda so mu takoj slekli duhovniško hajlo ter ga vtaknili v zapor. Zaradi žaljenja naprednjakov obsojen župnik. Dne 15. avgusta t. 1. je imel župnik Tamburovie v Opuzenu v Dalmaciji pridigo, pri kateri je strahovito napadal naprednjake in svobodomiselce. Zaradi tega so ga le ti tožili. Pod prisego zaslišane priče so izpovedale, da je župnik govoreč o pokvarjenosti sveta rekel, da je predsednik napredne stranke v Zagrebu na nekem shodu rekel, da ni proti popom in fratrom nego proti veri in cerkvi, dočiin pravijo naprednjaki v Spljetu, da niso proti veri in cerkvi, pač pa proti popom in fratrom. On, župnik, pa razglaša vsem naprednjakom, kar jih je na svetu in tudi onim, ki so v peklu, da so vsi naprednjaki enaki in da sta na svetu le dve stranki: na eni strani dobri, pošteni, bogoljubni ljudje, ki hodijo v cerkev, na drugi strani pa brezverci, lopovi, goljufi framazoni, svobodomisleci in zapeljivci, ti pa so naprednjaki. Zaradi te podle zlorabe cerkve in prižnice je bil župnik Tamburovie obsojen na tri dni strogega zapora. Velikanski proces v Zagrebu Pred kazenskim sodiščem v Zagrebu se je začela obravnava proti 43 'kmetom in 9 kmeticam iz vasi Vidovac pri Zagrebu. Kmetje v Vidovacu so bili napireč dolgo vrsto let v posesti nekega gozda, katerega je pa leta 1908 deželna vlada reklamirala za se. Kmetje so obstajali kljub temu na starih pravicah ter so kljub prepovedi nadalje pobirali iz gozda zlasti drva. Deželna vlada je poslala v Vidovac posebno komisijo, toda kmetje so se oborožili in nastopili oboroženi proti komisiji ter jo pregnali. Tudi ponovni poskusi žandarmerije v 1. 1908, aretirati voditelje tega kmečkega gibanja, so se ponesrečili. Kmetje so se tudi v teh slučajih oborožili in ko so žandarji prišli, da bi aretirali voditelje tega gibanja, so jih napodili s kamenjem, cepci, kosami in vilami. Žandarji so radi tega rabili orožje. En kmet je pri tem padel nekateri so bili smrtnone-varno ranjeni, mnogi pa težko. Sedaj se morajo kmetje zagovarjati pred zagrebškim kazenskim sodiščem radi hudodelstva javne nasilnosti. Zagovarjajo jih najimenitnejši hrvaški zagovorniki. Pred okrajnem sodiščem ljubljanskem. Žaljenje straže ali odtrgani polmesec. “Vi se pišete Matevž Miklavčič. Ste delavec. Ali ste bili že kdaj pri sodniji kaznovani?” — “I, seveda sem že bil.” — “Zdaj ste pa zatoženi da ste na Vernih duš dan zvečer po Dolenjski cesti kalili nočni mir. Ko je prišel stražnik in vas je vprašal za ime, mu pa niste hoteli imena povedati, ampak ste ga zgrabili za vrat, pri tem ste mu pa odtrgali tisti polmesec, na katerem je stražnikova številka. Ali je to res? Kar po pravici povejte. Bo najkrajše.” — “Ja, gospod s#dnik, jaz se ne vem spominjati. Slivovko sem pil, pa sem bil pijan. Še bog, da sem mogel hoditi, pa bom komu kaj prizadejal!” — “No, bomo pa stražnika zaslišali.” — Zasliši se kot priča dotični stražnik, ki ovadbo 'v celem obsegu potrdi, in sodnik je obsodil Miklavčiča zaradi dejanskega žaljenja straže na teden dni zapora, poostrenega s trdim ležiščem. — “To se mi pa res čudno zdi,” se oglasi z glavo zmaje-vaje Miklavčič, “ki se še nisem nikoli nikjer mestnega vahtarja podstopil. Vsakemu sem dal dobro besedo. Morda, da sem malo kriv, ampak en teden je pa le preveč.” — “Ali se hočete pritožiti zaradi previsoke kazni? Tri dni imate časa.” — “No, naj bo, se bom pa pritožil.” — “Zapišite, da se Miklavčič pritoži zaradi previsoko odmerjene kazni.’’ — Počasnega koraka in zmajaje z glavo je odšel mož iz sodne dvorane. Ta čudni epilog one scene na Dolenjski cesti na Vernih duš dan zvečer mu najbrže nikakor ni hotel iti r glavo tako lahko kakor — slivovka. ZA BOŽIČ in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj ra-- 1 di DARILA svojcem v staro domovino in iz Zedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER Co. 82 Cortlandt St., 6104 St. Clair Ave. N. E. Nsw York, N. Y. Cleveland, Ohio. ODVETNIK PATENTI I GARL STR0VER (Sobe stev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Til. 3889 MAIN Dobra Unijska Goslilna, kjerae dobi r,SZ Jos. S. Stastny zek. : Pod vodstvo m 2005 Blue Island Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON i lepo urejenim ke gl išče m in vre it Schoecfcofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, OST Blue Island Are. Chicago TU m 48 m potrebujete Obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj 48 pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klo-Hi bukov in spodnega perila na zapadni strani. €1 *8 48 4$ Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. hr 5 m a* m t» m n* «J. J. DVORAK & Co.g m 48 U 1853-55 Blue Island Ave. 48 Telefon Canal 1198, S st RAZNO IN DRUGO 1 42 42 42 42 ši2 42 I £ « 42 « NAZNANJAMO, da je naša prodajalna težko poškodovana od velikega ognja in vode, vendar bo pa že v par dneh odprta odjemalcem. Pazi na iprihodnjo reklamo v tem prostoru. 42 42 42 42 Velika francoska revolucija 1789 do 1815. Druga vojska zaveznikov zoper Francosko republiko. Kakor v Neaipolju, tako je tudi po ostali Italiji jenjalo francosko gospodstvo. Lombardijo, Piemont in Toskano so posedli Av-strijanci, ki so tudi osvojili An-- kono; v Rimu pa so se zopet šopirili Neapolitanci, dokler se niso v Benetkah zbrali kardinali katoliške cerkve in dne 14. maja 1800 izvolili novega papeža Pija VII. Toda ni še bilo konec vojske, in nihče ni mogel reci, kdo bo na zadnje zmagal, akoravno so Francozi konec leta 1799. v Italiji samo še Genovo imeli v svoji oblasti. V Parizu so se takrat godile nove prekucije, o katerih smo že govorili. Napoleon se je bil domu povrnil in postal je prvi konzul ali začasni vladar republike francoske. Zdaj mu je bila prva skrb, kako bi bojno srečo obrnil zopet na * francosko stran. Na Nemško, na Švajcarsko in v Italijo razposlal je natančne ukaze tamošnjim francoskim poveljnikom, v Dijonu pa je v začetku leta 1800. nabiral veliko ta-kozvano reservno vojsko, o kateri nihče ni vedel, ali pojde na Nemško ali v Italijo. Na videz jd je poveril generalu Berthieru, v-resnici pa je sam sebi pridržal vrhovno poveljništvo nad njo. Meseca maja se je vsa vojska naglo vzdignila ter po raznih potih hitro stopala proti Italiji. Z največjimi krdeli je šel Napoleon sam črez goro, ki se imenuje veliki Sveti Bernard. Pot je bila težavna; voziti se ni moglo po njej. Da bi tudi topove spravili črez goro, položili so težke cevi v izdolbena debla ter pred vsako v .regli po sto vojščakov, vozove Pa so razložili ter posamezne kose na ramah nosili. Tako so v nekolikih dneh srečno prišli v Italijo, koder so se jih nasorotniki najmanj nadejali. Prednja stra-"a. je dne 24. maja mesto in trdnjav Ivreo z naskokom vzela ter posamezna avstrijska krdela pognala proti Turinu, kjer je vrhovni avstrijski poveljnik Melas takrat imel svoj glavni stan. Napoleon se je nenadoma obrnil proti vzhodu, združil se s krdeli, ki so prišla črez Simplon in Sveti Gothard, a dne 2. junija je bil v Milanu, kjer je takoj ponovil ci-salpinsko republiko. Ob istem času (dne 4. junija) se je Genova avstrijskemu generalu Ottu uda-la proti temu, da je Massena z vsemi francoskimi vojščaki smel svobodno oditi. Ali za Avstrijan-ce ni bila to nobena korist; kajti Massena je s svojimi črez gorsko sedlo Col di Tenda z druge strani prišel na bojišče, in Melas je mogel samo iti v Genovo ali pa se preriti skoz Napoleonovo vojsko. Odločil se je za poslednje ter je ■ vsa avstrijska krdela zbral pri A- ■ lessandriji. Napoleon mu je od Piacence na desnem bregu reke Pada šel naproti a pri vasi Ma-rengo sta nasprotnika zadela drug na drugega. V hudi bitvi dne 14. junija so Avstrijanci Francoze nazaj potisnili, in Melas v svesti si zmage svoje, podal se je spehan in ranjen v Alessan-drijo. Ob treh popoldne je francoski general Desaix s svojim krdelom prispel na bojišče, in ko so se v taboru posvetovali, k a j je treba storiti, pogledal je na u-ro in rekel: “Jedno bitvo smo izgubili, — ali še je čas, da dobimo drugo”. Z vso silo se je zdaj zagnal s svojimi na sovražnike, in general Marmont je po njegovem nasvetu s topovi streljal vâ-nje. Desaix je padel kot pravi junak, a smrt njegova je Francoze tako ohrabrila, da niso odjenjali, dokler niso popolnoma užngali avstrijske vojske. Drugi dan je Melas z Neapoleonom sklenil premirje, prepustil mu Genovo in vse piemontske in lombardske trdnjave ter se z ostalimi vojščaki umaknil v Mantovo. Napoleon je v Milanu dal slovesno peti zahvalno pesem, potém pa je Ma- sseno imenoval vrhovnim poveljnikom za Italijo ter se vrnil v Pariz, kjer so ga z veliko častjo sprejeli. Zdaj nam je treba povedati, kako so se nasprotniki med tem vojskovali na Nemškem. Še pred-no so se zavezniki zbrali, prekoračila sta francoska poveljnika Bernadotte in Jourdan dne 1. marca 1799 pri Mannheimu reko Reno ter je prvi jel oblegati Fi-lipsburg, drugi pa je na južnem Nemškem dalje stopal, dokler ga ni avstrijski nadvojvoda Karol užugal pri Ostrachu in Stockaehu ter ga zagnal nazaj črez Reno. Nato se je tudi Bernadotte vrnil nazaj na Francosko, in oba generala sta se odpovedala poveljni-štvu svojemu zato, ker ju ni di-rektorij podpiral, kakor sta želela. Ob istem času je Massena z drugo francosko vojsko pridrl noter do Bodenskega jezera, ali avstrijski poveljnik Hotze se mu j je pri Feldkirehen-u ustavil in ga zopet nazaj zagnal. Meseca junija pa sta se nadvojvoda Karol in general Hotze združila ter v boju pri Ziiriehu z nova užugala Masseno. Nato ni bilo boja do meseca avgusta, ko je ruski general Korsakov prišel Avstrijan-cem na pomoč. Toda ravno takrat so zavezniki izpremenili vso bojno osnovo. Sklenili so, da ima general Melas z avstrijsko vojsko stati v Italiji, Suvarov naj s svojimi Rusi gre na Švajcarsko ter se združi s svojim rojakom Korsakovom in z avstrijskimi krdeli pod generalom Hotze-jem, nadvojvoda Karol pa je imel prevzeti vrhovno poveljništvo na Nemškem tér tako rekoč podati roko zavezni vojski na Holandskem. Angleško-ruska vojska se je namreč pripeljala na Holandsko, da bi jo ótela Francozom ter ponovila vlaido knezov Oranskih. Ker so na ladijah vihrale oran-ške zastave, dali so se holandski mornarji zaslepiti in se vzdignili zoper republikansko vlado V prvi zmešnjavi so se zviti Angleži hitro polastili bojnega brodovj? holandskega ter ga odvedli sebo’ na Angleško. To je bil preler plen, in Angleži si niso delali pre- glavice, da so republikanci na suhem popolnoma zmagali njihovo in rusko vojsko, ki jo je vodil nerodni vojvoda York-ski. Nepričakovani sklep zaveznikov je u-stavil zmagovalno vojskovanje Suvarovo v Italiji, a na Švajcar-skem je podrl lepe bojne osnave nadvojvode Karola. Le-ta je prej odšel na Nemško, nego je Suvarov mogel priti iz Italije. To priliko je -upotrebil zvedeni francoski general Massena, ki hitro u-daril na slabega Korsakova, užugal ga in zapodil na južno Nemško, med tem ko je drugi francoski poveljnik Soult malo avstrijsko vojsko zmagal ob reki Linti, kjer je med rugimi poginil tudi hrabri general Hotze. Suvarov ni o teh dogodbah ničesar vedel ter je vojščake svoje, kakih 24.000 mož, peljal po težavni poti črez Sv. Gothard. Mislil je onkraj gore ob reki Reusi stopati dalje črez Švico ter se ondi združiti s Korsakovom in Hotze-jemi, Pri-šedši črez goro bil je kar osupnjen, ko je povsod zadel na Francoze, ki so v ozkih dolinah z nasprotne strani streljali v Ruse. Ti so mnogo trpeli, ali hrabro so se branili in akopram niso bili vajeni strmih klancev in visokih pečin, naposled so véndar le zmagali. Yes razkačen se je Suvarov obrnil proti vzhodu ter skoz dolino Granbiindten šel na Tirolsko in Bavarsko. Tu se je združil s Korsakovom ter se na povelje carja Pavla vrnil nazaj na Rusko. Kako so leta 1800. Francozi pod Napoleonom v Italiji zmagali, smo že povedali prej. Tudi na Nemškem so Francozi takrat bili srečni. Nadvojvoda Karol se je odpovedal poveljništvu, a namesto njega je general Kray stopil na čelo vojski avstrijski, ki je štela 80.000 mož. Konec aprila je francoski poveljnik Moreau šel črez Reno, meseca maja je potisnil avstrijsko vojsko nazaj do Ulma in meseca junija jo je zopet zmagal v dveh manjših bitvah ter jo podil noter na Bavarsko do avstrijske meje, kjer je dne 15. julija sklenil premirje. Že so se jeli v Lunevillu dogovarjati o miru, ali predno so se do dobrega pobotali, vzeli so Angleži idne 5. septembra Francozom otok Malto, in dogovori so se zopet razbili. Avstrijanci so med tem nabrali 130.000 mož ter se ob reki Inu močno zavarovali z obkopi in topovi. Vtrhovni poveljnik je po i-menu bil cesarjev mlajši brat, nadvojvoda Ivan, v resnici pa je njega in vojsko vodil njegov spremljevalec, general Lauer. Nihče ni mislil, da bi Avstrijanci hoteli zapustiti dobro utrjeni tabor svoj. Ali konec novembra se kar nenadoma vzdignejo, gredo črez In ter stopajo po cesti dalje proti reki Isari. Pot je peljala skoz gozd proti mesticu Hohen-linden-u. Francozi so se kar čudili, pa so nerodnost Lauer-jevo obrnili na svojo korist. Bilo je dne 3. decembra 1800; strašno je metlo, ko so Avstrijanci stopali proti Hohenlinden-u ; v tem začno Francozi od ¡spredaj streljati v nje, drugi so jih prijeli od leve strani, a tudi od zadej je sovražno krdelo udarilo na-nje. Vse to se je godilo tako hitro in nemudoma, da so se Avstrijanci brez vsakega reda borili, a videč grozno nesrečo, jeli so na vso moč bežati in poditi drug drugega. Petnajst tisoč je bilo mrtvih, ranjenih in ujetih, ostali so drli po cesti proti Dunaju, in takoj za njimi stopal je zmagovalni Moreau s francosko vojsko. Nadvojvodi Karolu, ki je bil zopet prevzel poveljništvo, zalile so kar solze oči, ko je videl pobito vojsko, in prosil je kratkega premirja, ki mu ga je Moreau dovolil v Steier-ju dne 25. decembra. Dalje prihodnjič. Barberton, O., Družtvo št. 61 S. S. P. Zveze, po imenu “Mimi Slovenec’’ bo imelo 11. dec. t. 1. svoje glavno zborovanje in volitev gl. odbora za leto 1911. Glejte, da se vsi u-deležite te seje; kdor bo brez vzroka odsoten plača $1 kazni. Pozdravljam vse članice in člane S. S. P. Z., tebi list Glas Svobode pa obilo predplačnikov. Rudolf Pušelj, I. taj. “Advokat mi je računil za deset minut dela $10.00.” “Ne jezi se preveč na njega, 'rijatelj. Morebiti je mislil, da je to ves tvoj denar.” NAJBOLJŠI KUHINJA! Billiards- -Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripi avljene j» di. Odprto podnevi in ponoč P. Perič, 1412 W. 18. St., CHICAGO, ILL. Pridite in si oglejte Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje Največja izbira v Chicagi po ecni od............... $7.50 do $25.00 Oleke in suknje za dečke. $1.00 do $10.00 Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. Jelinek & Mayer, lastnika. Hiašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE $3,500,000.00 GLAVNICA . S200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva 1« edina češka državna banka v Chioagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dela ^^veta; prodajamo Slfkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. ^ Večina slovenskih krčmarjev v L Salle, lil. tooi PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 95S. Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. * Največja slovenska lekarna v Chicagu f * * * * * * Velikanska zaloga koreninic. Zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki. Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto. . .idite in prepričajte se * že 25 let v te) trgovini na Itlem prostoru ^ 4* 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Narodni ^ Dvorani v Chicagu 111. ^ «t4 »v4 «-T-4 •$* *r* «t» 4"'* •T'* *T* *$* •T* 3* nikdar » ki roči najboljša kalifornijska íd importirana vina. 1 I\tUČU nlipi Ion vina, ali več, tedaj Vam ga pri >eljemo na dom — brezplačno! Naše vino je izvrstno in svojem življenju pokusil boljše kapljice. EDINA VINARNA Vsi dobro došll! Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal 84a.