Ravnatelj OŠ Gornji Grad
Seveda moramo spoštovali legitimno izvoljene organe oblasti, vendar smo dolžni posameznike tudi opozoriti, če postanejo sami sebi namen in se obnašajo, kot da morajo biti vsi občani veseli in zahvalni, da jih sploh imajo. Kot ravnatelj šole popolnoma zanikam očitke, da ne komuniciram z vodstvom občine, saj sem bil vedno korekten in sem sodeloval z županom v okviru obojestranskih pristojnosti.
.H3Ü-HICA ra a
0SRE0H3A
'rtuzejsKi
O XXXVII, 1. JULIJ 2005, CENA 289,00 SIT
fadelju/e

ŠTEVILKA 26
Tekmovanje sekačev z motorno žago za
Premiera
filma o
zgornje-
savinjskih
splavarjih
navdušila
občinstvo
Menine
j Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo
NAJBOUSI NA RODRÖCJ GORSKEGA KOLES«TV)
Pred vrati soiQlške;pipčjt^^M
zadovolino;'prezivelidmdmwfeOT! njih naib.òl^M^mBM| preganìa^jliprèstéga cp, to
Novak
KOLESARSKI
CENTER
Šlandrov trg 24, ŽALEC
Pìè^ai|| m
Lon.šski.v®®RiWi^
NS.FAMILY BIKE ’T
vK.	-v ' •.
SERVIS IN LASTNA GARANCIJA
Zgomjesavtijska kmetijska zadruga Mozirje z. a a
OPTIKA
EMSS3JA ILBISBIMfBnaSMSootpo S3© öe®3 So S2®SnSDJJ@
Na sliki sončna očala <MS08(38@<}©B<)	blagovne znamke Vogue
eternit
Zadruga mozirje
betonski strešniki
PC Ljubija lei.: 837-07-20 837-07-71 837-07-18
40 SIT/m2
“v&tffib
STARO ZA NOVCf f %
iT v*4'
Oprema in rezervni deli vrhunskih bldgpvnih-znàmk' RockShox, Šhimanb, Sram, Truvativ, Avid, Scott, Northwavè, Dd’inese/Rudy.^rbject... v >	•
'	V *
Ker je kolo v današnjem času namenjeno zg^Ugšjrort iruekreacijo jey ’ prav, da pred nakupom željo po izbiri in uporabi kolesafeaiipate
M V'	i
ponudnikii. Z veseljem vam bodo svetovalLkatero kojo jtfMmerpo za vas.
. Odprti so za vas od ponedeljka-petka od Š&3 h in 15^[hf?rotsobotah pa od 9-.12'hf te1: 03 5716 815	-,	\	V.^?	\
.’ A	.A \	.1
Pre kdv 2 0-1 etri a ,t r a d i c i j a in bogate izkušnjeso dovolj dotier
Terme Snovik-Kamnik d.o.o. Molkova pot 5 tel: 8308 631 ra^g|a:fiti<ii|j Mesa v kolešarkem^entrfrN^g^Žalcu^
NOTRANJI IN ZUNANJI TERMALNI BAZENI Z VODNIMI ATRAKCIJAMI
SUHA, PARNA IN LEDENA SAVNA
ROČNE MASAŽE
RESTAVRACIJA POTOČKA Vam poleg široke izbire kosil nudi tudi zabavne večere, predstavitve pijač, zabave na bazenu ter živo glasbo.
TERME NOVI A
SNOVIK / JU
5V£t termalnih UŽITKOV
NOVI APARTMAJI V JUNIJU 2005
IZKORISTITE POPUSTE OB
OTVORITVI
SONČNA OČALA
TUDI VARNOST JE LAHKO MODNA
Pred nami so lepi sončni dnevi, ki jih bomo z veseljem preživljali na prostem, v parkih, ob vikendih na morju ali planinskih izletih, pri čemer pa ne smejo manjkati kakovostna in modna sončna očala. Večina modnih oblikovalcev v svoji ponudbi sončnih očal združuje varnost in modnost. Njihova oblika je zadnja leta precej ekstravagantna. Od nekdaj izredno priljubljenih hipijevsko trendovskih »lenonk«, ki jih je v svetu mode vpeljal znani Beatle John Lennon, se je prek klasičnih »raybanovk« oblika prelevila v široke leče, ki popolnoma prekrivajo velik del oči in obraza. Poleti bomo na prodajnih policah našli zlasti očala iz plastičnih in drugih umetnih mas, predvsem v barvnih kombinacijah modre, črne in rdeče, s širokimi okvirji in velikimi zaobljenimi lečami v slogu muhe.
Stekla so rahlo tonirana, polarizirana pa so se za to sezono poslovila. Zadnji modni krik so sončna očala v slogu Marilyn Monroe, Grace Kelly ali Grete Garbo, filmskih div iz šestdesetih in sedemdesetih let.
OSREDNJA
KNJ5ŽNSGA
..CEU£__________________________________________________________________________
Tretja stran
Burni časi
Če bi sodili zgolj po dogajanju v slovenskem parlamentu, bi lahko sklepali, da živimo v burnih časih. Vlada namreč pošilja v parlament številne nove zakone oziroma spremembe obstoječih zakonov, opozicija pa spremembam (večinoma neuspešno) nasprotuje. Takšno stanje smo lahko pričakovali že ob objavi rezultatov volitev, ko je bilo jasno, da so pomladne stranke dobile prepričljivo večino. Nenazadnje je tudi logično, da želi sedanja koalicija marsikaj spremeniti, če želi na koncu drugačne rezultate.
Žal se glede določenih zadev zgodovina ponavlja, le da so zdaj vloge zamenjane. Če bo tudi sedanja opozicija z izsiljenimi referendumi pošiljala ljudi na volišča in vsakokrat »pognala v zrak« več kot 600 milijonov tolarjev, potem se res lahko vprašamo, zakaj sploh imamo parlamentarni sistem. Poslance smo izvolili zato, da odločajo v našem imenu, za svoje odločitve pa morajo odgovarjati. Klicarjenje ljudi na volišča zaradi odločitev, ki za državo in državljane niso strateškega pomena, je po mojem mnenju izogibanje odgovornosti in populizem v skrajni obliki.
Spremembe medijske zakonodaje kažejo na to (po že sprejetem zakonu o RTV naj bi bil na vrsti nov zakon o medijih), da želi vladna koalicija tudi področje informiranja urediti
tako, kot ustreza njej. Na področju elektronskih medijev se obeta zmanjšanje števila komercialnih radijskih postaj, zanimivo pa bo videti, kaj bo prinesel napovedani sklad za pluralizacijo medijev. Bo to samo vir za financiranje novega slovenskega časnika ali kaj več? Vsekakor nas po poletnih počitnicah čaka vroča politična jesen, ki jo lahko smatramo tudi kot predpripravo na lokalne volitve leta 2006.
Ker verjetno nekateri izmed vas, spoštovane bralke in bralci, v prihodnjih dneh že odhajate na zaslužen letni dopust, mi dovolite, da vam zaželim prijeten oddih in veliko sveže energije za delovne napore v drugi polovici leta. Si predstavljate, da je pol letošnjega leta že mimo? In da tega časa nikoli več ne bo nazaj? Da je za vedno minil? Če bi se vsak dan znova spomnili na to dejstvo, bi se verjetno marsikdaj odločili drugače, ko izbiramo, kako bomo preživeli čas, ki nam je na razpolago. Mednarodno uveljavljeni svetovalec in govorec dr. Gene Griessman je zapisal: »Upravljanje s časom je dejansko upravljanje z življenjem. Vsi upravljamo s svojim časom. Tu nimamo izbire. Le da nekateri ljudje to počnejo veliko bolje kot drugi.«
IZ VSEBINE:
Na naslovnici: Skupna prireditev ob 100-letnici petja in občinskem prazniku v Bočni
Od lipe do
Pevci Slovenskega okteta obogatili odprtje razstav na
Iz občin:
Sprejem odličnjakov pri županih
Športna dvorana Nazarje:
Mednarodna revija košarke.....20
Varpolje:
4. Colnaričev memorial...........21
Aktualno:
Novi zakoni po tekočem traku
Gornji Grad:
Revizija vrtca brez pomoči Občine
Rečica ob Savinji:
Tavčarjev dvor mora postati svetla točka kraja...
------------------------------------------—---------------------------------------------------------------------------------------------------------— ■ --
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 26, L julij 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesto 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Aktualno
KDO BO IMEL NAJVEČ KORISTI OD SPREMEMB V ZAKONODAJI?
Novi zakoni po tekočem traku
Za novo slovensko vlado vsekakor ne moremo reči, da ni produktivna. Kot po tekočem traku vobravnavo sprejema predloge novih zakonov, dela imajo ogromno. Menda zato, ker prejšnja vlada ni v svojem mandatu nič pametnega postorila. A ljudska modrost pravi, da "je včasih nič boljše od napačnega", in to bi Janševa vlada verjetno morala vzeti na znanje. Zakoni, ki jih država želi skozi sito spraviti čim prej, so večinoma občutljive narave, saj veste, denar, davki, zdravstvo, blaginja na starost in še bi lahko naštevali. Vsi se tičejo nas in naših življenjskih potreb.
NESPREJEMLJIVE SPREMEMBE PRAVIC V ZDRAVSTVU
Znižanje bolniških nadomestil tudi za polovico, možnost odpustitve delavca po 21 mesecih bolniške odsotnosti, trganje zdravstvenega prispevka od vseh prejemkov, tudi avtorskih pogodb, so le nekateri izmed predlogov, ki bodo zdravju vsekakor zelo dvignili ceno. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je udarila z vso silo, temelji pa predvsem na predpostavki, da smo Slovenci leni in ne bolni.
Na takšno obtožbo seje nekaj Slovencev, očitno tistih, ki se nimajo za
lene, vendarle odzvalo, stopilo pred parlament in Bručana, zdravstvenega ministra, prepričalo, da zakona, ki tako močno vpliva na vsakega posameznika, le ne gre obravnavati po hitrem postopku. Vsekakor pa nas čakajo še zelo burne razprave.
BITKA ZA PRAVIČNE DAVKE Vjavnosti velja prepričanje, da bi se z uveljavitvijo enotne, 20-odstotne davčne stopnje močno podražilo življenje večine Slovencev, ki po dohodkih ne sežejo v vrhnje davčne razrede. Člani vladnega strateškega sveta so drugačnega mnenja. Ljudje z nizkimi dohodki naj bi bili obdavčeni podobno kot doslej, ljudjez višjimi dohodki in
njihovi delodajalci pa bi prihranke vlagali v produktivne naložbe. Ob takih izjavah pa se poraja tudi vprašanje, ali tisti, ki prejemajo nižje plače, avtomatsko niso sposobni pametnega vlaganja. Skratka, delovna raja, ki jo predstavlja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, pričakuje pozitivne ukrepe vsmeri odpravljanja davka na izplačane plače, uveljavitev udeležbe delavcev pri dobičku družbe in predvsem vztraja pri progresivni obdavčitvi dohodkov z dohodnino.
O GEJIH, TELEVIZIJI IN IGNORANCI
Še precej zakonov je "na tapeti" poslancev v tem času, kaže pa, da se širša javnost z njimi ne obremenjuje preveč. Mogoče pa bi se le morala. Koje govora o zakonu o RTV Slovenija, kije bil pred kratkim tudi sprejet, marsikdo niti ne ve natančno, o čem teče debata. V LDS želijo razpisati naknadni zakonodajni referendum in v predlaganem referendumskem vprašanju volivcem razložiti, da gre za zakon, ki
vladajoči struji dovoljuje globoko poseganje na področje javnega obveščanja, skratka RTVS ne bo več javna televizija, ampak močno orodje politikov na oblasti. Tudi Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da za RTVS in tam zaposlene novinarje prihajajo težki časi.
Težki časi pa niso minili, kot so sprva upali, niti istospolno usmerjenim. Zakon namreč ne zajema vseh pravic, ki so pomembne za istospolne pare, na nevladnih organizacijah ceio menijo, da popolnoma ignorira področje socialne varnosti parov in uvaja neke vrste seksualni apartheid.
Skratka, ob spremljanju sprejemanja novih zakonom se lahko marsikomu dozdeva, da obnašanje poslancev vsebuje precej ignoriranja. Ignorirani so bolni, revni, drugačni in tisti, ki si upajo izreči kakšno kritiko na račun politikov. Ampak saj to ni nič novega, kajne?
Tatiana Golob
Nošo anketa
kodnevno potrebne informacije, za informacijami o zakonodaji... Takšno informiranje je najlažje, saj enostavno vpišeš stvar, ki te zanima in dobiš želene podatke. Informacije so sproti obnovljene in v obliki, ki jo lahko uporabiš. Drugače pa je informacije medijev večkrat treba jemati z rezervo, človek se vpraša, če niso namenjene določeni politični struji, dobičku ... Če želimo zanesljive in kvalitetne podatke, je najboljše, če se potrudimo in jih poiščemo sami.
Alojz Janko, Mozirje
Informacije črpam iz časopisov, informativnih oddaj na televiziji. Na razne podatke o zakonih naletim slučajno, ne iščem jih prav z namenom.
Marta Zlovše, Mozirje
Največ zvem s televizije, včasih si tudi namensko ogledam kakšno tematsko oddajo. Časopisov se vtem primeru ne poslužujem toliko, televizija je tu osrednji medij. Informativnim oddajam zaupam, verjamem, da posredujejo kvalitetne informacije, medtem ko o mnogih oddajah, kjer o aktualnem dogajanju predvsem burno debatirajo, nimam povsem takega mnenja.
Anton Fricelj, Nazorje
Informiram se predvsem iz televizije, radia, nekoliko tudi iz časopisov. Ponavadi informacije izvem slučajno, pri vsakodnevnem spremljanju informativnih oddaj. Tovrstnemu obveščanju v veliki meri zaupam, seveda pa imam tako kot vsi tudi lastno »rešeto«.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
Dobro je vedeti. Toda kako izvedeti?
Glava v pesek, zaznave - izklopljene. Nič ne vidim, nič ne slišim -torej me tisto, česar ne vem, tudi ne boli. Ta trditev bi nemara v nekaterih primerih še držala, zagotovo pa ne drži v primeru človeka v vlogi državljana. Informiranost o naši okolici, spremembah in aktualnem stanju v družbi je za državljana nepogrešljiva. Kar pa še ne pomeni, da je samoumevna, zagotovljena. Zanimalo nas je, kako in kje informacije o aktualnem političnem dogajanju, sprejemanju zakonov in njihovih spremembah »izbrskajo« prebivalci naše doline.
Stane Kerč, Mozirje
Iz medijev sprejemam tisto, kar pride samo po sebi, s posebnim namenom pa informacij ne zasledujem. Najbolj pogosto spremljam televizijski dnevnik. Informacije moram včasih tudi sam filtrirati, vsega človek ne sme brezpogojno verjeti.
Franjo Bartolec, Mozirje
Informacije dobim predvsem iz televizije, časopisov, radia ... Ne iščem določenih informacij, informiram se glede na ponujene podatke. Težko bi presojal, koliko so te informacije in podatki kvalitetni. Sam pri sebi presodim, katere informacije potrebujem, katerim verjamem in katere nato sprejmem.
Marija Jurak Trogar
Informacije dobimo iz dnevnega časopisja, interneta - ta služi predvsem za usmerjanje, za vsa-
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA
Za razvoj bodo potrebni dobri kadri
V	Velenju je v organizaciji Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije potekal razvojni posvet, ki je imel dvojni namen: predstaviti razvojne usmeritve lokalnih skupnosti, gospodarskih in negospodarskih organizacij v kontekstu priprave regijskega razvojnega programa ter poenotiti izhodišča za predstavitev razvojnih vprašanj Vladi Republike Slovenije ob obisku obeh dolin. Prav zaradi slednjega dogodka je bil razvojni posvet organiziran nekoliko prej, kot je bilo sicer prvotno načrtovano.
Nosilec priprave regijskega razvojnega programa je regijski razvojni svet, organizacijsko pa aktivnosti vodi območna razvojna agencija s sedežem v Mozirju, ob neposredni podpori območne gospodarske zbornice s sedežem v Velenju. Razlog za to tiči v dejstvu, da v pripravo regijskih razvojnih programov v preteklosti gospodarstvo ni bilo dovolj vključeno.
V	uvodnem delu posveta so predstavniki zunanjega izvajalca za pripravo razvojnega programa, Centra za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljane, predstavili osnovne usmeritve za
pripravo tovrstnih programov. Udeleženci posveta so spoznali konkretno izkušnjo iz Nemčije, nakar so se zvrstile posamezne predstavitve.
V dogovoru z ostalimi člani gospodarskega interesnega združenja na področju turizma so razvojne načrte na tem področju predstavili strokovnjaki iz Premogovnika Velenje, razvojna razmišljanja zgornjesavinjskih lokalnih skupnosti pa je predstavil gornjegrajski župan Toni Rifelj. Precej pozornosti je bilo namenjeno energetiki, vendar ne zgolj Premogovniku in Termoelektrarni Šoštanj, pač pa iskanju alternativnih virov energije.
Esotech iz Velenja stavi na razvoj okoljskih programov, svoje načrte pa so predstavila tudi podjetja iz panoge predelovalne industrije. Medtem ko Gorenje in BS H Hišni aparati zelo natančno vedo, v katero smer se bodo razvijali, je veliko več odprtih vprašanj na področju tekstilne in lesne industrije. Slednja je za Zgornjo Savinjsko dolino zaradi potenciala lesne surovine še posebej ključnega pomena, zdi pa se, da podjetja te branže premalo razmišljajo o novih programih in višji dodani vrednosti.
Lokalne skupnosti regije Sa-Ša se zavzemajo za hitrejšo posodobitev cestne in ostale infras-
trukture, na področju negospodarstva pa je bilo v ospredju izobraževanje, še posebej višje- in visokošolsko. Skupna ugotovitev je bila, da čaka regijo še ogromno dela na področju razvoja človeških virov, kajti ni dovolj vedeti, kaj je treba narediti, če ni na razpolago ustrezno usposobljenih kadrov. Nenazadnje so ljudje tisti, ki delajo stvari, zato je treba v regiji obdržati perspektivne kadre in omogočiti mladim, da se bodo lahko zaposlili, da bodo prepoznali svojo priložnost, vse to pa je pogojeno z ustreznim standardom na socialnem, kulturnem in drugih področjih.
Območna razvojna agencija bo konec junija organizirala še paleto delavnic, na katerih bodo na razvojnem posvetu izpostavljene usmerilve s pomočjo zunanjih strokovnjakov še enkrat preverjene. Julija bo izdelana analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT), v drugem sklopu delavnic v prvi polovici septembra pa bodo oblikovane programske usmerilve. Po besedah direktorice območne razvojne agencije Jasne Klepec naj bi bila priprava regijskega razvojnega programa zaključena do konca oktobra.
Franci Kotnik
GORNJI GRAD
Revizija vrtca brez pomoči Občine
Svetniki občine Gornji Grad so na zadnji seji v prisotnosti predsednice občinskega nadzornega sveta Polone Mavrič razpravljali o razmerah v gornjegrajskem vrtcu, kjer se je v zadnjih dveh letih nabralo za skoraj pet milijonov tolarjev izgube. Precej ostra razprava je bila naperjena predvsem proti Francu Vugi, ki je kot ravnatelj šole odgovoren tudi za finančno poslovanje vrtca. Vuga se je odzval na obtožbe, saj ni imel možnosti, da bi šolsko oziroma vrtčevsko plat medalje predstavil na občinskem svetu, kerj na sejo, kot nam je zatrdil, ni bil vabljen. Predvsem pa, pravi ravnatelj gornjegrajske šole, bodo revizijo finančnega poslovanja vrtca naročili sami in za to ni treba skrbeti občini.
Franc Vuga je »zaskrbljen« zaradi govoric o prezadolženosti občine, ki se širijo po gornjegrajski »fari« in seveda tudi zaradi tega, ker si nihče "ne upa kandidirati" za župana, ker ne vidi rešitve iz nastale situacije. Natolcevanja o prezadolženosti občine se da razrešiti z naročilom revizije poslovanja in tako bi bile zadeve razčiščene na zakonit način. Vuga trdi, da bi se nejasnosti povezane z vrtcem v Gornjem Gradu razrešile z revizijo finančnega poslovanja, ki naj bi služila pristojnim organom za ocenjevanje dejanskega stanja.
»Seveda moramo spoštovati legitimno izvoljene organe oblasti, vendar smo dolžni
posameznike tudi opozoriti, če postanejo sami sebi namen in se obnašajo, kot da morajo biti vsi občani veseli in zahvalni, da jih sploh imajo. Kot ravnatelj šole popolnoma zanikam očitke, da ne komuniciram z vodstvom občine, saj sem bil vedno korekten in sem sodeloval z županom v okviru obojestranskih pristojnosti. Vsa poročila, ki jih je šola dolžna dostavljati
Ravnatelj OŠ Gornji Grad Franc Vuga: »Seveda moramo spoštovati legitimno izvoljene organe oblasti, vendar smo dolžni posameznike tudi opozoriti, če postanejo sami sebi namen in se obnašajo, kot da morajo biti vsi občani veseli in zahvalni, da jih sploh imajo.«
ustreznim državnim organom, so bila pravilno in pravočasno dostavljena in po potrebi tudi dopolnjena.
O navedeni dokumentaciji je razpravljal tudi svet našega zavoda, in s tem seznanil tudi Občino. Rezultate poslovanja pač
pokaže bilanca stanja, ki jo ugotavlja računovodska služba, temelji pa na zakonodaji s tega področja. Vsaka šola in vrtec v Sloveniji sprejema letni delovni načrt, v katerem opredeli tudi prioritetne naloge in vizijo razvoja določene dejavnosti, ki ga predstavi staršem in svetu zavoda, tako tudi naša šola in vrtec,« Vuga pojasnjuje zapletene odnose z Občino Gornji Grad.
Kar zadeva ekonomskih cen vrtca so, po ravnateljevih zagotovilih, med najnižjimi v Sloveniji in vZgornji Savinjski dolini. V tej ceni so zajete plače in ostali prejemki za zaposlene, kar predstavlja 86,3 odstotka, v preostanku pa so zajeti preostali stroški. Vuga trdi, da so »največji problem predstavljali neplačani računi s strani občine, saj so zaostajali tudi za več mesecev. Na tem področju občina plačuje 80 odstotkov, starši pa 20 odstotkov ekonomske cene in tako je morala šola iz sredstev za druge namene zalagati vrtec, da so lahko zaposleni v vrtcu dobivali plače.
Morda bi bilo bolje, da vzgojiteljice ne bi dobivale osebnih dohodkov, vrstile bi se stavke, mamice bi morale ostati doma, proizvodnja bi se ustavljala ... Kar zadeva višine plač vzgojiteljic, pa samo v vednost, da so takšne kot v vseh ostalih vrtcih po Sloveniji in so predpisane s kolektivnimi pogodbami med državo in sindikati.«
Savinjčan
REČICA OB SAVINJI
Tavčarjev dvor mora postati svetla točka kraja
Na Rečici ob Savinji so na dan državnosti z odkritjem spominske plošče ob 420-letnici podelitve trških pravic na Tavčarjevem dvoru in nedeljsko slavnostno akademijo zaključili s praznovanjem krajevnega praznika in hkrati pričeli s tradicionalno prireditvijo Od lipe do prangerja. Spominsko ploščo sta odkrila župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnikin predsednik sveta KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc. Dogodek so s kulturnim programom obogatile ljudske pevke Pušeljc s starimi narodnimi napevi.
»Vrednote družijo ljudi in dajejo smisel življenja od zibelke do groba, številne nam pri tem privzgojijo starši,« je ob tej priložnosti zatrdil župan Ivo Suhoveršnik. Poudaril je tudi zgodovinski pomen rojevanja samostojne Slovenije pred štirinajsti-
Spominsko ploščo sta odkrila župan občine Mozirje Ivo (desno) in predsednik sveta KS Rečica ob Savinji Peter Kolenc
(foto: Marija Sukalo)
mi leti, kakor tudi zgodovinske mejnike, ki so oblikovali utrip kraja, ki se ponaša s trškimi pravicami več kot štiri stoletja. »Svetli« in »temni« dnevi, ki so zaznamovali zgodovino krajevne skupnosti, pa so zbrani v brošuri Rečica ob Savinji 420 let trških pravic.
»Tavčarjev dvor danes ni v ponos Rečici, saj je prepuščen zobu časa. A s pravimi prizadevanji mora v prihodnje postati svetla točka kraja, kjer bo prostoru dodana vsebina. Prihodnost naj ne bo razpadajoči kozolec na Reneku, temveč dejanja ljudi s pokončno držo, ki jim bodo sadovi dela v ponos. Tak ponos pa mora v bodoče postati tudi prostor, kjer je postavljena spominska plošča,«je med drugim dejal mozirski župan.
Marija Sukalo
OD LIPE DO PRANGERJA
Pevci Slovenskega okteta obogatili odprtje
razstav na Rečici
Poklon Rečici so organizatorji, člani turističnega društva in druga društ-	tedanja trgovina z lesom, onerava v KS, naslovili nedeljsko slavnostno akademijo ob 420-letnici podel-	ogočenoje bilo zadružnišlvo in pod-
itve trških pravic kraju. Ob tem so na ogled postavili kartri razstave: fo- jetništvo. tografsko - domačinke Saše Benda, likovnih del učencev osnovnih šol, ki	Tako je po besedah Jožeta Jeraja
so ustvarjali v likovni koloniji na Rečici, in narodopisno - Rečica skozi čas.	Rečica izgubila v stoletjih pridobljen
Kulturni program so obogatili člani Slovenskega okteta. Odprtje razstav	položaj poslovnega in upravnega
sodi v sklop prireditev, ki jih Turistično društvo Rečica ob Savinji priprav-	lokalnega centra Na nekdanji
Ija v okviru tradicionalne, že 26. prireditve Od lipe do prangerja.	pomen spominjajo le še obseg
Kulturni program so obogatili člani Slovenskega okteta
(foto: Marija Šukalo)
POKLON REČICI
Slavnostni govornik na akademiji, rečiški rojak, nekdanji generalni konzul v Avstriji in državni svetnikter predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, Jože Jeraj, je v svojem govoru orisal številne mejnike. Rečica je namreč poleg Gornjega Grada v pretekli zgodovini igrala pomembno vlogo vZgornji Savinjski dolini. Podelitev trških pravic pred več kot štirimi stoletji je pomenila privilegij, kije zagotavljal hitrejši razvoj, pomenila pa je tudi priznanje vloge, ki jo je Rečica imela v tistem času.
Kraj se ponaša tudi z drugimi visokimi obletnicami: ustanovitvijo šole, zadruge in posojilnice, najstarejšim gasilskim društvom vdolini. Rečica je kot vsi slovenski kraji
doživljala spremembe družbenega in političnega reda. Po drugi svetovni vojni je bila prekinjena do-
rečiške fare in nekatere velike zgradbe. Bodoči razvoj Rečice bo po Jerajevem mnenju odvisen od
uveljavljanja storitvenih dejavnosti, v manjši meri pa tudi od kmetijstva in obrti. Kakšna bo prihodnost kraja in kako bo se ta razvijal naprej, pa je odvisno tudi od ljudi in njihovih dejanj.
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA SAŠEBENDA
O fotografinji Saši Benda in njenem ustvarjanju je spregovoril fotograf Karel Drago Vujiča. Šentjanžanka Saša Benda se je s fotografijo srečala na ljubljanski naravoslovno tehniški fakulteti, kjer je študirala grafiko. Njena diplomska naloga Ostrina v fotografiji je bila, kot kaže, usodna za njeno »okuženost« s fotografskim aparatom in ujemanjem utrinkov iz narave ter življenja ljudi v njen objektiv. Je članica foto kluba Ljubljana. Pod mentorstvom mojstrov fotografije Tihomirja Pinterja in Janeza Koroši-na seje pričela intenzivneje izpovedovati na področju detajlov, portretov in pokrajinske fotografije. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade. Razstava fotografij na Rečici, kjer so različni
0 fotografinji Saši Benda in njenem ustvarjanju je spregovoril fotograf Karel Drago Vujiča (foto: Marija Šukalo)
detajli iz narave in portreti najstarejših krajanov, je le del njenega plodnega večletnega ustvarjanja.
EX TEMPORE OSNOVNIH ŠOL
Likovna dela z majskega ex-tem-pora osnovnih šol Mozirje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji in Rečice je predstavila pobudnica srečan-
REČICA SKOZI ČAS
Narodopisno razstavo Rečica skozi čas so pospremili z uvodnimi mislimi zgodovinarja in domačina Zdravka Novaka. Njegova razmišljanja je predstavila predsednica rečiškega turističnega društva Vekoslava Klemenak. Po besedah Kle-menakove so z razstavo organiza-
Likovna dela z majskega ex-tempora je predstavila pobudnica srečanja likovnikov osnovnih šol, mentorica Darinka Parfant
(foto: Marija Šukalo)
ja likovnikov osnovnih šol, mentorica Darinka Parfant. Mnenja je, da so motivi Rečice, ki so pritegnili pozornost otrok, svojstveni, takšni, kot jih vidijo otroške oči, doživljajo otroške duše in znajo upodobiti le otroške roke. V likovni koloniji so tako otroci v različnih tehnikah predstavili značilnost kraja. Po besedah Parfantove je bila nekaterim pomembna barva, drugim preproste oblike. V vseh pa je čutiti prisrčnost, sproščenost in neobremenjenost, saj svet mladih ne pozna sprenevedanja in pretvarjanja. Je tak kot je, edinstven in neponovljiv.
torji želeli prikazati delček utripa kraja z bogato preteklostjo - od nekdaj idiličnega kmečkega življenja, ki so si ga kljub tegobam znali narediti pestrega, preko rokodelstva, ki je zaradi sodobne tehnizacije skoraj popolnoma zamrlo, do druža-bne-ga življenja, ki je največje razmere doseglo ravno v preteklem stoletju.
Mnogi predmeti in ročno orodje izginjajo. Ostali bodo živi le v pripovedovanju in spominih ljudi. V pozabo stopajo običaji, ki so bili pristni za sleherno slovensko vas. Stare šege in navade se umikajo novim. Tudi klepanje kose in srpov ob ranih jutranjih urah, kot so nazorno poka-
zali ob odprtju razstave, sodi med tiste, ki tonejo v pozabo, saj ročne košnje skoraj ni več.
»... naj bota razstava pomnik vsem tistim, ki na svojih domačijah posedujejo še delček preteklosti, da to ohranijo tudi zanamcem, da se bodo lahko delno seznanili z življenjem, ki so ga živeli v preteklih stoletjih naši predniki,« je med drugim zapisal Zdravko Novak, avtor brošure Rečica ob Savinji 420 let trških pravic in knjige Rečica z zaledjem.
REČICA V TEH DNEH
Razstave bodo v prostorih osnovne šole med tednom na ogled v dopoldanskem času; v soboto in
nedeljo pa od 13. do 15. ure. Odprtjem razstav bodo konec tedna sledile športne in zabavne prireditve, s katerimi so člani rečiške-
ga turističnega društva ob pomoči domačih gasilcev in športnikov želeli obogatiti utrip kraja in poskrbeti za razvedrilo domačinov in ostalih obiskovalcev, ki si bodo ogledali »Lipo in pranger«.
Tako bo danes, v petek, ob 16. uri tradicionalni turnir v ženskem nogometu, jutri zvečer pa člani TD vabijo na Večer pod trško lipo. Organizatorji napovedujejo bogat program, v katerem se bo našlo kar nekaj zanimivih utrinkov, ki bodo popestrili druženje. Za konec letošnje prireditve Od lipe do prang-erja bodo obudili nekdaj zelo popularne igre med zaselki. Predstavniki ekip iz več zaselkov KS Rečica se
bodo zbrali v nedeljo ob 15. uri, seveda pa v napetih "obračunih" računajo tudi na svoje navijače.
Marija Šukalo
Tudi klepanje kose in srpov, kot so nazorno pokazali ob odprtju razstave, sodi med običaje, ki tonejo v pozabo (foto: Marija Šukalo)
Utrinki z razstave Dobre prakse
laja kvalitetnih lesenih igrač se povečuje. Izbira lesa, natančna obdelava, prave barve, A-testi, trženje
... (foto: Damjan Jevšnik)
0
JOŽE MOLIČNIK IZ KRNICE NAD LUČAMI
Draga investicija, ki se zaradi zakonodaje
ne obrestuje
Jože Moličnik je bil prvi v dolini, ki se je pred leti odločil kupiti stroj, ki istočasno drevo poseka, deblo obreže in pripravi hlodovino na želene dolžine. Na dan lahko poseka okoli 300 kubičnih metrov lesa, kar je idealno za večje sečnje, saj nadomesti do deset motornih žag v človeških rokah. Jože je medtem prenesel dejavnost na sina Dejana, s katerim ugotavljata, da dela ni dovolj in to kljub dejstvu, da je Savinjska regija ena največjih, kjer je možno sekati s strojem.
Moličnika sta pri odločitvi za nakup stroja sledila evropskim ugotovitvam, ki kažejo, da bo potrebno pospešeno uvajati strojno sečnjo. Pogoji za klasično delo v gozdu se namreč zaostrujejo, saj medicina dela izloča gozdarje iz dela preden nastanejo za organizem trajne posledice. Dodaten argument za strojno sečnjoje, da se mladi ne odločajo za poklic gozdarja, kar povzroča vse večje pomanjkanje delovne sile. Moličnik lahko z enim strojnikov v enem letu poseka 30 tisoč kubikov lesa, vendar bi bil zadovoljen, če bi imel zagotovljen posek 15 tisoč kubikov lesa.
»Težava je vtem, da gre za zelo drago investicijo, zato se postavlja resno vprašanje, kako naprej, v kolikor
ne bo dovolj dela. Zavedam se, da se naložba ne more obrestovati preko noči, vendar bi se morali v štirih letih pokazati boljši rezultati,« pravita Moličnika, ki se v celoti zavedata, da tiči osnovni problem vzakonodaji, ki terja sonaravno gospodarjenje z gozdovi. V praksi to pomeni, da so letni etati dovolj veliki, vendar zakonodaja gozdarjem preprečuje bolj koncentrirano odkazovanje lesa, kar bi omogočilo strojno sečnjo.
Dejan Moličnik: »Perspektiva seveda je. Še najlaže bi bilo, če bi imel tudi stroj za prevoz iz gozda in prebiranje lesa. Na ta način bi bila strojna sečnja za kmete bolj zanimiva. Navsezadnje so poznane izkušnje iz sosednje Avstrije, kjer se kmetje povezujejo tudi na tem področju.«
Jože Moličnik s strojeni nadomesti do deset motornih žag v človeških rokah
(foto: EMS)
Moličnika vztrajno iščeta delo tudi izven Zgornje Savinjske doline, vendar tako velik stroj ni primeren prav za vsako sečnjo, saj je potrebno varovati drevesa, ki ostanejo v gozdu. Kljub temu sta zmerna optimista, saj je za prihodnje leto na vidiku nekaj dela v nadškofijskih gozdovih.
Gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove problem Moličnikovih zelo dobro poznajo, zato so se v okviru zakonodaje pripravljeni prilagoditi in pomagati po najboljših močeh. »Vendar, smo dolžni spoštovati desetletne načrte, kjer je predpisan etat.« pravi Jože Jeraj, kije v nazorski območni enoti odgovoren za gozdno tehniko.
Savinjčan
ENGROTUŠ CELJE
Makedonci podprli Tuševo verigo
Trgovsko podjetje Engrotuš iz Celja seje več kot eno leto pripravljalo na obsežen investicijski projekt širjenja svoje dejavnosti v Makedoniji. Sedaj je tik pred začetkom izgradnje verige supermarketov v omenjeni državi. Izbranih je že več kot 30 parcel večjih površin za gradnjo supermarketov, obenem pa namerava Engrotuš zgraditi še sodoben logistični center in PlanetTuš. Ocenjena vrednost celotne naložbe znaša 61 milijonov evrov, projekt pa je že podprla tudi makedonska vlada.
»V celotnem projektu vidimo tudi široke možnosti za bistveno okrepitev bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Makedonijo. Tudi slovenski dobavitelji v naši trgovski verigi bodo pridobili novo priložnost za povečevanje prodaje v državi, kjer sicer že poznajo naše blagovne znamke,« je povedal direktor družbe Engrotuš Aleksander Svetelšek in dodal, da je podjetje, ki ga vodi, že doslej bistveno prispevalo k hitri rasti gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Makedonijo.
Franci Kotnik
AEROKLUB CELJE
Letalski miting Airshow Celje 2005
Aeroklub Celje v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in ob pokroviteljstvu Letalske zveze Slovenije po nekajletnem premoru ob dnevu letalcev ponovno organizira mednarodni letalski miting Airshow Celje 2005, ki bo v nedeljo, 3. julija, ob 15. uri na letališču vLevcu.
V civilnem delu letalskega programa bodo sodelovali predstavniki članic Letalske zveze Slovenije: padalci, modelarji, zmajarji, balo-narji, ultra lahka, jadralna in motorna letala. Padalci bodo naskakovali državni rekord v skupinskem skoku. Posebno zanimiv bo ogled leta človeka-ptice. Sodelovala bodo vsa slovenska akrobatska letala: pits, extra 300, jak 55 in zlin 526, slednji bosta uprizorili tudi zračni boj.
Pri predstavitvi poslovnega letalstva bo osrednja točka nastop can-adair regional jeta Adrie Airways,
svoje najnovejše poslovno letalo pa bo predstavila tudi družba GIO. Vojaški del programa bo zagotovila Slovenska vojska, ki bo predstavila vse tipe svojih letal in helikopterjev. Sodelovali bodo tudi predstavniki letalskih sil drugih držav, med njimi Madžari z izjemno atraktivnim reaktivcem MIG-29, Hrvati z MIG-21, Avstrijci s pilatusom in predstavniki sil NATO pakta s parom lovcev F-16. Letalski del programa bo sklenjen s sodelovanjem obiskovalcev pri tekmovanju v ciljanju tarče iz letala in izborom smaragdne kraljice.
Franci Kotnik
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.inra.si
EIC-jun-41: Italijanski proizvajalec delovnih in zaščitnih oblačil išče zastopnike in distributerje.
EIC-jun-44: Danski proizvajalec jeklenih konstrukcij za pohištvo išče podizvajalce.
EIC-jun-46: Francoski proizvajalec PVC izdelkov išče komercialne partnerje.
EIC-jun-47: Portugalski proizvajalec opreme za cestni promet išče partnerje za komercialno sodelovanje.
PREMIERA FILMA 0 ZGORNJESAVINJSKIH SPLAVARJIH NAVDUŠILA OBČINSTVO
Dokumentarec, ki razkriva flosarsko dušo
V Mestnem kinu Metropol so pred dnevi krstno prikazali dokumentarni igrani film Flosarji, ki je nastal v produkciji Visual Productiona in ob finančni pomoči ministrstva za kulturo. Film sledi potovanju zgomjesavin-jskih flosarjev od Ljubnega ob Savinji do Brežic na Savi. Dinamičen in atraktiven prikaz sodobnega doživljanja splavarjenja obogaten z vizualiziranimi spomini o njeni bogati dediščini, gradi na lastni izkušnji z namenom spoznavanja, razumevanja in spoštovanja delčka svojevrstne in prepoznavne slovenske tradicije.
V filmu Flosarji nastopata tudi potomca zgornjesavinjskih flosarjev Martin Juvan - Čuks (levo) in Franjo Naraločnik (foto: EMS)
Film, ki je nastal po scenariju etnologinje Tanje Roženbergar Šega in pod režisersko taktirko Aleša Šege in Francija Slaka, odkriva in učvršćuje lokalni spomin in lokalno razpoznavno identiteto ter odgovorno nagovarja širši krog gledalcev. V njem ob poklicnem igralcu Bojanu Emeršiču nastopata potomca zgornjesavinjskih flosarjev in zaprisežena ljubiteljska splavarja Martin Juvan - Čuks in Franjo Naraločnik.
»A igrala sva tudi?« seje po projek-cijifilma nekoliko hudomušno vprašal Naraločnik. Ob zanesljivem in izredno prilagodljivem Emeršiču sta s Čuksom prepričljivo ponazorila težaško delo splavarjev, njuna prepričljivost ima posebno ceno tudi zaradi tega, ker razen osnovnega
scenarija tekst ni bil napisan. Vse se je dogajalo spontano in zato prepričljivo. »Zelo sva se trudila, čeprav tudi midva ne veva vsega o flosariji.
Vendar bodo vsako leto vedeli še manj, zato upam, da bo našel film častno mesto v ljubenskem vsakdanjiku in da se bodofudi naši otroci iz njega kaj naučili.«
Med nastajanjem filma jo je Martin Juvan nesrečno skupil, kar je zaustavilo snemanje za eno leto. »Ampak
to ni nič takega, saj so se nesreče dogajale kar naprej. Igranje je bila priložnost, da se oddolžimo prednikom. Štirje flosarji še živijo, vendar
jih zaradi starostnih tegob nocoj ni z nami. Ko v ljubenski flosarski zbirki vidiš svojega očeta in ostale flosarje, si s ponosom rečeš, sedaj si del tega,« je dogodke, ki so spremljali filmsko ekipo, komentiral legendarni potomec flosarjev Čuks.
Snemanje filma je bilo posebno doživetje tudi za legendo slovenskega filma režiserja Francija Slaka, kije delo prevzel po Čuksovi nesreči. Za njega je bil flos povsem nova stvar, vendar so po njegovem prepričanju Bojan, Čuks in Franjo naredili dobro sceno. Na vprašanje, kakoje bilo delati s poklicnim igralcem in dvema naturščikoma, je Slak odgovoril, da so vtakšnih okoliščinah na koncu vsi samo ljudje. »Igralci, flosarji in ekipa smo se morali znajti v obstoječih situacijah. Vsi so se vživeli v svojo vlogo in vsi so svoje delo dobro opravili,« je dodal Slak. Dolg aplavz Celjanov in Zgornjesavinjčanov, ki so se na premiero filma pripeljali kars posebnim avtobusom, je potrdil njegove besede. Film bo v okviru dokumentarnih oddaj predstavljen tudi na nacionalni televiziji.
Savinjčan
HOTEL PRODNIK V JUVANJU
S pesmijo v poletje z vokalno skupino Sonce
V nedeljo so v hotelu Prodnik v Juvanju na svojem drugem koncertu z naslovom S pesmijo v poletje zapeli pevci in pevke vokalne skupine Sonce pod taktirko njihove učiteljice petja, znane glasbenice Irene Vrčkovnik. Ob kitari jih je spremljal Bojan Bač.
Kot gost koncerta seje poslušalcem predstavil kitarist in pevec Velenjčan Simon Gorišek, v pomoč pa mu je priskočila tudi Vrčkovnik-
ova. Vokalisti so posegali po bogati zakladnici zabavnih melodij kot solisti ali v zboru in tako navdušili številne obiskovalce. Vokalno skupino Sonce sestavljajo dekleta in fantje od sedmega do enainšestde-setega leta, ki svoje pevske izkušnje in znanje vokalne tehnike pridobivajo na Ljubnem, v Preboldu ali Velenju. Več kot trideset jih ure petja obiskuje redno, saj je po za-
Kot gost koncerta je ob Ireni Vrčkovnik nastopil kitarist in pevec Simon Gorišek (foto: Marija Šukalo)
Pevke in pevci vokalne skupine sonce so za svoj arugi koncert iznraii hotel Prodnik v Juvanju (foto: Marija Šukalo)
trjevanju pevcev Irena stroga in natančna učiteljica. Med njimi so tako Korošci kotZgornjesavinjčani, Šalečani in številni drugi. V njihovih vrstah je tudi mala Kitajka.
S svojimi nastopi so obogatili številne prireditve in sodelovali na mnogih koncertih po vsej Sloveniji. Mnogi med njimi se uveljavljajo kot
samostojni pevci v ansamblih, drugi pa svoje znanje uporabljajo pri prepevanju z zborom. S prijetnimi in lahkotnimi melodijami so uspeli omehčali srca vseh, ki so jim prisluhnili pri Prodniku in se ob zaključku posladkali z dobrotami, ki so jih pripravili njihovi starši ali pevci sami.
Marija Šukalo
Mešana pevska zbora društva upokojencev in kulturnega društva Mozirje sta ob zaključku prireditve zapela skupaj (foto: Ciril M. Sem)
nesenjaki, ki marsikatero urico svojega prostega časa žrtvujejo za vaje.
Ob koncu prireditve sta zapela še združena zbora. Pesem njihovih glasov seje razlegala še
dolgo v sobotni večer, topel in praznični, kakršen je bilo tisti pred štirinajstimi leti, ko je Slovenija postala Slovenija v polnem pomenu besede.
Benjamin Kanjir
KONCERT PEVSKIH ZBOROV
• w H
pesem v Mozirju
Ob zaključku pevske sezone in v počastitev dneva državnosti sta na odru mozirskega kulturnega doma 25. junija zapela oba mozirska pevska zbora. Najprej so se predstavili člani znova oživljenega Mešanega pevskega zbora društva upokojencev, za njimi pa so nastopili še člani Mešanega pevskega zbora kulturnega društva Mozirje.
Upokojenska pesem je pred tremi leti zamrla, pred letom dni pa so se pevci zopet zbrali. Vodenje zbora je prevzel pevovodja Anton Petek, ki odtlej skrbi za ubranost med pevkami in pevci. Kar 23 se jih je zbralo, nekaj še iz prejšnjega zbora, veliko pa tudi novih. V MePZ KD Mozirje, ki ga dolga leta uspešno vodi Toni Acman, so kulturni za-
odigral in odpel par domačih skladb, župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnikpasejespomnilbumezgodovine slovenskega naroda, ki sije samostojnosti vedno želel. Čeprav nismo vedno dovolj ponosni na ta korak, se ga kljub temu veselimo, saj želimo živeti v demokratični in enakopravni družbi. Ob koncu programa so zapeli tudi Koledniki KD Jurij Mozirje, skavti pa so izvedli obred prižiganja kresa, kije še dolge ure grel obiskovalce prireditve.
Benjamin Kanjir
_______________________________y
Koledniki kulturnega društva Jurij Mozirje so zapeli ob koncu programa (foto: Ciril M. Sem)
Že več let zapored se na predvečer dneva državnosti na igrišču za odbojko na mivki ob Savinji pri Mozirskem gaju zberejo ekipe domačih društev. Praznik tako ni zgolj kulturno, ampak tudi športno obarvan. Čeprav seje letos zbralo samo šest ekip, je bil turnir ves čas napet in izenačen. Na koncu je seštevek točk pokazal, da je zmagala ekipa Turističnega društva Mozirje.
Potumirjujesledil krajši kulturni program. Harmonikar Matija Veninšekje
MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE NAZARJE
Volja in disciplina odločilni za uspešne vaje
Ob zaključku praznovanja praznika krajevne skupnosti Nazarje so v tamkajšnji osnovni šoli zapeli na svojem prvem koncertu pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora nazorske osnovne šole pod taktirko zborovodkinje Katje Gruber, profesorice solo petja na glasbeni šoli. Obiskovalcem so predstavili narodne in ponarodele pesmi, priredbe domačih in tujih avtorjev, afriške duhovne pesmi, manjkala pa ni niti zabavna zvrst glasbe.
Mladinski pevski zbor dvanajstih pevk in treh pevcev je vadilo in upe-valo svoje glasove skozi vse šolsko leto v četrtkovih popoldnevih. Pri tem sta odločilno vlogo odigrali volja in disciplina, saj so vadili vsi glas-
ovi, sprva posamezno in nato skupaj. Po zagotovilu pevcev so se najbolje počutili ob dvoglasnem prepevanju, a so se preizkusili tudi v troglasju. Nastopili so na šolskih prireditvah in se predstavili na medobčinski reviji pevskih zborov v Gornjem Gradu. Najbolj so jim v spominu ostale dvodnevne intenzivne vaje naturistični kmetiji Zgornji Zavratnik v Lučah, kjer jim je ob večurni vadbi ostalo dovolj časa za sproščanje in otroške norčije.
Z delom bodo pevke in pevci nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu in pevki Katjušo in Valerijo, ki se poslavljata od šolskih klopi, poskušali nadomestili z glasovi otrok iz podružnične šole Šmartno,
ki bodo svojo učenost nabirali v višjih razredih matične šole v Nazarjah. V svoje vrste pa vabijo tudi nove pevce, tako dekleta kot
fante. Besedo zahvale je ob zaključku nastopajočim namenil ravnatelj Zvone Smrke.
Marija Sukalo
Nastop mladinskega pevskega zbora nazarske osnovne šole pod taktirko zborovodkinje Katje Gruber (foto: Marija Šukalo)


V BOČNI SO PRIPRAVILI SKUPNO PRIREDITEV OB STOLETNICI ORGANIZIRANEGA PETJA IN OBČINSKEM PRAZNIKU
Prepletanje zgodovine in sedanjosti
V obnovljenem kulturnem domu v Bočni so pred tednom dni ob prazniku občine Gornji Grad pripravili proslavo ob stoletnici organiziranega zborovskega petja in desetletnice prireditve Pesem pomladi. Na njej so podelili tudi Gallusova in občinska priznanja, rdeča nit celotne prireditve pa je bila posvečena nepreštetim generacijam bočkih pevk in pevcev, ki so skozi desetletja ohran-jali pevsko kulturo kraja.
Besede predsednika društva Janeza Ročnika so bile vezane na častitljivo obletnico. V vsaki njegovi misli in izrečeni besedi je bilo čutiti hvaležnost do vseh
100 L
mKSKf
Generacija sedanjih pevk in pevcev trdno nadaljuje pot v drugo stoletje organiziranega petja (foto: EMS)
Župan Toni Rifelj je podelil naziv častni občan občine Gornji Grad Aleksandru Štrbenku (foto: EMS)
na pesem, ki so jo za zaključek prireditve pri pravili jubilanti.
Pevska kultura ima korenine v kulturi srca, ki seje odrazila v gromkem aplavzu, s katerim je dvorana nagradila nekdanje še živeče zborovodje, ki jim je društvo name-nilo posebna priznanja. Ob tej priložnosti sta predsednik sveta in vodja mozirske izpostave Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti
pionirjev, ki so orali ledino pevskega udejstvovanja, tako temeljito, všečno in dolgoročno, da lahko generacija sedanjih pevk in pevcev trd-	no nadaljuje pot v drugo stoletje organiziranega petja. Prav zato je bila prireditev ob stoletnici zgodovinsko dejanje, še preden je izvenela skup-	Marjan Dobrovc in Ivana Žvipelj podelila pevcem jubilejne Gallusove značke, Kulturno društvo Bočna pa je bilo za minulo delo nagrajeno
		
		Tl
ŠkodaFabia Clever+
ZAPISANA V-ZVEZDAH


pri
hranek do 409.409 SIT*
PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20
zjubilejno listino.
V »občinskem« delu prireditve je župan Toni Rifelj predstavil številne investicije, kijih občina v prihodnjem obdobju namerava uresničiti v Bočni. Pri tem ni pozabil poudariti truda, ki ga skupaj z občinsko upravo vlaga v razvoj občine, vendar so, tako Rifelj, zaradi različnih neobjektivnih člankov, ki se pojavljajo v lokalnem časopisu, določene zadeve prikazane pristransko.
Na predlog bočke krajevne skupnosti je občinski svet za častnega občana imenoval Aleksandra Štrbenka in sicer za dolgoletno vestno delo na področju šolstva, kulture in drugih organizacij. Zlati grb Občine so prejeli Jože Zalesnik, za dolgoletno aktivno delo na področju gasilstva in čebelarstva, Damjan Rajter, za izjemne dosežke na področju športa in PGD Bočna, za aktivno delo na področju gasilstva in pomoč krajanom.
Nosilci grba občine so postali Ivan Poličnik, Marija Stankovič, Zdenko Purnat st., Janko Ročnik in Vinko Žehelj. Za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole so Kocbekova priznanja prejeli učenci Katjuša Venišnik, Tanja Černevšek in Franci Kaker, priznanja občine Gornji Grad pa so si prislužili David Paulič, Smreka d.o.o., Igor Čeplak, Matjaž Golob, Marija Trbovšek, Jožica Purnat, Jože Božič, Albert Povodnik, Feliks Ugov-šek in Martin Krebs.
Savinjčan
SREČANJE ČLANOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI SLOVENIJE
Najvišja uvrstitev za mozirsko ekipo
Ekipo iz Mozirja so jo sestavljali (od leve) Janez Štrucelj, Rajko Škrubej, Sonja Robnik, David Kramar, Nataša Zdolšek in Robert Podkrižnik (foto: Marija Šukalo)
V Ribnem pri Bledu je drugo juni-	Gorenjske, ki je bilo hkrati tudi prvo
jsko soboto potekalo četrto srečan-	tovrstno srečanje za vso Slovenijo,
je članov nujrfe medicinske pomoči	Udeležilo se ga je petnajst ekip
TEKMOVANJE SEKAČEV Z MOTORNO ŽAGO ZA POKAL MENINE
Za varno delo v gozdu
»Tekmovanja sekačev z motorno žago imajo bolj kot rezultatski - preventivni namen, saj je potrebno napeti vse sile in vzpodbujati varno delo,« je pred začetkom tekmovanja sekačev v Gornjem Gradu dejal vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove Toni Breznik. V slovenskem merilu je številno nesreč, ki se zgodijo pri delu v gozdu, zaskrbljujoče, na žalost, je problem prisoten tudi v Zgornji Savinjski dolini, saj skoraj ne mine leto brez smrtnih žrtev.
V disciplini menjava verige in obračanje meča se je Saša Podkrižnik uvrstila na tretje mesto (foto: EMS)
V Gornjem Gradu seje deset ekip s po tremi tekmovalci pomerilo v šestih klasičnih disciplinah: menjava verige in obračanje meča, kombiniran rez, zasek in podža-gavanje, precizni rez na podlagi in podiranje na balon. Večina tekmovalcev je tudi tokrat pokazala izredno solidno znanje, kar ne preseneča, saj tukajšnji gozdarji že vrsto let zasedajo najvišja mesta tudi na republiških tekmovanjih. Prvič nasploh, se je tekmovanja udeležila tudi ženska in dokazala,
da se lahko enakovredno kosa z moškimi kolegi, saj seje v disciplini menjava verige in obračanje meča Saša Podkrižnik uvrstila na tretje mesto. Med posamezniki je slavil Janko Goličnik iz ekipe Šoštanj Du-seti, pred Jankom Podkrižnikom in Štefanom Tevžem, ki sta tekmovala za gornjegrajsko ekipo Forti. V moštvenem delu je slavila trojica Janko Podkrižnik, Štefan Tevž in Marko Jelšnik, pred trojico iz Duseti Šoštanj in ekipo Ljubnega.
Savinjčan
zdravstvenih delavcev. Med njimi tudi ekipa iz Mozirja ki sojo sestavljali vodja reševalne postaje Janez Štrucelj, medicinski sestri Sonja Robnik in Nataša Zdolšek ter reševalci Robert Podkrižnik, David Kramar in Rajko Škrubej.
Ekipe so morale reševati naloge v danih kritičnih trenutkih, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci in ponesrečenci, ie da so bili na srečanju dogodki in ponesrečene osebe improvizirani. Kljub temu da
je bilo srečanje šaljivega značaja, pa so bile dane naloge iz življenjskih situacij, kjer sta bila potrebna znanje in spretnost. Mozirjani so vse igre speljali natančno in le z nekaj kazenskimi točkami ter, karje najvažnejše, hitro. Vse toje odločilo tudi o najvišji uvrstitvi, prvem mestu in prejemu priznanja. S tem so dokazali, da lahko z njimi računamo tudi v resničnih kritičnih situacijah, koje odločilna vsaka sekunda.
Marija Šukalo
Vidu Vodlanu
za 2. rojstni dan in njegovi
mamici Mariji
ki bo kmalu praznovala 40. rojstni dan.
Obema želimo veliko zdravja, sreče in veselja.
Vsi, ki vaju imamo radi.
En poljub na vsako stran prejmita za vajin rojstni dan, srček najin pa vama čeli, da bi praznovala še ogromno, lepih rojstnih dni.
4. julija praznujeta oba 4. in 6. rojstni dan
Aljaž in Matic
Ati in mamica
AVTO SodA
MAZZOHV
NOVO! NOVO!
AVTOBUSNA POSTAJA MOZIRJE
tel.: 839-44-33
%, jjulifa 2jOA® oh tik ur/ii	I
o'
d
Kategorije: A, H, B, C, E in E+B.	I
Plačilo na 12 položnic.	i
15% POPUST za B kategorijo! J
Besedilo oporoke Comcižci Žehljci pl. Gornjegrajskega
Piše: Aleksander Videčnik
Oporoka zajema 10 strani rokopisa, torej je za današnje dni zelo obsežna. Prav zato, da naši bralci spoznajo staroveške listine, menimo, daje prav, dajo objavimo v celoti. Pa tudi zato, ker je v njej volilo njegovim svojcem v Šmarnem ob Dreti in tako tudi domači cerkvi. Da je bil Žehelj zelo razgledan, pove dejstvo, da posebej opozarja na izobraževanje svoji mladih sorodnikov in v te namene določi kar zajetna sredstva iz svoje zapuščine. Moral je posedovati veliko nepremično posest, saj omenja v oporoki to premoženje kot "fidejkomis", kar pomeni vfevdalnem pravu dedno, neprodajno rodbinsko posestvo, ki prehaja iz roda v rod. Pa si preberimo besedilo oporoke:
"V imenu presvete, nedeljive trojice, Boga očeta, sina in svetega duha, amen. JazTomažSichel von Oberburg itd. iz vojvodine Štajerske, dvorni vojni svetnik rimskega cesarskega veličanstva in vrhovni naborni komisar, sem se zavedajoč se minljivosti in bede tega sveta, v katerem ni nič bolj gotovega od človeške smrti in nič manj gotovega od njene ure, iz svobodne volje, z dobro premišljenim namenom, (bogu bodi hvala) pri zdravi pameti in razumu, v izogib prihodnjim zmotam in razdorom, ki bi se utegnili po moji smrti pripetiti med mojim ljubim bratom Mihaelom Sichlom von Oberburgom itd. in mojimi sorodniki zaradi mojih svobodno pridobljenih tuzemskih dobrin (ki mijih je bog podelil po svoji milosti) in sem sijih pridobil v vojnih pohodih po tujih deželah in v marsikateri veliki nevarnosti, odločil sestaviti in izdelati oporoko in svojo poslednjo voljo, kakorjeto najlepše in najboljše moč storiti.
Prvič. Ko me vsemogočni bog pokliče s tega sveta, izročim svojo ubogo grešno dušo njegovi neskončni milosti in usmiljenju, ponižno proseč, naj mi milostno odpusti vse moje storjene grehe in me milostno sprejme med izvoljene v večno veselje in blaženost.
Moje umrlo telo pa naj pokopljejo v posvečeno zemljo po krščanskih in katoliških običajih, pri pogrebu pa sedemintridesetim ubogim ljudem (revežem) razdelijo skupaj petdeset guldnov. Ravno tako volim cerkvi, kjer bom pokopan, 50 guldnov. Nadalje cerkvi Sv. Martina, kjer stanuje moj brat, 50 guldnov. Nadalje cerkvi Sv. Marije v Mariazellu in Sv. Marije v Lorettu vsaki po 12 guldnov.
Nadalje moram v večen spomin omeniti, da sem sprejel in posvojil sinova svojih dveh sester Helene in pokojne Marije in sicer Jurija in Blaža, ker ne zapuščam svojih lastnih potomcev inju
sprejemam in posvajamtudi sto svojo oporoko. Za to sem od njihove knežje milosti gospoda Maksimilijana, avstrijskega nadvojvode itd., mojega premilostnega gospoda že prejel milostno posredovanje z dne 28.1.1609, naslovljeno na njihovo knežjo milost, gospoda Ferdinanda, avstrijskega nadvojvodo itd., tudi mojega premilostnega gospoda in deželnega kneza, naj njihova knežja milost s svojo deželnoknežjo oblastjo premilostno ugodijo mojemu pre-ponižnemu upanju in dovolijo ter potrdijo to mojo dobronamerno posvojitev, da bi se lahko na ta način moja omenjena nečaka Jurij in Blaž imenovala in podpisovala z mojim imenom Sichel von Oberburg, plemiškim nazivom in grbom, kot bi bila moja zakonska sinova in otroka.
Kar zadeva moje premoženje, ki sem si ga pridobil po milosti vsemogočnega s svojimi vojaškimi zaslugami ter velikim trudom in delom na vodi in kopnem ter z varčevanjem povečal na 40.000 guldnov, sem ga večinoma kot večni kapital/dolgoročno naložil na naslednjih mestih:
-	namreč pri deželi vojvodini Koroški 20.000 guldnovz letnimi obrestmi 6% z državno obveznico, datirano v Celovcu, 24. aprila preteklega leta 1608,
-	dalje pri omenjeni častivredni deželi nadvojvodih Koroški 12.000 guldnov za vedno z letnimi obrestmi 6% na osnovi zadolžnice, ki jo imam v rokah, njen datum pa se glasi: Celovec, 24. aprila 1609,
-	dalje podpora 4.000 guldnov, ki mi jo je pri državnem zakladniku vsaškem okrožju, gospodu Krištofu von Loßu itd., s cesarskim ukazom priskrbelo njihovo rimsko cesarsko veličanstvo, naš premilostni gospod,
-dalje 3.000 guldnov pri gospodu Lazarju Hen-neckhlu von Donnersmarschu itd. starejšem.
Od te vsote denarja namenjam svojemu ljubemu bratu Mihaelu Sichlu von Oberburgu itd., stanujočemu pri Sv. Martinu v vojvodini Štajerski, in omenjenima Juriju, sinu moje sestre Helene ter Blažu, sinu moje pokojne sestre Marije, ki sem ju posvojil, vsakemu po tretjino obresti od omenjenih, v Celovcu naloženih
20.000	guldnov in sicer na ta način, da pripade delež tistega ali tistih, ki bi umrli brez moških potomcev ostalima dvema ali enemu dediču in njihovim ali njegovim moškim potomcem. Njihove zakonske hčere pa naj v primeru, da ne bi bilo moških potomcev, dobijo od očetovega deleža po 200 guldnov enkrat za vselej, iz česar so popolnoma izvzete tri trenutno živeče hčerke mojega brata Mihaela, ki sva jih jaz in njihov oče že obdarovala in bodo dedovale po očetu in materi.
Dalje želim in ukazujem, da iz 6% letnih obresti od 12.000 guldnov, prav tako naloženih v Celovcu, kar znese 720 guldnov, namenijo mojim nečakom in sicer bratoma omenjenega Jurija, sinovoma moje sestre Helene Urbanu in Janezu ter vnukoma moje sestre Elizabete Krištofu in Antonu in nato najstarejšima sinovoma Gere, hčerke moje pokojne sestre Marije Matiji in Danijelu za njihove potrebe 600 guldnov, da se bodo lahko šolali do dvajsetega leta, nato pa vzdrževali v drugih častnih službah v tujih deželah. Če bi moja prej omenjena sestra Helena dobila še več sinov, ali pa bi tudi moja druga sestra Neža (Agnes) rodila zakonske sinove (česar ne vem) in bi jih želeli šolati, naj tudi njih poleg ostalih šestih vzdržujejo in vzgajajo iz omenjenih 600 guldnov.
Nadaljujemo prihodnjič.
3ščemo stare fotografije
Gradnja mostu čez Lučnico. Sliko je posnela Amalija Berginc med obema vojnama. Poslal nam jo je Vinko Poličnik iz Luč.
Cena nafte je v preteklem tednu dvakrat presegla 60 dolarjev. Ameriške rafinerije obratujejo z vsemi kapacitetami, in vsaka govorica o okvari v kakšni od rafinerij spodbudi nadaljnjo rast. Cena nafte je v zadnjem letu porasla za 60 odstotkov, inje še precej oddaljena od najvišjih cen iz leta 1980, ki bi z upoštevanjem inflacije presegale 90 dolarjev za sodček.
CENE DELNIC POD PRITISKOM DRAŽJE NAFTE IN PRIHAJAJOČE SEZONE OBJAV
Medtem ko še v prejšnjem tednu dražitev nafte ni pomembneje vplivala na razvite delniška trge, je 60 dolarjev za sodček pošteno zamajalo zahodne trge. Ameriški indeksi so v četrtek in petek izgubili, kar so pridelali v celem tednu, v petek so jim sledili tudi drugi trgi. Objave o manjši brezposelnosti niso pomembno vplivale na trgovanje,
MARJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Na Zavodu za gozdove Slovenije že deseto leto zapored izbiramo drevo leta. S tem želimo seznaniti ljudi z znanimi in manj znanimi, zapostavljenimi, ogroženimi ali kako drugače zanimivimi samoniklimi drevesnimi vrstami, ki rastejo v naših gozdovih.
Zaradi velikega ekološkega in gospodarskega pomena, predvsem pa zaradi izredne ogroženosti, smo
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Nafta na rekordnih ravneh
davčnimi pogoji repatriirajo dobiček, ki so ga prikazale oz. ustvarile v drugih državah. Ameriški kongres je pretekli teden izločil zdravila kot so Viagra in Cialis iz programov Medicaid in Medicare, saj naj bi tako zdravstveni proračun samo v tem letu privarčeval 105 milijonov dolarjev davkoplačevalskega denarja in kar 2 milijardi dolarjev v naslednjem desetletju.
DAX ZOPET POD 4600 TOČKAMI
Glavni nemški indeks DAX je teden končal pri 4.566,48 točkah, kar je 0,83 odstotka nižje kot pred tednom. V preteklem tednu je kar tri dni zdržal nad 4600točkami, kar bi lahko bil dober znak, če se bo nafta prenehala dražiti. Glede na tehnične kazalnike smo korekcijo dopuščali že v preteklem tednu, in sicer do 4490, močnejšo podporo pa bi lahko pričakovali že pri 4520 točkah.
Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih;
borut.repše@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniško hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ; Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana;
Pravi kostanj - drevo leta 2005
letos izbrali pravi kostanj. Pogosto ga imenujemo tudi domači kostanj, nekoč pa so ga zaradi njegovega pomena imenovali kar drevo življenja. Njegovo strokovno ime je Castanea sativa Mili.
ZNAČILNOSTI
-	Kostanj je prisoten povsod v Sloveniji, z izjemo Koroške in dinarskega področja. Največ gaje v Beli Krajini, na primorskem flišu, v povirju Save in v SV Sloveniji. Na našem območju ga je največ v KE Šoštanj, revirju Lokovica (Veliki vrh, Podkraj).
-Razširjenje izven svojih naravnih rastišč, saj so ga zaradi njegovega vsestranskega pomena širili že Rimljani.
-	Velika samoobnovitvena moč, vegetativno razmnoževanje, močan koreninski pletež, bogat
Zaradi izredne ogroženosti so letos gozdarji za drevo leta izbrali pravi kostanj
(foto: Gregor Štancar)
opad dajejo kostanju poseben pomen, saj preprečuje erozijo, izboljšuje strukturo gozdnih tal, izboljšuje rastišče.
-	Ogrožata ga dve glivi, ki povzročata bolezni: črnilovka in zlasti kostanjev rak. Kostanjev rak seje iz Kitajske razširil v Ameriko (1904), od tam pa v Evropo (1938 - Italija). Epidemija je zajela Slovenijo kmalu po letu 1950, uničila je več kot polovico kostanja. Vendar seje na glivi, ki povzroča kostanjev rak, pojavil virus, ki upočasni ali celo onemogoči razvoj bolezni. Hipovirulen-ca (zmanjšanje posledic bolezni)je v naših gozdovih že prisotna.
RABA
-	Les pravega kostanja je vsestransko uporaben. Uporabljajo ga za pohištvo in parket (zamenjava za hrastovino), v ladjedelništvu, pri mostogradnji, v sodarstvu in raz-
prav tako ne objave o dobri prodaji starih in novih nepremičnih ter manjši prijavljeni brezposelnosti.
V prihodnjem tednu bo še naprej največ pozornosti namenjeno gibanju cen nafte. Bliža se čas objave rezultatov drugega četrtletja. V ZDA pričakujejo, da bodo podjetja v povprečju objavila 7 odstotkov višje dobičke kot v istem obdobju lani, kar pomeni, da se pričakuje
manjša rast kot v zadnjih obdobjih. V zadnjem četrtletju preteklega leta so bili dobički v povprečju za 21 odstotkov višji, kot leto pred tem. V prvem četrtletju tega leta za 13 odstotkov. Poleg dražje nafte je očitnotudi negotovost pred prihajajočimi rezultati razlog, da je del investitorjev unovčil dobičke zadnjih dveh mesecev.
PFIZER BO ŠE NAPREJ ODKUPOVAL LASTNE DELNICE
Pfizer je v četrtek objavil, da bo odkupil 5 milijard lastnih delnic. Družba je sicer ravno zaključila podoben odkup 5 milijard delnic, ki gaje upravni odbor odobril oktobra 2004. Pfizer je v preteklem tednu tudi objavil, da bo 6. septembra izplačal dividende v višini 0,19 dolarja na delnico vsem, ki bodo lastniki
delnic na dan 12. avgusta 2005. V podjetju napovedujejo, da bodo v tem letu v ZDA potegnili dodatnih 8,6 milijard dolarjev dobička, poleg že do sedaj napovedanih 28,3 milijard dolarjev. Družba bo tako izkoristila možnost, ki jo ponuja ameriški zakon o ustvarjanju novih delovnih mest, ki ameriškim podjetjem omogoča, da pod ugodnimi
ILIRIKA
Ali veste?
... da upravljamo s prihranki podjetij in fizičnih oseb tudi na Hrvaškem?
[ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. je s svojo družbo od leta 1999 prisotna na Hrvaškem]
ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 16 166
Nasveti, Ljudje in dogodki
barstvu. Uporaben je za panelne in vezane plošče. Iz njega izdelujejo vinogradniško kolje in pridobivajo tanin.
-	Kostanj je medonosna rastlina, plodovi so bogat vir energije in se uporabljajo za prehrano ljudi inživali. Kostanj vsebuje tudi zdravilne učinkovine, ki zdravijo krčne žile, revmo, bronhitis, oslovski kašelj, driske idr.
ZANIMIVOSTI
-	Na jugu Evrope je imel nekoč v prehrani podobno vlogo, kot jo ima danes pri nas krompir (eno drevo daje v povprečju 100 do 200 kg plodov, kar je prehranilo eno osebo).
-	Najstarejši kostanji v Evropi (Etna) so stari do 1000 let, debeli so do šest metrov.
-	Najdebelejši znani kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj pri Radečah. V prsni višini je debel 3,36 m, visok je 15 m.
-	Najdebelejše znano (izmerjeno) drevo v nazorskem območjuje pravi kostanj v Slapnem vrhu. Meri skoraj dva metra (193 cm), vendar je drevo verjetno zraščeno iz dveh osebkov. Visok je 24,5 m.
-	Na kostanjevih cvetovih so našteli kar 136 različnih vrst obiskovalcev (velika vrstna pestrost).

5	...
Luče ob Savinji
JAMSTVA ZA DOSTOJNO PREŽIVETJE KMETOV NI
Nedavno sprejeti kmetijski zakon je večini ljudi še vedno neznanka, zlasti med kmeti pa se porajajo številna povsem eksistenčna vprašanja, ki seveda terjajo jasne odgovore. Franci But, državni sekretar v kmetijskem ministrstvu, je na posvetu s.kmeti in predstavniki Zadruge iz Mozirja predstavil kmetijsko politiko države v luči približevanja Evropski uniji. Brez konkretnega odgovora so ostali mladi kmetovalci, katere predvsem zanima, ali bodo v novih pogojih kmetovanja sploh lahko preživeli.
FITOSANITARNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Nujno opozorilo o nevarnosti širjenja novega škodljivca kostanja
V Sloveniji je bila 17. junija letos prvič potrjena najdba kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuryph-ilus, novega in nevarnega škodljivca kostanja. Na podlagi obvestila italijanske službe za varstvo rastlin o vnosu potencialno okuženih sadik kostanja v Slovenijo iz predela v Piemontu v Italiji, kjer je prvo napadeno območje kostanja v Evropi s kostanjevo šiškarico, je fitosanitarna služba pričela s preiskavo, kam so bile te sadike prodane.
Vnesenih je bilo 1250 sadik, od tega so trenutno le za polovico znani prejemniki. Sistem rastlinskega potnega lista za kostanj omogoča sledenje le do profesionalnih kupcev sadik (drevesnice in trgovine), ne pa do končnega kupca. Na dveh lokacijah: v Biljah pri Novi Gorici in Zgornji Pohanci pri Krškem so gozdarji oziroma fitosanitarni inšpektorji našli sadike iz te pošiljke, ki so imele znamenja napada. V pooblaščenem laboratoriju je bila v uradnih vzorcih zobeh lokacij potrjena najdba kostanjeve šiškarice.
V skladu z določbami EU zakonodaje in zakona o zdravstvenem varstvu rastlin je Fitosanitarna uprava RS 21. junija 2005 izdala odločbo o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphiius.
Kostanjeva šiškarica je trenutno eden od najbolj nevarnih škodljivcev pravega kostanja. Osica odlaga jajčeca v brste, izlegle ličinke pa povzročajo zadebelitve (šiške) na poganjkih, glavni listni žili ali pri osnovi socvetij šele naslednjo pomlad. Prizadeti poganjki zastanejo v rasti ali se sploh ne razvijejo. V nasadih za pridelavo plodov (maroni) so lahko izgube tudi 50-70%. V gozdovih povzroča škodo zlasti na mladih rastlinah, zmanjša pa tudi pridelavo plodov in prirast lesa. Izvira iz Kitajske, od koderje bila po
Občina Ljubno obvešča, da bo v petek,
1.	julija, začela delovati njihova spletna stran. Najdete jo na naslovu:
www.ljubno.si.
nesreči vnesena na Japonsko, v Korejo in v ZDA, najverjetneje z uvozom okuženega sadilnega materiala. V teh državah povzroča veliko škodo.
V Evropi je bila kostanjeva šiškarica prvič najdena v Piemontu v Italiji leta 2002, kamor sojo zopet zanesli s sadilnim materialom za žlaht-njenje pravega kostanja, lani pa so jo iz Italije zanesli tudi v Francijo (Bretanija). Najbolj ogrožena gostiteljska rastlina je pravi kostanj (gozdni in gojeni, čigar plodovi so znani kot maroni) Castanea sativa Mili., kije kot gozdno drevo zelo razširjen vjužni in srednji Evropi.
Ker so se ličinke kostanjeve šiškarice v zade-belitvah (šiškah) že zabubile, je velika nevarnost, da se bodo vsak čas izlegle odrasle osice, ki bodo zletele in z odlaganjem jajčec infestirale gojena in gozdna drevesa kostanja. Zato Uprava poziva vse gojitelje, ki so kupili sadike kostanja vjeseni 2004 in spomladi 2005 kjerkoli v Sloveniji in jih posadili, da jih nemudoma temeljito pregledajo. V primeru, da so na letošnjih poganjkih ali listnih žilah kakršne koli zadebelitve, je potrebno o tem takoj obvestiti uradno službo na telefon 041 354 405,01 309 4379 ali e-naslov: furs.mkgp@gov.si. Slike znamenj, navodila za ukrepanje in druge informacije o tem škodljivcu so na spletni strani http:// www.furs.si.
mag. Katarina Groznik
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
10 ...
Logarska dolina
SVEČANA OTVORITEV HOTELAPLESNIK
Petek, 16. junija je bil v Logarski dolini praznik. Kajti tega dne so svečano otvorili tamkajšnji Hotel Plesnik - objekt, od katerega solčavski in zgornjesavinjski turizem veliko pričakujeta. Svečane otvoritve so se udeležili številni gostje iz tujine in domovine. Martina Plesnik, lastnica hotela, meni, da je slaba cestna povezava nedvomno ovira, ki pa jih ne bo ustavila pri njihovem delu, zelo pozitivno pa bi na njihovo delo vplivala tudi otvoritev mejnega prehoda z Avstrijo.
15 /eH ...
Občina Mozirje
RAZMERE V GOSPODARSTVU SE POSLABŠUJEJO
Kar sedem podjetij v občini: Gorenje Glin, Elkroj, Kovinarstvo, Smreka, Komunala, RTC Golte in Turist je lansko leto zaključilo z izgubo. V teh podjetjih je zaposlenih 2.580 delavcev ali 66,3% vseh zaposlenih gospodarstva občine. Izguba na zaposlenega v teh podjetjih tako v povprečju občine predstavlja več kot dve neto plači za mesec april.
Pripravila Tatiana Golob
V__________________________________J
Oglasi
Zasebna ginekološka ambulanta
Edita Arh dr. med.
Foršt 28, 3333 Ljubno ob Savinji
Razpisuje prosto delovno mesto medicinske sestre/babice za delo v ginekološki ambulanti za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji: - najmanj srednja zdravstvena izobrazba
-	pet let delovnih izkušenj
-	poznavanje osnov dela z računalnikom
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite do 11. 7. 2005 na naslov:
E&A, d.o.o., Polzela 124 B, 3313 Polzela
Občina Ljubno objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/
2003)	in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 in 34/
2004)
JAVNI RAZPIS
za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Ljubno
Predmet razpisa je:
-2,5 sobno stanovanje v mansardi v skupni izmeri 55,68 m2, Janezovo polje 14, Ljubno ob Savinji
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Ljubno in sodržavljani Republike Slovenije.
2.	Čas razpisa je od 1. julija do 15. julija 2005.
3.	Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno vzaprti kuverti s pripisom 'Vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ' na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333
Ljubno ob Savinji.
Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/839-17-70 na Občini Ljubno.
Občina Ljubno
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA, d.o.o.
SAVINJSkO-ŠALEŠkA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
RAZPIS
V skladu s programskimi usmeritvami GZS Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje in Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, d.o.o., z namenom spoznati ideje mladih in njihova razmišljanja o trajnostnem razvoju, javno objavljamo razpis:
MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE
za leto 2005
Na razpis se lahko prijavijo mladi s stalnim bivališčem v devetih občinah SAŠA regije, torej dijaki, študentje in drugi mladi, tudi že zaposleni.
Predmet prijave so idejne zasnove razvojnih projektov s področij: a) Podjetništvo; b) Turizem; c) Okolje in prostor; d) Razvoj človeških virov in družbene infrastrukture; e) Razvoj podeželja, s katerimi bi po njihovem mnenju bistveno prispevali ktrajnostnemu razvoju regije.
Prijavljene naloge naj obsegajo največ 15 strani (font 10) z obvezno strukturo: a) jasen naslov, b) navedba in naslov avtorjev, c) dovoljenje za objavo dela v primeru dodelitve nagrade, d) povzetek na največ eni strani, e) jedro naloge. Nalogi naj bo priložena prezentacija v ppt. formatu na največ 20 predstavitvenih straneh.
Prijavljene naloge bo ocenjevala posebna komisija, v katero bodo imenovani najodgovornejši nosilci razvoja SAŠA regije.
S sodelovanjem na tem natečaju bo avtorjem dana možnost za promocijo in realizacijo njihovih idej.
5 najbolje ocenjenih nalog bo predstavljenih najodgovornejšim iz gospodarstva, negospodarstva in lokalnih skupnosti na okrogli mizi MLADI ZA RAZVOJ SAVINJSKO-ŠALEŠkE REGIJE v novembru 2005.
Avtorjem prvih treh najbolje ocenjenih nalog bodo podeljene denarne nagrade v višini 100.000 SIT, 75.000 SIT in 50.000 SIT.
Razpis bo objavljen v lokalnih medijih in na spletnih straneh www.azs.si/oz velenie. www.velenie.si:www.savinia.com :
Rok prijave: 30. oktober 2005
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica, Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje,
Tel. 03/ 898 42 02, E-nasiov: alenka.avbersek@gzs.si
ali
Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d.o.o., Savinjska cesta 39
3330 Mozirje
Tel.: 03/ 839 47 53, E-naslov: orn@siol.net. iasna.kleDec@siol.net.

Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10*00 in 14*00 do 19*00*
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
VOZILI SMO: HYUNDAI TUCSON CRDI
Zagotovljena
zabava
Se še spominjate časov, ko smo Slovenci do-IL	besedno noreli za korejskimi avtomobili Hy-
undai? Ljudje so stali v vrstah, kajti cena je bila Piše: Igor Pečnik izjemno ugodna, takratni model pony pa tudi ni bil napačen. No, če si se peljal za njim, si videl neusklajeno delovanje podvozja, kar pa kupce v nižjem cenovnem rangu tako ali tako ni pretirano motilo. Toda čas gre naprej in z njim tudi Hyundai, ki je tesno v sorodu s Kio, zato ni čudno, da sta omenjena proizvajalca ponudila trgu dva »brata«, ki sta po tehničnih značilnostih bolj ali manj enaka, ločita se le po zunanjem izgledu in notranji opremi. Govorimo o novem hyundaiju tucsonu in novi kii spoilage.
Časi, ko smo avtomobile Hyundai uvrščali med poceni in manj kvalitetno blago, so definitivno minili. Novi tuscon to dokazuje na vsakem koraku, naj si bo to s kvaliteto izdelave, dobavnimi roki ali navdušenjem kupcev. Hyundai je znal prisluhniti kupcem, ki so jim všeč tako imenovana SUV vozila, in uspel mu je zadetek v polno!
Zunanjost tuscona je kljub zaobljenosti še vedno dovolj klasična, da je všečna večini kupcev. Kako avtomobil dejansko izgleda na ces-
Motorna paleta zajema enega dizla in dva bencinska motorja. Dizelska različica 2.0 CRDI prednjači z navorom (245 Nm pri 1.800 vrtljajih), ima pa manjšo moč (112 KM) kot bencinski motor 2.0 CVVT, ki razvije kar 141 KM. Za hitre voznike je na voljo še 2.7 V6 s 175 KM. Cenovno ugodnejši nakup predstavlja dvolitrski bencinski motor, ki obljublja boljše pospeške in večjo hitrost, vendar pa je glede suverenosti bolj prepričljiv dizelski motor, kije krasil tudi testnega tuc-
ti, je v veliki meri odvisno od barvne kombinacije. Notranjost ne preseneča, deluje precej plastično, vendar po drugi strani s svojo ergonomijo zadovolji tudi zahtevnejše uporabnike. Škoda je le, da volanski obroč ni nastavljiv po globini. Škripanja in »čričkov« ni, karje zelo pohvalno.
Pohvale si zasluži tudi podvozje, saj se avtomobil pelje resnično udobno. Ne zmedejo ga niti kratke niti dolge grbine, tudi ob hitrejši vožnji pa ostaja lepo vodljiv, seveda če upoštevamo, da ni namenjen dirkaškim podvigom.
Motorje nezahteven za vožnjo, lepo potegne že iz nizkih vrtljajev in omogoča lagodno vožnjo. Izkaže se v brezpotju, kjer z lahkoto premaga tudi trše vzpetine ob upoštevanju, da tucson pač ni čisto pravi terenec. Za zahtevnejše razmere ima tipko »lock 4WD«, ki zaklene štirikolesni pogon, sicer pa za prenos moči med prvim in zadnjim parom koles skrbi avtomatika, kar je dandanes že običajno. Torej: ali se odločite za nakup tucsona ali izlet v istoimensko ameriško mesto, v vsakem primeru boste imeli zagotovljeno zabavo.
(0) tminom
www.cast.si
CAST d.0.0., Polzela 91 a, tel.: 03/70 50 400
BOGATA IZBIRA RABLJENIH VOZIL VSEH ZNAMK POD UGODNIMI KREDITNIMI POGOJI.
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Vas v šolskem letu 2005/06 vabi v izobraževalne programe:
-	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (BREZPLAČNA!) -PRODAJALEC (1..2..3. letnik in prekvalifikacija)
-	KUHAR-NATAKAR (1., 2., 3. letnik in prekvalifikacija)
-	VOZNIK (1.letnik in prekvalifikacija) -ADMINISTRATOR (Uetnik)
-EKONOMSKI TEHNIK
-	GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK -VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (SSI) -ŠTUDIJ NA DALJAVO
v višješolskih strokovnih programih
POSLOVNI SEKRETAR in KOMERCIALIST ter POSLOVNI ASISTENT (1., 2. letnik)
- POSLOVNA EKONOMIJA	INFORMACIJE:
(visokošolski strokovni program)	898 54 50
NOVO - BREZPLACNOfe^ ^ SVETOVALNO SREDISČEJSI©,-. PRAVI NAStS POKLICNE USMERITVE ÖÖ^ASfffevSE INFQgf NA ENEM MESTU. TUDI ZA^SE'OBČjM^
SAVINJSKE DOUj
CUE
POKLICÌT-E
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Titov trg 2, 3320 Velenje,
Spletne strani: www.lu-velenje.si, e-pošta: info@lu-velenje.si
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
OB GOTOVINSKEM NAKUPU | VAS NAGRADIMO!
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55
NAJVEČJA IZBIRA OBUTEV ZA POLETJE IN ZA NA PLAŽO..
Velika izbira obutve KOPITARNE SEVNICA po dostopnih cenah.
VABLJENI V NAŠO PICERIJO IZOLES, tel. št. 031 892 685
OBČINA LUČE
Sprejem odličnjakov
Lučki župan Ciril Rose je sprejel odličnjake, ki so letos zaključili šolanje v tamkajšnji osnovni šoli (foto: EMS)
Lučki župan Ciril Rose je pred dvema tednoma sprejel deset odličnjakov, ki so letos zaključili šolanje v tamkajšnji osnovni šoli. Razredničarka Meta Mlačnik ni skrivala ponosa, saj gre po njenih besedah za izredno nadarjeno generacijo, ki bo lahko v življenju še veliko dosegla.
Ob kozarčku soka so Črt Ošep, Živa Erjavec, Tea Pečovnik, Mihela Povšnar, Marija Vavdi, Klementina
Voler, Ana Kaker, Martina Robnik, Marija Praznik in Mojca Solar z zanimanjem sledili županovim besedam, kije v prvi vrsti izpostavil velik pomen izobraževanja. Naj ne pozabijo svojih korenin, koderkoli jih bo vodila življenjska pot, po možnosti pa naj se po končanem šolanju vrnejo v Luče, je še dejal Rose in v imenu Občine vsem podaril bogato knjižno darilo.
Savinjčan
Toni Cigale
24. junija si praznoval svoj 30. rojstni dan.
Želimo ti veliko zdravja, sreče in veselih trenutkov.
Tvoji Rebeka in Simona ter vsi, ki te imajo radi.
4. julija bo praznovala 84. rojstni dan drasa mama
Flosarjeva
Jožefa
Želimo ji zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja!
Vsi njeni
J_______________________________________________________________/
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Zaključek na Farbanti
V nedeljo, 19. junija, so imeli mladi planinci šolskega krožka OŠ Šmartno ob Dreti in OŠ Nazarje zaključni izlet s piknikom na Farbanci na Čreti. Dvajset mladih planincev je zraven povabilo tudi starše. Šmarški planinci so krenili na potz Lipe, nazorski pa s športnega parka Laze.
Na s soncem obsijani Farbanci jih je pričakal gospodar Dušan s svojimi specialitetami in osvežil-
nimi napitki. Ob igranju badmintona, nogometa in guganja na sre-botu je popoldan kar prehitro minil. Ob zaključku prijetnega druženja so se vsi zahvalili mentoricama Vanji in Martini za njun trud. Obljubili so si, da se vjeseni zopet dobijo pri planinskem krožku, da bodo skupaj osvojili še nekaj hribčkov, hribov in gora.
Miha Grudnik
Mladi planinci šolskega krožka OŠ Šmartno ob Dreti in OŠ Nazarje na zaključnem izletu z mentoricama Vanjo in Martino
(foto: Miha Grudnik)
VRTEC MOZIRJE
Obisk Berte
Medtem ko so šolarji zaključili še eno šolsko leto, je otroke, ki dopoldneve preživljajo pod budnim varstvom viteških vzgojiteljic obiskala domača čarovnica Berta. Skupaj z osebjem vrtca je organizirala zaključni popoldan.
Pokazala jim je, kako izgleda njen vsakdanjik, ko v velikem upanju pričakuje pravljične junake. Njen škrat Štrboncelj je moral tokrat v njeno sladkorno hišico pripeljati Janka in Metko. Kaj bi se z njima
in Strbondja
lahko zgodilo, si lahko vsakdo misli sam, kaj prijetnega pa gotovo ne. Na srečo tokrat ni šlo vse po njenih načrtih.
Po predstavi so se otroci v spremstvu staršev podali na pohod. Na poti so izpolnili cel kup nalog, za vsako pa so na roko dobili žig. Na cilju so prejeli sladoled, zaradi katerega seje bilo res vredno potruditi in uspešno zaključiti naloge.
Benjamin Kanjir
Čarovnica Berta je otroke pospremila na pohod
(foto: Benjamin Kanjir) „
OBČINA NAZARJE
Odličnjaki pri županu
Odličnjaki OŠ Nazarje z razredničarkama na sprejemu pri nazarskemu županu Ivanu Purnatu (foto: Franci Kotnik)
Župan občine Nazarje Ivan Purnat je tudi ob zaključku letošnjega šolskega leta pripravil sprejem za učence nazorske osnovne šole, ki so z odličnim uspehom zaključili osemletko. To je zadnja generacija otrok, ki so bili do konca učnega procesa vključeni v »stari« šolski sistem, prihodnje leto pa bodo v njihovi vlogi tisti učenci, ki so med šolanjem prestopili v devetletko.
Župan Ivan Purnat je desetim odličnjakinjam in dvema odličnjakoma čestital za dosežen uspeh in
jim zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju. Kot je bilo razbrati iz njihovih besed, seje večina odločila za gimnazijske programe, ki nudijo najširše možnosti za nadaljevanje študija na visokih šolah in univerzah. Purnat je izrazil upanje, da se bodo mladi strokovnjaki po končanem študiju vrnili vsak v svoj domači kraj in našli zaposlitev v Zgornji Savinjski dolini, kjerje potrebno medtem ustvariti pogoje za nova delovna mesta.
Franci Kotnik
KOLESARSKI IZPITI
Za varno vožnjo
Spetje leto naokoli in nova generacija učenk in učencev osnovnih šol tretjih razredov se je pripravila na teoretični in praktični del izpita za varno vožnjo s kolesom. Z dobrim znanjem, izpravn-im kolesom in pravilnim obnašanjem na poizkusnih vožnjah, so
izpite opravili v zadovoljstvo vseh, ki sojih poučevali. To so bile mentorice v osnovnih šolah in inštruktorji ZŠAM Zgornje Savinjske doline, ki želijo, da učenci vedno in povsod upoštevajo pravila varne vožnje.
RozkaTkavc
Nova generacija tretješolcev je opravila teoretični in praktični del izpita za varno vožnjo s kolesom (foto: Rozka Tkavc)
UUBENSKI ODLIČNJAKI PRI ŽUPANJI
Zadnja generacija "osmlekov"
Ljubenske osmošolce, ki so šolanje zaključili na najboljši možni način - z odličnim uspehom - je že tradicionalno sprejela županja Anka Rakun in jih simbolično nagradila. Odličnjakom je zaupala, da so v ponos ljubenski občini in daje prepričana, da bodo njeno ime ponesli v svet, čeprav si želi, da bi oblikovali prihodnost tudi v domačem kraju.
Letos je odličnjakov manj kot prejšnje leto, lahko pa se pohvalijo, da so bili odlični vseh osem let šolanja. Monika Hanžekovič, Mateja Ugovšek, Anže Prušek, Miha To-
stovršnik in Žiga Vršnak so "brihtne glavce", ki se podajajo na dolgo pot. Ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintarje poudaril, da je to nadvse uspešna generacija, ki se je izkazala tako na šolskem kot na športnem področju. Zaznamujeta pa jo velik ekipni duh in pogum. Tudi razredničarki nista skrivali navdušenja nad svojimi učenci. Poleg znanja in pridnosti seje zadnja generacija "osmlekov" po njunem mnenju izkazala tudi po človeški plati in zrelosti.
Pavla Kliner
Ljubenske odličnjake z razredničarkama in ravnateljem je sprejela županja Anka Rakun
MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH SOL V MALEM NOGOMETU IN KOŠARKJ -
Nazarje in Luče v ospredju
Končane so še zadnje skupne aktivnosti zgornjesavinjskih osnovnih šol na športnem področju pred zasluženimi počitnicami. Mlajši dečki so se na Rečici in v Gornjem Gradu pomerili v košarki in malem nogometu, največ uspehov pa so imeli mlajši dečki iz
Nazarij in Luč.
Prav ti dve osnovni šoli sta se srečali v obeh velikih finalih, kjer so bili v košarki za las preciznejši Nazarčani, po streljanju kazenskih strelov pa so jim v malem nogometu vrnili Lučani.
Franjo Pukart
Rezultati: Mlajši dečki - košarka: Luče : Rečica ob Savinji 41:12, Rečica ob Savinji : Ljubno ob Savinji 16:36, Luče : Ljubno ob Savinji 28:9, Nazarje : Mozirje 32:18, Mozirje : Gornji Grad 18:25, Nazarje : Gornji Grad 26:16, finale: Nazarje : Luče 21:18
Končni vrstni red: 1. Nazarje, 2. Luče, 3. - 4. Gornji Grad in Ljubno ob Savinji, 5. - 6. Mozirje in Rečica ob Savinji.
Rezultati: Mlajši dečki - mali nogomet: Luče : Mozirje 9:0, Ljubno ob Savinji : Nazarje 3:3, Mozirje : Gornji Grad 3:2, Nazarje : Rečica ob Savinji 2:1, Luče : Gornji Grad 9:0, Ljubno ob Savinji : Rečica 4:3, finale: Luče : Nazarje 2:1.
Končni vrstni red: 1. Luče, 2. Nazarje, 3. - 4. Mozirje in Ljubno ob Savinji, 5. - 6. Gornji Grad in Rečica ob Savinji.
ŠPORTNA DVORANA NAZARJE
Mednarodna revija košarke
V	sklopu priprav slovenske reprezentance članov do 20 let na evropsko prvenstvo v Moskvi, kjer branijo zlato, je košarkarska zveza v Nazarjah od 22. do 24. junija pripravila močan mednarodni turnir. Poleg Slovencev na njem sodelujeta še izbrani vrsti Finske in Madžarske, ki se pripravljata na EP divizije B v Varni, in članska ekipa Japonske, ki si je za priprave že drugič izbrala Roglo in se v tem idiličnem kraju v miru pripravlja na svetovno prvenstvo leta 2006, katerega gostitelj je prav njihova država.
V	organizaciji domačega košarkarskega kluba Nazarje, ki postaja s svojimi dobrimi pogoji, dobrim delom in organizacijsko brezhibnostjo, vse bolj prepoznaven v slovenskem košarkarskem prostoru, je bilo vtreh dneh odigranih šest tekem. Naša izbrana vrsta je po porazu z Japonsko zasedla drugo mesto in tako ponovila rezul-
tat s podobnega turnirja lani. Tekmo so si z zanimanjem ogledali številni funkcionarji KZS. Predvsem generalni sekretar Rems, direktor slovenskih reprezentanc Krump in trener mlade reprezentance do 21 let Perica pa upajo, da bodo treningi in tekme v nazorski športni dvorani ponovno dobra popotnica za odlične rezultate mladih reprezentanc na EP v Rusiji in SP v Argentini.
Komentar in rezultati prvega dne:
Slovenija je strla odpor Madžarov šele v drugem polčasu, ko je začela funkcionirati trda in agresivna obramba. Trener Alilovič bo po prikazanem sodeč igro gradil predvsem na agresivni obrambi nizkih igralcev na čelu s kapetanom
Močnikom in Dragičem, prav slednji pa je tokrat pokazal največ. Japonska je šele v zadnji četrtini preobrnila rezultat v svojo korist in tekmo mirno pripeljala do konca.
Slovenija : Madžarska 75 : 59 (20:24, 11:16, 21:7, 23:12)
Športna dvorana Nazarje. Gledalcev 80. Sodnika: Rom (Vrhnika) in Fišer (Ljubljana). Slovenija: Jan Rozman 7, Luka Marolt 4, Matic Ribič, Jernej Mihalič 3, Mirza Begič 13, Goran Dragič 19, Sanel Bajramlič 5, Marko Markovič 2, Sandi Čebular, Nebojša Čukovič, Jure Močnik 14, Blaž Črešnar 8.
Madžarska: Roland Hendlein 6, Gabor Soos 8, Balinf Agtalvi 8, Krisztian Wittmann 13, Gergely Hosszu, Tarnaš Papp, Laszlo Simon 4, Norbert Toth 2, Peter Lorant 12, Mate Vida, Csaba Fer-encz 6.
Japonska : Finska 72:64 (19:12,11:14,17:20, 25:18)
Komentar in rezultati drugega dne:
Članska izbrana vrsta Japonske seje pod vodstvom Hrvata Željka Pavličeviča, legende hrvaške košarke, ki je osvojil evropsko krono tako z zagrebško Cibono kot splitsko Jugoplas-tiko, izkazala kot izredno kvalitetna in visoko motivirana ekipa. Čeprav je poskušal trener Alilovič z agresivno obrambo preprečiti hitre protinapade Japoncev mu to ni uspelo in rečemo lahko le, presenetljiva, vendar zaslužena zmaga fantov iz dežele vzhajajočega sonca. Madžarski stroj pa je tokrat dobesedno zmlel »razglašene« Fince.
Slovenija : Japonska 54 : 61 (15:19, 14:12, 16:5, 9:25)
Športna dvorana Nazarje. Gledalcev 50. Sodnika: Gojkovič (Ljubljana) in Antolovič (Korte).
Slovenija: Rozman 6, Marolt 7, Ribič 6, Jeršin 2, Begič 11, Dragič 3, Bajramlič 10, Markovič, Čebular, Čukovič, Močnik 8, Črešnar 2.
Japonska: Sakurai, Igarashi 10, Kashiwagi 10, Nakamura 12, Takuechi K. 3, Amino 5, Futura, Ito, Takeuchi J. 14, Kajiyama 2, Yamada 5, Kavamu-ra, Takuya.
Madžarska : Finska 90 : 54 (22:11,29:7, 15:23, 24:13)
Komentar in rezultati tretjega dne:
Tretji dan mednarodnega turnirja v Nazarjah je bil ponovno uspešen za domačo reprezentanco, čeprav so Finci z borbeno igro in razpoloženim Suotamom ves čas ogrožali varovance trenerja Aliloviča. V tretji četrtini so celo povedli, pot do uspeha pa jim je v končnici preprečil branilec Močnik, kije z mirno roko pri izvajanju prostih metov odločil srečanje. S tem nas je spomnil na lansko EP do 20 let, koje na podoben način popeljal Slovenijo do zlate medalje. Japonska je tudi proti reprezentanci Madžarske ostala neporažena in tako zasluženo osvojila ta turnir.
Slovenija : Finska 72 : 66 (19:16, 19:17, 9:18, 25:15)
Športna dvorana Nazarje. Gledalcev 60. Sodnika: Gajšek (Trbovlje), Majkič (Hrastnik).
Slovenija: Rozman, Marolt 10, Ribič, Jeršin 2, Begič 10, Dragič 13, Bajramlič 4, Markovič, Čebular 8, Čukovič 2, Močnik 19, Črešnar 4.
Finska: Leva 5, Vuori 4, Niemi 2, Hirvikoski 12, Lehtinen 2, Ville Makalainen, Vanjoki 3, Vesa Malalainen 9, Lahteenoja 2, Suotamo 27.
Japonska : Madžarska 58:42 (14:6,21:16,13:12,10:8)
Končni vrstni red:				
1. Japonska	3	30	191 : 160	6
2. Slovenija	3	2 1	201 : 186	5
3. Madžarska 3		1 2	191 : 187	4
4. Finska	3	03	184: 234	3
Franjo Pukart
Vse poroke so srečne. Kasnejše skupno življenje zna biti problem.
RoymondHuM
4. COLNARIČEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU
Peklenska vročina in zmaga KMN Nazarje
Ljubenci so četrti v konkurenci šestih klubov celjske regije
Pet zmag, sedem remijev in šest porazov ter 22 osvojenih točk je izkupiček Ljubencev v tem prvenstvu, ki si ga bomo zapomnili predvsem po jesenski izločitvi drugoli-gaša Dravinje v pokalnem tek-
movanju. Prvo mesto in napredovanje v Štajersko ligo sije priboril Mali šampion iz Celja, Ljubenci pa so ponovno prvi v točkovanju "fair play".
Jože Grčar
Člani športnega društva Gmajna so uspešno spravili pod streho še eno od svojih osrednjih športnih prireditev, 4. Colnaričev memorial v malem nogometu. V vročem sobotnem popoldnevu je na turnirju sodelovalo osem ekip, med katerimi je po pričakovanju, vendar z veliko truda in športne sreče, zmaga pripadla nazorskim prvoligašem.
Pred kratkim končano prvenstvo nogometašev v Medobčinski članski ligi v celjski regiji je postreglo z napredkom Ljubencev v primerjavi s prvo sezono nastopanja. Po osvojenem sedmem mestu v prejšnji sezoni so bili Ljubenci tokrat četrti v konkurenci šestih klubov.
mesto je domača Gmajna premagala sosednje športno društvo iz Rečice, vse ekipe, ki so sodelovale v končnici, pa so poleg lepih pokalov prejele še praktične nagrade.
V sklopu praznovanja krajevnega praznika Rečice ob Savinji je vzporedno z nogometnim turnirjem potekal še turnir zgornjesavinjskih študentov v odbojki na mivki in športnega dogajanja v varpoljskem parku tokrat res ni manjkalo.
Franjo Pukart
Športni park v Varpoljah je že četrtič gostil malonogometni turnir v spomin na velikega prijatelja in športnika Jožeta Colnariča - Colo. Po medsebojnih srečanjih v skupinah so si polfinale priigrale ekipe športnega društva iz Rečice, domače Gmajne, Černivška s.p.-Pizzerije pri Kumru in kluba malega nogometa Nazarje. Slednji dve sta si po hudih polfinalnih bojih izborili veliki finale. Napeto in izenačeno je bilo nato še vse do konca, saj smo
zmagovalca turnirja dobili šele po izvajanju prostih strelov, loterija izmeničnega streljanja »penalov« pa je bila tokrat na strani Nazarčanov. V tekmi za tretje
LIGA MALEGA NOGOMETA MOZIRJE
Žabe razred zase
Med zadnjimi so svojo matično ligo zaključili v Mozirju, kjer so prepričljivo zmagale Žabe, drugo mesto so si priigrali Hmeljarji z najučinkovitejšim strelcem prvenstva Grego Ježovnikom, tretje pa je pripadloTržanom. Liga z najdaljšo tradicijo še enkrat več ni razočarala in tako naj bi bilo tudi v bodoče.
Rezultati 15. kroga: Poldas : Trg 3:3, Elektro Dolman : ŠD Loke 2:5, Hmeljar : ŠD Modras 3:3, Žabe : Ljubija 4:1, Lepa Njiva : Drzni 3:8.
Rezultati 16. kroga: Poldas : Ljubija 3:4, Hmeljar : Lepa Njiva 3:1, Trg : Elektro Dolman 8:3, Drzni : ŠD Loke 4:1, Žabe : ŠD Modras 2:1.
Rezultati 17. kroga: ŠD Loke : Hmeljar 2:4, Žabe : Lepa Njiva 3:0 b.b., Drzni : Elektro Dolman 1:1, Poldas: ŠD Modras 1:1, Trg : Ljubija 4:3.
Rezultati zadnjega kroga: Trg : ŠD Modras 2:0, Žabe : ŠD Loke 7:0, Elektro Dolman : Ljubija 7:2, Poldas : Lepa Njiva 6:4, Drzni : Hmeljar 3:4.
Končni vrstni red: 1. Žabe 43, 2. Hmeljar 38, 3. Trg 34, 4. Poldas-Gams&Rožice 31,5. ŠD Modras 27,6. Elektro Dolman 27,7. Drzni 17,8. ŠD Loke 16,9. Ljubija 8,10. Lepa Njiva 5.
Franjo Pukart
£kipa KMN Nazarje si je zmago priborila po izvajanju prostih Strelov (foto: Franjo Pukart)
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma z malokalibrsko puško
Ob prazniku občine Gornji Grad je preteklo soboto domače strelsko društvo organiziralo tekmo z malokalibrsko puško na strelišču Zagradiše. Tekmovanja, kije bilo ekipno in posamezno, so se lahko udeležili člani Strelskega društva Gornji Grad, društva vtej občini in posamezniki starejši od 14 let. Tako je skupaj prišlo 26 strelcev.
Kot posamezniki so se najbolje odrezali: 1. Janez Železnik (79 krogov), 2. Marko Bezovnik (71 krogov) in 3. Borut Fužir (70 krogov). Ekipno pa so bili najboljši strelci iz Gornji Grad I. (214 krogov) v sestavi Janez Železnik, Jože Gomboc in Tomaž Trogar. Strelci, ki so se uvrstili do devetega mesta, so prejeli praktične nagrade občine Gornji Grad.
Tomaž Trogar
NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK
Člani na kon<u četrti
Dogodkov, ki nam lahko pokvarijo počitnice, če zanemarimo samozaščitno ravnanje, je lahko več, zato svetujemo vsem, da tudi v času počitniškega razpoloženja razmišljate o svoji varnosti. Predvsem je potrebno misliti na to, da s svojimi dejanji ne posegamo v pravice drugih in da ne ogrožamo sebe ali drugih ljudi.
SPROŠČENO OD DOMA
-	pred odhodom na dopust izključite različne porabnike energije, zaprite dovod plina, zaprite vodovodne pipe (ne pozabite na pipo pri pralnem stroju, kjer pogosto prihaja do izlivov vode);
-	dogovorite se s prijatelji za občasen nadzor vašega stanovanja in jih seznanite z naslovom bivanja med dopustom;
-	poskrbite, da vaše stanovanje ne bo že navzven kazalo znakov daljše odsotnosti stanovalcev;
-	preverite veljavnost dokumentov za prestop državne meje;
-	preverite solidnost turistične agencije, preko katere nameravate potovati in ji boste zaupali organizacijo vašega dopusta;
-	preverite stanje svojega prevoznega sredstva in poskrbite za odpravo pomanjkljivosti;
-	preverite stanje druge opreme ali rekvizitov za izvajanje rekreativnih dejavnosti med dopustom (čolni, kolesa, oprema za plezanje, itd);
VOŽNJA NAJ BO UŽITEK
-	kot udeleženci v cestnem prometu upoštevajte cestno prometne predpise, med vožnjo bodite strpni, vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, izogibajte se tveganim prehitevanjem, vozite spočiti, pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač;
-	pozorno spremljajte ravnanje drugih, skušajte predvideti njihove reakcije ter prilagajajte vožnjo predvidljivim in že nastalim situacijam, posebno pozornost namen-
jajte otrokom in vozilom, ki prevažajo otroke;
-	če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je bil kdo telesno poškodovan ali je umrl, najprej ustrezno zavarujte kraj prometne nesreče, nudite pomoč poškodovanim, obvestite policijo ( 113) in počakajte na kraju nesreče;
-	spremljate radijska obvestila o stanju in prevoznosti cest ter čakalnih dobah na mejnih prehodih;
VAŠE VOZILO NAJ OSTANE VAŠE
-	ne parkirajte na neosvetljenih parkiriščih;
-	ko zapustite vozilo, izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zaprite vsa vrata in okna ter zaklenite vozilo;
-	nikoli ne puščajte vrednejših osebnih predmetov (kovčki, denarnice, listine ...) na vidnih mestih v vozilu, kajti le-ti privabljajo tatove;
-	alarmne naprave javljajo vlom le, če so vključene; bodite pozorni, ko se oglasi alarm, kot očividec lahko veliko pripomorete k uspešnemu delu policije tudi, če niste oškodovanec;
POTNI LIST IN OSEBNA IZKAZNICA
Potni list in osebna izkaznica sta dokumenta, s katerima je mogoče dokazovati istovetnost, državljanstvo, nastopati v pravnem prometu in potovati v tujino:
-	z veljavno osebno izkaznico je slovenskim državljanom omogočen vstop in prebivanje do 90 dni v vseh članicah Evropske unije in v državah Evropskega gospodarskega prostora (Islandiji, Lichten-steinu in Norveški) ter na Hrvaškem in v Švici;
-z novim potnim listom lahko potujemo v 78 držav brez vizuma, uporabljamo pa ga lahko tudi za dokazovanje istovetnosti in državljanstva, tako doma kot v tujini; večina držav zahteva potni list, ki
je veljaven še najmanj tri oziroma šest mesecev;
-svetujemo vam, da osebne dokumente skrbno hranite, jih ne zastavljate, vsako izgubo, tatvino ali pogrešitev pa takoj sporočite vaši upravni enoti; če se vam to zgodi v tujini, se
obrnite na diplomatsko-konzulamo predstavništvo naše države v tujini, v primeru, da to ni mogoče, pa na upravno enoto najkasneje v osmih dneh po prihodu v Slovenijo.
Sektor uniformirane policije Policijske uprave Celje
POLICIJSKA UPRAVA CELJE
Nasveti za lepše počitnice
Pred nami je turistična sezona, ko bo večina državljanov koristila zaslužen dopust. Veliko družin bo odpotovalo iz kraja bivanja. Zaradi tega in zaradi turistov iz tujine bo v poletnih mesecih povečan promet na vseh glavnih cestah v Sloveniji. S tem se bo povečala nevarnost za nastanek prometnih nesreč in z njimi povezanih hujših posledic, ki lahko povsem spremenijo veselje ob načrtovanju počitnic.
ČRNA KRONIKA
•	TUJI PRODAJALCI BREZVREDNEGA BLAGA
Mozirje; V zadnjem času seje pojavilo več skupin tujih oseb, ki ljudem ponujajo in prodajajo brezvredno zlato in razne ostale predmete. Občani, ki o tem obveščajo policiste, smatrajo, da so tujci Poljaki ali Čehi. Policisti opozarjajo občane, da ne kupujejo brezvrednih predmetov, ob stiku s prodajalci pa jih o tem obvestijo, saj bi se radi pogovorili z njimi.
•	PO BENCIN BREZ DENARJA
Nazarje: 26. junija ob 12.45 uri je mlajši voznik osebnega avtomobila znamke Volkswagen polo modre barve na bencinskem servisu v Nazarjah natočil gorivo za okoli 2000 tolarjev. Natočenega ni plačal, verjetno je to storil namenoma.
•	PO BENCIN S PREMALO DENARJA
Mozirje; 25. junija je neznani storilec na bencinskem servisu Mozirje natočil gorivo za 7000 tolarjev. Prodajalcu je plačal samo 1300 tolarjev, za ostalo pa mu je dejal, da mu bo prinesel. Predstavil seje za policista na dopustu, prodajalcu pa seveda posredoval napačne podatke o svoji identiteti.
•	UDARCI PRED LOVSKIM DOMOM
Ljubno ob Savinji: 25. junija zgodaj zjutraj je občan prišel v Lovski dom na Ljubnem. Ker je bil gostinski lokal že zaprt, seje hotel odpeljati. V tem času sta dva moška ob njem parkirala osebni avtomobil in ga vsak enkrat udarila. Zagovor pri sodniku sledi.
Utrinki z izleta s Savinjskimi novitami
Lep poletni dan, ko se srečni izžrebanci podamo na izlet s Savinjskimi novicami. Na zbirnem mestu v Nazarjah se veselo pozdravljamo znanci in neznanci, vsi veselih obrazov in polni pričakovanj novih doživetij. Gospod Franci Kotnik je s kratkim pozdravnim govorom opisal načrt današnjega dne.
Peljali smo se proti severovzhodni Sloveniji s ciljem Plitvica v Apaški kotlini, kjer domuje gospod Steyer, naš gostitelj. Med vožnjo smo obču-dovali našo prelepo deželo, vso zeleno in cvetočo, skrbno obdelana polja posejana z žitom in drugimi kulturnimi dobrinami. Zapeljali smo se med vinske griče, kjer nas je sprejel sam gospod Steyer in nas vodil v svoje kraljestvo, v kraljestvo vinskih trtic na Plitvičkem vrhu. Skoro nepregledne planjave, vse posajene in na količke privezane vinske trse. Vse je zeleno z nastavki za grozde, nekateri že cvetijo in prav omamno dišijo. Še posebej smo si ogledali trtico, ki smojo pred tremi leti posadilisSavinjskimi novicami. Lepaje zelena in bo drugo leto rodila.
Gospod Steyer je povedal mnogo zanimivega o pridelavi, o zorenju, o trgatvi in o pitju vina. Tu nam manjka še mnogo znanja in lepih navad. Najbolj veselo je bilo pač na poku-šanju njegovih vin. Vsaka nova steklenica je imela svoje ime, vsaka svoj vonj, okus in barvo. Zraven so postregli kruh in sir (menda zato, da obdržiš okus), če ne je vse enega okusa. V kleti imajo ogromne sode vina, ki zorijo in čakajo na prodajo.
Če hočejo imeti dobro vino, morajo veliko znati in trdo delati. Najprej saditi, vezati, rezati, gnojiti, škropiti, ob pravem času trgati, stiskati in kaj vem, kaj še. - Torej skrbi in dela zelo veliko, zato naj bi vino spoštovali in ga po pameti pili.
Slovo je bilo prisrčno, zaželeli smo jim dobro letino, dobro zdravje in srečo, hvala in na svidenje.
Za konec še hvala Savinjskim novicam oziroma gospodu Kotniku, ki nam je omogočil to prijetno doživetje in vsem, ki ste skrbeli za dobro počutje. Hvala!
Marija Ročnik Podhom 6 Gornji Grad
M
SINTAL*
CELJE
Vaša y ar n ost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in
DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA

'60^96
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
.	'	j
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Rada si živela,
čeprav v življenju si velikopretrpela.
Zdaj odšla si tja,
kjer ni več trpljenja in gorja.
ZAHVALA
Ob slovesu drage mame, stare mame in prababice
Frančiške KLADNIK
(6.12.1921 - 7.6.2005) iz Savine
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za opravljen obred, pevcem in govornici za poslovilne besede.
Vsi njeni
Skozi življenje sem hitel, sprejel, kar mije dalo, postoril pa bi rad še to in to, a časa je bilo premalo.
V SPOMIN
2. julija mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata
Franjo BUDNA
(21.3.1933 - 2.7.1995)
Hvala vsem, ki s prijazno mislijo obstojite ob njegovem grobu, polagate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Za*rfJreiffiWe?
neobjektivnost
Bojda so naše novice po besedah nekega veljaka iz doline neobjektivne. Se popolnoma strinjamo. Karjeres.jeres.
Ampak, kam bi pa prišli, če bi vse objektivno poročali? Saj bi nam inšpektorji za občinski proračun morali prepustiti svoje plače! Itak jim je že življenje samo po sebi težko, ko si sami ne najdejo dela.
Hvala za razglas, da smo v uredništvu neobjektivni. Kar nekaj ženitnih ponudb smo že na ta račun dobili.
razlogi za in proti
Trdi, da je to miza iz njegove kabine in bi rad vzet iz predata nekaj fotografij s počitnic.
Vaje prežlVetja
Mentor vpraša učenca: "Zakaj te ni bilo, da bi vadil kitaro pred svojim prvim javnim nastopom?"
"Takšno tremo sem imel, da sem raje vadil vročino za nastop pred zdravnikom, ki mi je napisal opravičilo."
Mozirjanka leži z Velenjčanom in mu razloži zakaj je izbrala njega: "Ko so mi kolegice pripovedovale, da je s tabo seks vedno na višini, si nisem mislila, da to pomeni, da stanuješ v desetem nadstropju."
Salečan doda: "Verjetno so ti tudi omenile, da je bila še vsaka, ki je šla od mene, utrujena, pozabile pa povedati, da dvigalo nikdar ne dela."
SAMO SPROŽILEC
čedne Fazvade
Velenjčan reče Mozirjanki: "Moram ti povedati, da imam razvado. Po dobrem seksu vedno pokadim cigareto."
Savinjčanka mu vrne žogico: "Moram ti povedati, da imam tudi jaz razvado. Od tebe pričakujem, da boš pokadil vse cigarete."
prikrite flCžnosti
"Po dolgem času se je mož v postelji spomnil name," pravi Micika. "Ko je zagledal moje gole noge, jih je kljub poletni vročini pokril."
•
Ironija uSOde
Bepo sreča Šimna na dopustu in ga nagovori: "Končno se je tudi tebi nasmehnila sreča. Vidim, da si kljub gneči prišel do najbolj krasnega mesta na plaži. Ležiš blizu šanka, blizu morja, s pogledom na lepotice pri odbojki, pa še v senci si. Pa praviš, da se ti sreča nikoli ne nasmehne ... Kako ti je torej to uspelo?"
"Že zarana so me vrgli iz hotela."
TUGO MERNIK
nadzol*Ovan iz pad
HUGO MUŠNIK
Gospodarstveniki v naši dolini si od obiska vlade želijo predvsem kmetijskih subvencij.
Delo kmeta v Evropi leta 2010?
"Ko kaj spijem, se ne morem nadzorovati," se hvali Šmarčanka Bočanu. "Moški, kot ti, bi lahko delal z mano, kar bi hotel," ga opogumlja. "Za povrh pa se potem sploh nič ne spomnim, kaj se je dogajalo. Mi ne boš ponudil kakšnega žganja?"
"Bi," vzdihne Bočan, "pa ne zmorem več, dovolj si imela."
BLENDA TAVRL
------------, ....■ -\
Pametnemu človeku ne izkoristiti življenja, je kot vedeti vse o vetru in morju in ne razpeti jadra.
V_________________________:_
r

»
Cvetke M koprive
ZNANSTVENA FANTASTIKA
Tehnični oblikovalec Savinjskih novic Uroš Kotnik: »Če me bodo vzeli na radiu Goldi za svojega bom oblikoval le še svoje glasovne zmožnosti za branje novic. Savinjske novice boste lahko poslušali ob petkih, ko bom glasovno imitiral obračanje listov, slinjenje prstov, drsenje oči preko črk in poteg vode na stranišču po končanjem branju.«
(NENAROČNIKI ZATISKAJTE Sl UŠESA PRESS)
DIRKA PO KMEČKO
Sodelavka Savinjskih novic Tatiana Golob: »Pošteno pritisni, Beno! Če ne bo šlo hitreje, bom flašo spustila in se iz samokolnice zavalila.«
Sodelavec Savinjskih novic Beno Kanjir: »Saj se trudim, vendar moraš zaradi manjšega zračnega upora imeti usta zapreta.« (DVOJEC BREZ KRMARJA PRESS)
PIJAČA SPOZNANJA
Sodelavka Savinjskih novic Marija Šukalo: » Priznam, da premalo hodim v cerkev, da bi lahko povsem natančno opredelila pravilno držanje keliha. Pijača paje božanska, zato ni čudno, da imajo duhovniki okoli sebe vedno toliko pomočnikov«
(POMOČNIK NI ISTO KOT SOMAŠEVALEC PRESS)
Portal Savinjska dolina
WHH3
MINI SLOVARČEK:
ANTIOPA- Zevsova ljubica SACK- Nemška operna pevka- Erna ADREMA- stroj za tiskanje naslovov ČIOVO- otok v Splitskem zalivu TEKIJE- muslimanska molilnica
Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252
TRAFFIC
I ® OA TEČAJI A.B.C.E in H
Li AVTO ŠOLA MOZIRJE A
Tečaj CPP bo 4. in 18. julija 2005 ob 17.00 uri v učilnici avto šole v Mozirju.
IZKORISTITE 20% POPUST ZA URE VOŽNJE
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
n
Prijave sprejemamo predhodno v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja.
Nudimo vam ugodne plačilne pogoje,
TER KREDIT DO 200.000 SIT, ki ga uredite kar na avto šoli.
Napovednik
•	Petek (1. julij), ob 14.00. Mladinski center Gornji Grad
Razstava del likovne delavnice “Biseri” občine Gornji Grad
•	Petek (1. julij), ob 16.00. Športni park Rečica ob Savinji
Tradicionalni turnir v ženskem nogometu
•	Petek (1. julij), ob 18.00. Igrišče Gornji Grad
Turnir trojk v košarki
•	Sobota (2. julij), ob 7.30. Gornji Grad
Pohod po mejah občine
•	Sobota (2. julij), ob 9.00. Velenje - ob Škalskem jezeru
Konjeniške tekme v preskakovanju ovir
•	Sobota (2. julij), ob 15.00. Bočna
Občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine
•	Sobota (2. julij), ob 18.00. Mestni stadion Velenje
45. skok čez kožo
•	Sobota (2. julij), ob 20.00. Rečiški trg
Večer pod tržko lipo (igra ansambel Zasavci)
•	Nedelja (3. julij), ob 15.00. Rečica ob Savinji
Šaljive igre med zaselki KS Rečica
•	Nedelja (3. julij), ob 17.00. Kapela v Logarski dolini
Koncert: Jerica Bukovec, sopran; Suzana Hebar; kitara; Primož Kranjc, akordeon
•	Nedelja (3. julij), ob 17.30. Rečica ob Savinji
Veselica z ansamblom Slovenski express
•	Ponedeljek (4. julij), ob 17.00. Skakalni center Velenje
Pokal Slovenije v smučarskih skokih (člani)
ŽIVALI-PRODAM
Prodam telico limuzin, staro 10 dni in bika sivca starega 3 tedne; tel. 584-13-90.
Prodam bikca sivca starega 7 tednov; tel. 03/583-51-85.
Kozo bursko srnaste pasme, staro 2 leti in kozlička prodam. Gsm 031/ 238-415.
Prodam okrog 120 kg težkega bikca sivca; tel. 583-52-73.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745.
ŽIVALI - PODARIM
Podarim psičko - manjše rasti, staro 2 leti - dobri družini - vajena otrok; gsm 041/984-115.
Mlade mucke (6 tednov) oddamo dobrim ljudem; tel. 839-50-14, gsm 031/642-353.
DRUGO - PRODAM
Prodam stroj za izdelavo tlakovcev in gajbice lesene za krompir ali jabolka; gsm 031/667-913.
Vrtavkast zgrabljalnik 240 in cizo na motorni pogon zelo ugodno prodam;
gsm 051/355-787.	_________
Prodam nov hidravlični cepilec drv; gsm 031/568-095.
DRUGO KUPIM
Kupim dve delujoči havbi Gorenje -za sušenje las; tel. 03/583-18-24. Gsm sony ericsson T230,9.000sit avto-radio+2zvočnika, 10.000srt; philips menjalec nov 25.000 sit; gsm 031/451-948. Kupim motor tori; gsm 041/408-509.
NEPREMIČNINE
V bližnji okolici od Žalca proti Vranskem kupujeva zazidljivo zemljišče! Na gsm št. 031/65-88-91 Jože Erce. Prodam stanovanje 27 m2 na Ljubnem; gsm 041 /793-525.
DELO
Vsa dela vam na vaš dom pridem pomagat; gsm 041 /472-004.
Iščem delo - pospravljanje ...;tel. 583-23-93 ali gsm 041/880-932.
Med počitnicami iščemo začetno poučevanje nemškega jezika na domu; gsm 041/627-444.
Drage bralke in bralci,
vabimo vas, da nam .pošljete pozdrave s počitnic, potepanj po svetu ali dopustovanja, ki ga preživljate v domačem okolju.
Vaše najbolj izvirne in duhovite domislice bomo objavili in nagradili.
Uredništvo
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in Knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
INŠTALATERSTVO
centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p„ tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287.
Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela.
POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke ... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
AKCIJA - DARILO (do 31.7.2005)
Za vsak nakup z gotovino nad 5.000 sit prejmete darilo - Loctite sekundno lepilo.
PROCES - PDF d.o.o. - prodaja ležajev, jermenov, lepil.
Brezje 9 d, 3330 Mozirje, tel. 839-52-80.
4. SREČANJE SODELAVCEV RADIA GOLPI, UTRIPA SAVINJSKE DOLINE IN SAVINJSKIH NOVIC
Manj tekmovanje, bolj prijateljsko druženje
Ne boste verjeli, ampak vsi tekmovalci so prispeti v cilj nepoškodovani
(foto; Igor Spiar)
Organizatorji 4. srečanja sodelavcev savinjskih medijev so bili kolegi iz radia Goldi, ki so pred štirimi feti pod vodstvom takratnega direktorja Jožeta Škorjanca »skovali« idejo o tovrstnem srečanju in jo v prvi izvedbi tudi uspešno izpeljali. Tokrat smo se najprej dobili v Goldijevem studiu v Dolenji vasi pri Preboldu, kjer so nam radijci razkazali svoje delovne prostore, športno-družabni del srečanja pa je v čudovitem poletnem vremenu potekal ob preboldskem ribniku.
V Goldijevem studiu smo se po letu dni ponovno srečali s kolegi iz radia in Utripa Savinjske doline (foto: Igor Solar)
Gostitelji so se zares izkazali z organizacijo, sajje za kulinarično dobrodošlico skrbela kar gostinska ekipa Zvoneta Štormana, da gre pri vsej stvari čisto zares, pa smo se prepričali ob živem nastopu glasbene skupine Happy band. Njen prvi mož Franci Podbrežnikje bil večji del srečanja tudi uradni komentator športnih iger, v katerih smo se pomerili udeleženci srečanja, in kdor gaje imel priložnost že kdaj poslušati v podobni vlogi, si lahko predstavlja, da smo se nasmejali do solz.
Ker smo sodelavci Savinjskih novic lani prepričljivo osvojili prvo mesto pri športnih aktivnostih, so nas tokrat želeli malce presenetiti z bolj eksotičnimi disciplinami: ribolovom, skaka-njem z gumijasto žogo, hojo na hoduljah in metanjem obročev na količek, le nogomet moško-ženskih ekip bi lahko šteli med tradicionalne igre. Toda nismo se
Podbrežnikov Franci je ribo spravil na suho z meditativnimi metodami prepričevanja (foto: Igor Solar)
pustili zmesti in pod vodstvom našega selektorja Franja Pukarta smo se znova povzpeli na najvišjo stopničko. Kar pa pri vsem skupaj niti ni bistveno. Veliko več velja prijateljstvo, ki smo ga na ta način stkali, in sodelavci Savinjskih novic se bomo potrudili, da bomo tradicijo uspešno nadaljevali tudi prihodnje leto, ko bo 5. srečanje v Zgornji Savinjski dolini.
Franci Kotnik
Jerry, Alenka m Sergeja so se skoraj hkrati skotalili v cilj
(foto: Borut Ribič)
Veliko naprezanja je bilo potrebno za prvo ulovljeno ribo za Savinjske novice
Dirka sajtrge 1 za prehodni pokal pirovske flaše
(foto: Igor Solar)
Radijci in novičarji komaj čakamo naslednje srečanje, ki bo v Zgornji Savinjski dolini
(foto: Borut Ribič)
>cn »O 05 CO
o J5 o o ■
Q_ Q_ Q_ Q_ >03
Celje - skladišče D-Per
7/2005
5000016195,26
COBISS ©
M
LO
CD 03 c
03
03
RENAULT
■ -
na
(VELIKA PONUDBA VOZIL Z O KM - SUPER CENAM!)
Prodaja vozil 03/425-45-00 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis	03/425-45-52
LEVEC	www.rsl.si
www.sparkasse.si
VSr

Za lažje sprejemanje odločitev o vašem domu, smo za vas pripravili srečanje, na katerem vam bomo skupaj s strokovnjaki iz Gradbenega inštituta ZRMK predstavili najsodobnejše rešitve.
Prisrčno vabljeni na predavanje, ki ga organizira banka SPARKASSE skupaj s predavatelji:
Mario Poplas, banka Sparkasse
•	Prednosti financiranja pri nas
Dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad.
•	Učinkovita uporaba energije v bivalnem okolju
Mag. Miha Tomšič, univ. dipl. inž. grad.
•	Zdravo in udobno bivanje
Jože Kos, univ. dipl. inž. grad.
•	Potresna varnost stavb
Vidimo se v četrtek, dne 07.07. 2005, ob 18.30 uri, v prostorih banke Sparkasse,
PE Celje, Ljubljanska cesta 5, Celje.
Vstop je prost.
Ker je število mest omejeno, vas prosimo, da si vaše mesto pravočasno zagotovite s prijavo na brezplačnem telefonu:
I MODRA ŠTEVILKA
IODRA ŠTEVILKA
080 1802J
Po predavanju vabljeni tudi na klepet ob prigrizku. Vse udeležence čaka praktično darilo.
SPARKASSES
Drugačna banka