Številka 1 • leto XLIII • cena 1.200 dm__________________________________________________________________________C^e^ 5Januarja^ lOOO
nivTlEDNIK JE filASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEHTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Silvesirsko zatišje v celjski porodnišnici
V celjski porodnišnici so navajeni, da v urah najdaljše, silvesterske noči, ko se drugi
veselijo, delajo. Tokrat ni bilo tako, saj so imeli prvi porod šele 1. januarja ob 14.27. uri
popoldne, ko je sina Darina rodila Natalija Vitanc iz Prebolda. Tudi letos je uredništvo
Novega tednika - Radia Celje pripravilo novoletni obisk, ki je bil že sedemnajsti, je pa
vsako leto 2. januarja ob 9. uri. V programu je sodeloval oktet Studenček ter več delovnih
organizacij in posameznikov z glavnim pokroviteljem (vse od začetka akcijc) trgovskim
podjetjem Moda iz Celja. Več o obisku v celjski porodnišnici pa na strani 8.
TV - Foto: EDI MASNEC
Pa na] bo stokrat novo leto
Ljubitelji prelomnih tre-
nutkov ob novem letu spet
prihajajo na svoj račun. Odt-
lej bo vse drugače, so prepri-
čani, ne vedo pa prav, ali
boljše ali slabše. Drži, da
brez globoke spremembe ce-
lotnega življenja ne bo šlo
naprej. Poštah smo nera-
zumljeni tujci v modernem
svetu, pravi čudaki, ki vztra-
jajo na starih prisegah, na
poteh, ki jih je prerasel ple-
vel. Hudo veliko se ga je na-
bralo in trnje nas bo opra-
skalo, ko ga bomo poskušali
odstraniti. Če bomo to sploh
hoteli.
Leto 1988je sicer pokazalo
nekaj znakov, a manj pri-
pravljenosti kot krčevitega
otepanja v stiski. Celo za od-
stop zvezne vlade ne bi mo-
gli reči, da je to naredila po
tehtnem premisleku in spoz-
nanju, da ne zmore vleči vo-
za naprej. Kratko malo ji nič
drugega več ni preostalo. To
pa ne daje velikih obetov.
Tudi lani izrečene prisege
o treh reformah skrivajo
v sebi marsikaj - od teženj
k nadaljni centralizaciji,
k odločanju z enega mesta
do še bolj krčevitega vztraja-
nja na dosedanjem - ob vseh
zahtevah po demokratizaciji
družbe, ki jo terja mednarod-
no sodelovanje, po upošteva-
nju pluralizma interčsov in
po sodobnem tržnem gospo-
darstvu.
Kaj od tega bo prevagaloje
odvisno tudi od bodoče vla-
de. Ampak samo nekoliko.
Tudi vlada pred njo je imela
dober namen rešiti vrsto
problemov, pa ji je pošla sa-
pa ob vseh upiranjih in, pra-
vijo, nesposobnostih. Sedaj
je odstopila »Mikuličeva«
vlada, mi pa ne vemo, kaj si
naj mislimo. Če bo nova vla-
da močna ali šibka - bo to
dobro ah slabo? Pretresov
v resnici nočemo. Torej ne
želimo močne vlade. Šibka
vlada pa - take smo že imeli
in predobro vemo. kam to
pelje. Ampak še daleč ne le
v federaciji. V prenekateri
občini in delovni organizaci-
ji. Ce pogleaamo okoli sebe:
za vsako vodstvo pravijo, da
ni vredno piškavega oreha.
Ampak, da bi se odločih za
novo vodstvo? Kje pa ga naj
dobimo po svoji meri. le kdo
nam jamči, da ne bi bilo po-
tem vse še slabše? Žal nihče.
Mi pa hočemo živeti, hoče
mo svoj kos kruha, pa če-
prav zanj ni moke. Hočemo,
seveda hočemo reforme, am-
pak tako. da se za nas ne bi
nič spremenilo, da nam ne bi
bilo treba plačati starih raču-
nov. Ne glede na vodstva bo-
mo skušali preživeti. Po sta-
rem. pa naj bo stokrat novo
MILENA B. POKLIČ
Od svetovnega popotnika
do sladkogorskega župnika
Dr. Ivan Rojnik, župnik na Sladki gori in profesor na oddelku teološke fakul-
tete v Mariboru je prevandral lep kos Sveta. Se posebej rad se spominja daljšega
potovanja po Daljnem Vzhodu. Toda, pravi, po vsakem potovanju je domači
kraj, domovina še lepša, zakaj tudi v tujini ni vse tako svetlo in lepo kot zdi iz
varnega zavetja domačega ognjišča. Stran 9.
Nož v hrbet našim
živinorejcem
z žegnom zvezne vlade je tudi v Slovenijo prišlo 6400 ton
mesa iz uvoza, kije (tudi zaradi carinskih ugodnosti) cenejše
od domačega. Žal pa je tudi zelo slabe kakovosti, skoraj na
meji uporabnosti. V Celje je prišlo 50 ton češke govedine in
150 ton svinjskih polovic. Ker ga zaradi slabe kakovosti ne
morejo prodajati, ga nameravajo vrniti (upajmo, da bo res
tako). Nad uvozom pa so ogorčeni tudi živinorejci z našega
območja. Stran 5.
Vbodi z nožem
zaradi preiiinjene
Ijubezensice zveze
Prekinjena ljubezenska zveza ne more in
ne sme biti povod za kaznivo dejanje, ker
vsakdo sam odloča, s kom bo živel. Tako je
menilo celjsko sodišče, kije obsodilo Voj-
ka Blodnjaka, ker je desetkrat zablodel I.
K. Vojko bo zaradi tega moral za leto dni za
zapahe. Stran 6.
Pobrai devize,
posoda pa Je
ostala v Avstriji
Albin Gril je kot zastopnik firme AMC
prodajal pri nas posodo krom-nikl, čeprav
tega ne bi smel, ker je kršil Zakon o prome-
tu blaga in storitev s tujino. Poleg pa je, ko
je zašel v finančne težave, začel goljufati
kupce - pobral jim je predplačila (večino-
ma v devizah), posode pa ni dobavil. Neka-
teri kupci so tako bili kar ob lepe kupčke
deviz. Stran 6.
Čeprav delavcem niso Izpolnili vseh zahtev, so se vrnili na delo. Stran 2.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
mmrammrnn
UlUlälULULÜL
BBSrafl	5. JANUAR 198
Emovce je stiska prignala na cesto
čeprav niso sprejeli njihovih zahtev, so se vrnili na delo
Dogodek, ki so ga nekate-
ri pričakovali 19. decembra,
na dan, ko so imeli v Emu
izplačilni dan, se je zgodil
deset dni kasneje. Prejšnjo
sredo je namreč večina de-
lavcev tega kolektiva
s stavko zahtevala višje
plače. Stavko, ki so jo orga-
nizirali delavci sami, brez
pomoči sindikata, so zaklju-
čili v četrtek dopoldne, po-
tem ko jim je celjski župan
Tone Zimšek zadnjič pove-
dal, kako lahko pri vsem
pomaga občina. Med dru-
gim je najavil tudi ukrep
družbenega varstva, ki naj
bi ga sprejeli do IZ. janu-
arja.
Za stavko so se v Emu od-
ločili v sredo okrog devetih,
po razgovoru z direktoijem
Francijem Gazvodo, od ka-
terega so zahtevali za 40 do
50 odstotkov višje plače. Di-
rektor jim je obljubil, da bo-
do januarja, nikakor pa ne
pred novim letom, izplačali
za 18 odstotkov večje osebne
dohodke, kolikor jih lahko
menda glede na rezultate in
zakonske omejitve izplačajo.
Ker sporazuma ni bilo, je di-
rektor zapustil sestanek, to
pa je delavce še bolj razburi-
lo, tako da so se odločili pra-
vico poiskati pred občino.
Pred Narodni dom se je
v koloni, z zastavami in Tito-
vo sliko na čelu, odpravila
z izjemo delavcev skupnih
služb večina iz dopoldanske
izmene. Kljub temu, da so
bili brez stavkovnega odbo-
ra, k.1 ga v fllllli (Kljub temu,
da so to poizkušali) niso mo-
gli ustanoviti, so prišli do ob-
čine disciplinirano. Na po-
budo predstavnikov občine,
ki jo je zastopal predsednik
skupščine Tone Zimšek, so
se kasneje vrnili pred svojo
tovarno, kjer so nadaljevali
s stavko. Tone Zimšek je na-
mreč predlagal, da se o zah-
tevah pogovorijo v tovarni,
posebej še, ker lažnih obljub,
preden se ne bi pogovoril
z vodstvom Ema, ni hotel da-
jati.
Pogovor predstavnikov
občine z direktoijem Ema
Francijem Gazvodo je bil na
zahtevo slednjega za zaprti-
mi vrati. Po nekaj minutah
so se vsi skupaj vrnili pred
delavce, ki niso zahtevali le
višjih plač, želeli so tudi od-
govore na to, ali so višje oce-
njeni delavci Ema prejeli de-
cembra za 35 odstotkov višje
plače, nižje ocenjeni pa le za
10 odstotkov. Zahtevali so
tudi odgovornost vodstva za
nastali položaj, spraševali so
se, kaj je v zadnjih mesecih
delala Emova prodaja. De-
lavci so bili razburjeni tudi
zaradi govoric, ki so obetale
ukinitev prevozov na delo in
malice, hudovali so se nad
preveliko režijo in poudarja-
li, da imajo v redkih organi-
zacijah takšne primere, da bi
le dva ali trije delavci, pone-
kod pa tudi samo po eden
imeli svojega šefa, kot je to
primer v Emu.
Odgovori delavcem so bili,
da plač ni mogoče povečati
za 50 odstotkov, temveč z ja-
nuarskim izplačilom le za 18
odstotkov. Tudi ni bilo nika-
kršnih možnosti (finančnih,
tehničnih itn.) da bi to lahko
storili že pred novim letom.
Pojasnili so tudi, da so govo-
rice o razlikah pri december-
skem izplačilu izmišljene (iz
pogovora z nekaterimi pa
smo tudi izvedeli, da to velja
tudi za govorice o ukinitvi
malic in prevozov in da so to
dezinformacije, s katerimi
nekateri vnašajo še večji raz-
dor v kolektiv, ki je že razde-
ljen na vsaj dva tabora).
Edino, kar je ob poveda-
nem še bilo obljubljeno, je
bila odločitev, da se v naj-
krajšem času v Emu izvede
ukrep družbenega varstva.
Z vsem tem, predvsem pa
s povišanjem plač, delavci
niso bili zadovoljni. Zato je
stavkala tudi popoldanska
izmena, od vodstva občine
pa so zahtevali, da jim posre-
duje nove predloge nasled-
nje jutro.
Tudi četrtkov jutranji po-
govor delavcev Ema z vod-
stvom delovne organizacije
in občine ni potekal organi-
zirano. Delavci so namreč
očitali sindikatu, da ne zasto-
pa njihovih interesov in da
sodeluje z roko v roki z vod-
stvom podjetja, zato so dia-
log s predstavniki «druge
strani« vodili po načelu naj
vsak pove, kar ga teži...
Tudi na tem sestanku To-
ne Zimšek ni imel ponuditi
kaj bistveno novega razen te-
ga, da naj bi za okoli 500 naj-
bolj socialno ogroženih de-
lavcev Ema poskrbeli v ob-
činskem sindikatu in ostalih
za to odgovornih službah
v občini. Pri plačah so ostali
pri 18-odstotnem povišanju,
ker za višje izplačilo ni os-
nov, kljub temu da je bila
decemberska prodaja nad
planirano. Delavci so z dvi-
gom rok potrdili nezaupnico
vodstvu Ema, vendar so od
njega zahtevali, da jih v teh
težkih časih ne zapusti. Do
12. januarja bodo v občini
pripravili ukrep družbenega
varstva, pri čemer pa imajo
velike probleme pri iskanju
tistega, ki bi bil pripravljen
prevzeti vodstvo. Nekaj pred
osmo uro so predstavniki
občine zapustili kraj sestan-
ka, še prej pa je Tone Zimšek
povedal, da prevzemajo vso
odgovornost za obljubljeno,
če se bodo delavci vrnili na
delo in odpremili za okrog
300 tisoč dolarjev izdelkov za
izvoz še pred novim letom.
Večina delavcev se je vrnila
na delo, vendar pa so, ker je
bil to njihov zadnji delovni
dan v prejšnjem letu, po de-
seti uri že lahko odšli do-
mov. Odprema je delala tudi
naslednji dan.
RADO PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
Vrsta
vprašanj
bolnišnici
Celjsko društvo za var-
stvo okolja je na Zdrav-
stveni center naslovilo
vrsto vprašanj, ki sd po-
vezana s kurilnico sredi
bolnišničnega kom-
pleksa.
Tako ugotavljajo, da se
iz dimnika takoimenova-
nega krematorija med
starim in novim delom
večkrat močno kadi in da
dim moti tako bolnike
kot bližnje občane. Zato
društvo sprašuje, kakšne
odpadke kurijo v peči in
koliko jih je, kolikšna
temperatura nastaja pri
kurjenju in ali to počne
strokovno usposobljena
oseba.
Tudi ni jasno, ali ima
peč filtrirno riapravo in
ali katera strokovna služ-
ba nadzoruje to kurjenje.
Društvo tudi zanima, kaj
v bolnišnici storijo z od-
padki, ki so radioaktivni
in kdo skrbi za njihovo
odvažanje ali skladiš-
čenje.
Menijo, da je v Celju že
dovolj onesnaževalcev
zraka in je zato neodgo-
vorno dodatno obreme-
njevanje okolja in ljudi
z dimom iz kurilnice sre-
di bolnišnice.
TC
V Metki dopolnjujejo program
v Metki namerava začas-
ni kolektivni organ pripra-
viti razvojni program de-
lovne organizacije, ker pa
se je v času od ukrepa druž-
benega varstva ukvarjal
predvsem z deblokado žiro
računa, je pripravil le do-
polnitve že sprejetega pred-
sanacijskega programa.
V njih ugotavljajo vzroke
izgube v devetih mesecih in
ukrepe za zagotavljanje na-
daljnjega obstoja Metke.
Med vzroki za nastanek iz-
gube v devetih mesecih so že
znani visoki stroški, zaloge,
visoke obresti za kratkoroč-
ne kredite, prodaja pod ne-
ugodnimi plačilnimi pogo-
ji... Ukrepi za nadaljnjo sa-
nacijo Metke n njene temelj-
ne organizacije Proizvodnja
tkanin pa zajemajo proizvod-
njo, komercialo, kadre, fi-
nance in informatiko. V pro-
izvodnji naj bi zmanjšali za-
loge, proizvodni načrt pa je
zastavljen na osnovi donos-
nosti posameznih izdelkov.
Strukturno naj bi povečali
proizvodnjo oblačilnih tka-
nin - plan predvideva 61-od-
stotni delež in zmanjšali iz-
delovanje tkanin za postelj-
nino. Lotili so se izdelave
elaborata za prekvalifikacijo
delavcev, sicer pa si bodo
prizadevali za zmanjšanje
števila zaposlenih zlasti v re-
žiji. Predčasno bodo upoko-
jili tiste, ki imajo pogoje in to
želijo. Sistem nagrajevanja
pa naj bi povečal razlike med
uspešnimi in neuspešnimi
delavci na istih delovnih me-
stih. Ukinili bodo številne
konsignacijske prodaje po
Jugoslaviji, zlasti pa naj bi
izboljšali plačilne pogoje pri
dobaviteljih in skrajšali roke
kupcev. Zmanjšali naj bi
stroške, na katere lahko vpli-
vajo, tečejo pa tudi aktivno-
sti za pokritje izgube po za-
ključnem računu. Tržnim
zahtevam naj bi prilagodili
organizacijsko strukturo
Metke, se računalniško opre-
mili in zagotovili potrebno
strokovno znanje.
Po mesečnih analizah za-
enkrat ugotavljajo, da se te-
koča izguba zmanjšuje in da
so problem še vedno tečajne
razlike, obresti, družbene da-
jatve in veliko število režij-
skih delavcev. Proizvodni
program pa je po njihovih
ocenah perspektiven in do-
nosen, vendar so stroji zasta-
reli in iztrošeni. V tkalnico
so v zadnjih letih že precej
vložili, v naslednjih letih pa
bo treba posodobiti tudi dru-
ge dele proizvodnje. Kljub
prizadevanjem in novim
ukrepom pa še ne pričakuje-
jo pozitivnega rezultata.
TC
Železnica za legalen rop
strojevodje so stavkali, potniki bodo plačali
Kakšna je zveza med zah-
tevo železničarskih sindika-
tov, da strojevodje urejajo
svoje plače »po legalnih po-
teh« in med lookomotivo, ki
jo je Papirnica Djuro Salaj
prispevala v železničarski
muzej? Na prvi pogled je ni;
gre le za kamenčka v moza-
iku, ki prikazuje propad
sindikatov, delavsko neso-
lidarnost in naoljeno maši-
nerijo stavkokaštva.
Stavka večine slovenskih
strojevodij se je iztekla tri
dni pred Silvestrom, dan po
njem pa so potnikom podari-
li za skoraj polovico višje ce-
ne. Vse pod gesloma »vsak
dan kaj novega« in »novi ča-
si - nove cene«. Sicer pa raje
pustimo ob strani vprašanja,
ali je bila stavka upravičena
in tarnanja ob podražitvi.
Preletimo nekaj primerčkov,
ki so nas navedli k »nesram-
nosti« v uvodu.
Vodstvo sindikatov slo-
venskih železničarjev je že
novembra od sindikata stro-
jevodij zahtevalo, da odstopi
od ulitimativnih zahtev in
groženj s štrajkom ter se
vključi v »legalne, samo-
upravne poti pri urejanju na-
grajevanja strojevodij in že-
lezničarjev nasploh«. Umni
sindikalisti so, drugače po-
vedano, torej trdili, da štrajk
ni legalna pot za dosego ci-
ljev delavcev.
Papirničarji iz Krškega so
železničarskemu muzeju le-
tos podarili odsluženo loko-
motivo. ko pa so strojevodje
stavkali, so papirničarji ve-
selo vozili lignit iz Šoštanja
s svojo novo lokomotivo.
Strojevodje se lahko iz tega
nauče marsikaj. Morda bodo
prihodnjič morali stavko bo-
lje pripraviti in pihniti na du-
šo tudi »stavkokazom«.
Vrli šefi Jugoslovanskih
železnic so - z žegnom go-
spodov iz sindikata - pripe-
ljali med stavko na Sloven-
sko strojevodje s Hrvaške in
iz Bosne. Bosancem so rekli,
da je v Sloveniji nekakšna
epidemija, ko pa so bosanski
kolegi videli, da Slovenci
pravzaprav štrajkajo, niso
hoteli voziti vlakov.
Kaj lahko torej rečemo ob
izteku stavke in z dražjimi
vozovnicami v žepih? V ime-
nu strojevodij tole: takšnih
sindikatov, ki se jim niti sa-
nja ne, da jih ni ustanovil go-
spod bog temveč železničarji
sami, ne potrebujemo. Tudi
vsa gospodarska škoda, ki je
ob štrajku nastala, gre na nji-
hov rovaš, enako višje cene
v železniškem prometu. Kaj
bodo ob tem rekli republiški
sindikati, je znano. Rekli ne
bodo nič. Delavci iz različnih
delov sindikata pa bodo še
naprej živeli le na račun dru-
gih delavcev z drugih delov
sindikata.
BRANE PIANO
NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
Telefonske številke: redakciia, naročnine,
oglasi: 29-431,29-438,29-419,29-409.
Direktna številka studia Radia Celle: 21-250.
Delavci vidijo rešitev v ukrepu
družbenega varstva
Kdo ob teh zadnjih dogodkih ne bi raumel velike
stiske delavcev Ema; 450 tisočakov, kohkor znašajo
najnižje plače ali pa 500 in 600 tisočakov, kohkor je bilo
povprečje dobršnega dela zaposlenih, v času sedanje
hiperinHacije res ni dovolj niti za življenje, kaj šele za
meso na mizi ali celo za darilo otroku ob novem letu...
Stiska je seveda tem večja, ker večina delavcev
pošteno dela in za tekočim trakom ali kje drugje pre-
korači normo, pa se to nikjer ne pozna. A v času strasti,
kijih razumljivo povzročajo takšne stiske, stisk roke in
voščilo za srečno novo leto na srečo le ni bilo zlagano,
saj je bilo delavcem obljubljeno le tisto, kar je možno
narediti. Odgovore za bodočnost Ema pa bo treba
naprej iskati predvsem znotraj tovarniškega plota.
A kje v tem času vseeno vzeti denar za pomoč tistim
socialno ogroženim, ki jo trenutno najbolj potrebujejo.
Pri drugih organizacijah gotovo ne, ker je, prvič, zelo
malo tistih, ki sploh še kaj imajo in drugič, ker je med
temi že precej tistih, ki kvečjemu terjajo svoj delež. To
pa je pri Emu trenutno okoli 7 milijard (zaradi boljše
decembrske prodaje nekoliko manj kot prej) pri upni-
kih, ki so že zelo nestrpni. Delavcem, ki so pomoči
potrebni, bo torej po obljubah sodeč pomagal občinski
sindikat in ostale odgovorne službe v občini. Kako, še
ne vemo, morda se bo kaj našlo iz kupa enajstih novih
milijard dinarjev, ki so jih od bančnih obresti tik pred
novim letom prejeli v družbenih dejavnostih.
A pomembneje od tega je, kako naprej? Delavci
vidijo rešitev v ukrepu družbenega varstva, ki ga bodo
do 12. januarja tudi dobili. A kje v kadrovsko osiroma-
šeni občini, regiji in tudi republiki dobiti tistega (in
morda še koga zraven), ki bo pripravljen nositi breme
te odgovornosti? Kdo si s takšnimi pristojnostmi
direktorjev, ki so odgovorni delavcem, občini, družbe-
nopolitičnim organizacijam in še komu, seveda ne
vsem formalno, upa sanirati podjetje, ki je klecnilo
v fmančnem, (pa ne zaradi nesposobnosti fmančnika)
in morda delno tudi razvojnem smislu. Še enkrat seje
namreč izkazalo, da kadrov, tudi takšnih, ki so prišh na
direktorske položaje skozi vrata političnih in drugač-
nih kuhinj, ni več. Vsaj za takšno ceno, recimo temu
plača, ne. S tega vidika je zato pozdravna poteza izvr-
šilnega odbora Ljubljanske banke Splošne banke
Celje, kije potrdil predlog banke, daje ta pripravljena
sodelovati pri fmanciranju Emove vodstvene ekipe.
In ko bodo rešena ta osnovna vprašanja, šele lahko
govorimo o preobrazbi Ema, ki pa bo verjetno za mar-
sikoga od zaposlenih precej boleča. Kajti verjetno ne
bo treba iskati rešitev le na področju trženja in novih
programov, temveč tudi v reorganizaciji. Emo ima sko-
raj 900 ljudi, torej skoraj tretjino, v režiji, pri tem pa
seveda ne gre zgolj za razmerje, temveč predvsem
delovno učinkovitost. Kljub obljubi Toneta Zimska,
da se Lik ne bo ponovil, pa rešitve za vse v Emu
verjetno le ne bo.
RADO PANTELIČ
5. JANUAR1989
nnfiif^fiiifiip/n
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Načrti brez Štajercev in brez denarja
Preveč smo odročni, potrjuje srednjeročni načrt Sliupnosti za ceste Slovenije
Le še dober teden bo
v iavni obravnavi osnutek
načrta za leto 1989. srednje-
ročni načrt do leta 1990 in
dolgoročni načrt do leta
2000 slovenske cestne skup-
nosti. Čeprav so predstav-
niki skupnosti sodelovali
na dveh posvetih na našem
območju in soglašali z nuj-
nostjo nekaterih cestnih del
na tem koncu Štajerske, je
v vseh treh dokumentih
najti bore malo od dogovor-
jenega.
Tako v načrtu za prihodnje
leto ni ceste na Roglo. ceste
Maršala Tita. celjske južne
obvoznice in še marsičesa.
V srednjeročnem načrtu je
sicer zapisano, da naj bi se
letos pripravili načrti za na-
daljevanje Slovenike od Arje
vasi do Trojan, po letu 1990
pa pričela gradnja, v istem
dokumentu pa je tudi rešitev
podvoza v Tremarju. vendar
se na to ne velja kaj dosti
zanašati. Izkušnje nas učijo,
da se srednjeročni načrt piše
bolj zaradi sebe samega, ce-
ste pa potem gradijo skoraj
izključno po političnih uka-
zih iz republike in zveze.
Še vedno gre večina zbra-
nega cestnega denarja - in
tako naj bi bilo tudi v pri-
hodnje - za cesto Bratstva in
enotnosti ter ceste po Osim-
skih sporazumih, da je Slo-
venija s Trojanskim klancem
razdeljena v zahodni fevd.
kjer se odloča, in vzhodno
delavsko-kmečko srenjo, pa
še vedno ne skrbi nikogar
razen prizadetih. Ob tem se
porajajo tudi skeptične mi-
sli, da tako ali tako ni denar-
ja za gradnjo cest in potem-
takem je vseeno ali je na na-
šem območju predvidenih
kaj posodabljanj infrastruk-
ture ali ne. Pa bo bolj držala
misel, izrečena na zadnjem
pogovoru županov s Celjske-
ga, da moramo v javni raz-
pravi doseči, da bodo v načr-
tih tudi novogradnje in re-
konstrukcije. za katere smo
se že zdavnaj opredelili, saj
če se bo v zadnji tretjini leta
vendarle našel denar za ceste
- tako je bilo recimo lani - pa
načrtov za naše območje ne
bo. tudi gradili ne bomo ni-
česar.
Zaenkrat načrtujejo, da
naj bi se v letih 1989 in 1990
na Celjskem obnovilo krajše
odseke cest Laško-Šmarje-
ta. Rimske Toplice-Zidani
Most, Radeče-Vrhovo. Slo-
venske Konjice-Stranice.
Žalec Šempeter, Šentrupert-
-Laško, ter križišči v Arji va-
si in na Gomilskem. Obnovi-
li naj bi krajše odseke regio-
nalnih cest Pesje-Titovo Ve-
lenje, Šmarjeta-Jurklošter,
Višnja vas-Dobrna, Gorenje-
-Soteska, Hrastnik- Šmarje-
ta in Šentjur-ČrnoUca.
Rekonstruirali naj bi ob-
voznico Tiemarje, obvoznico
Rogaška Slatina, dele cest
Mala Pirešica-Velika Pireši-
ca, obvoznico Šentjur, ob-
voznico Mozirje, Jezerski
klanec, Škofja vas-Šmarjeta,
magistralo Sever in Jug, ob-
voznico Konjice, del ceste
Mišji dol-Jurklošter-Marof,
Ljubno-Luče in Titovo Vele-
nje-Paka.
V načrtih je še nekaj manj-
ših rekonstrukcij in gradnja
mostov v Zidanem Mostu in
na Ljubnem. Marsičesa v na-
črtih torej ni. povrhu pa niti
za načrtovano še ni znano,
od kod naj bi dobili potreben
denar.
BRANE PIANO
Soidat naj bo strolfovnjaif
še se je mogoče vpisati na srednje vojašiie šole
Do konca marca se je mo-
goče vpisati na nekatere
srednje vojaške šole, na šo-
lo v Zagrebu pa do srede
junija. Razpis velja sicer sa-
mo za rojene leta 1973, leto
ali dve starejši mladeniči
pa se lahko vpišejo v druge
ali tretje letnike vojaških
šol.
V tokratnem razpisu lahko
mladi izbirajo med Letalsko
splošno srednjo vojaško šolo
Maršal Tito v Mostarju,
splošnimi srednjimi vojaški-
mi šolami Bratstvo - enot-
nost v Beogradu, Ivo Lola-
Ribar v Zagrebu in Franc
Rozman-Stane v Ljubljani.
Na slednjo se lahko vpišejo
samo stalno stanujoči v Slo-
veniji. Na voljo za nadaljeva-
nje izobraževanja so še sred-
nja vojaška šola kopenske
vojske v Sarajevu, Tehniška
srednja vojaška šola kopen-
ske vojske v Zagrebu, Sred-
nja vojaška šola vojaškega
letalstva in protiletalske
obrambe v Rajlovcu, Morna-
riška srednja vojaška šola
v Splitu, Intendantska sred-
nja vojaška šola v Sarajevu,
Sanitetna srednja vojaška
šola v Novem Sadu, Glasbe-
na srednja vojaška šola v Sa-
rajevu in Tehniška šola voja-
ških usmeritev za mehanike
v Zagrebu.
Gojenci vseh srednjih vo-
jaških šol imajo posebne
ugodnosti - od brezplačnega
bivanja in prehrane do žep-
nine - natančnejše podatke
o pogojih vpisa, šolanja, kas-
nejših obveznostih in pa se-
veda o različnih strokovnih
usmeritvah dajejo tudi na
občinskih sekretariatih za
ljudsko obrambo.
BP
Lani uspešne
alfcije RKS
Rdeči križ Slovenije se zah-
valjuje vsem posameznikom
in organizacijam, ki so s svo-
jimi denarnimi pri.spevki ter
prostovoljnim delom poma-
gali pri uresničevanju huma-
nega poslanstva in uresniče-
vanju programov Rdečega
križa Slovenije.
Lani je v akcijah RKS sode-
lovalo na stotisoče ljudi. Samo
na odvzem krvi je prišlo
110.000 ljudi, ki so darovali
46.000 litrov krvi. Občani so
darovali nad 30 vagonov obla-
čil v vrednosti 600 milijonov
dinaijev, 20 slovenskih umet-
nikov je darovalo svoja dela,
v akciji Solidarnost v dejanjih
pa so posamezniki in organiza-
cije prispevale 116 milijonov
dinaijev. Za pomoč prizadetim
ob nedavnem potresu v Arme-
niji je prispelo do zdaj na žiro
račun RKS 33,310.800 di-
naijev.
Priznanje Antonu Bremcu
Pred novoletnimi prazniki je zavarovalnica Triglav
območna skupnost Celje izročila Antonu Bremcu iz Celja
priznanje in nagrado za varno vožnjo, saj bo 15. februarja
minilo 75 let, kar Alojz Bremec vozi avto in to brez vsake
nezgode.
Alojz Bremec, star 92 let, je dobil vozniško dovoljenje leta
1914, v tem času pa je menjal toliko avtomobilov, da najbrž
še sam ne ve koliko. Je najstarejši voznik v Sloveniji in
najbrž tudi v Jugoslaviji, nezgodno pa je pri zavarovalnici
zavarovan že šestdeset let. In ker so taki vozniki redkost ali
pa lahko rečemo, da jih več ni, gaje kot zgled Zavarovalnica
Triglav nagradila, nagrado pa je najstarejšemu in vitalnemu
vozniku izročil Vinko Jagodič.
Z. S
Podčetrteii bo prva icrajevna
sifupnost s čistilno napravo
Med nalogami tudi skrb za kulturno dediščino
Podčetrtek je ena tistih
krajevnih skupnosti v obči-
ni Šmarje pri Jelšah, ki sto-
pa s pospešenimi razvojni-
mi koraki. To terjajo potre-
be kraja, ki postaja tudi vse
bolj pomemben slovenski
turistični center, dodatne
napore pa terja tudi dej-
stvo, da bo krajevna skup-
nost Podčetrtek letos gosti-
teljica šmarskega občinske-
ga praznika.
Lanska bera pridobitev je
bila, ob skromnih finančnih
sredstvih, zelo dobra. Največ
imajo pokazati na področju
infrastrukture. Tu so prepla-
stih dobre tn kilometre ceste
v Olimje. na novo so asfalti-
rali pol kilometra ceste proti
domačiji Toplišek ter uredili
pol kilometra dolg pločnik
in javno razsvetljavo v trgu.
Od hotela Atomskih toplic
do Podčetrtka so prav tako
postavili 25 svetilk ob novo-
zgrajenem pločniku, pri ga-
silskem domu v Imenem pa
so, ob 80-letnici tamkajšnje-
ga gasilskega društva, asfal-
tirali 700 kvadratnih metrov
površine.
Tudi letos jih čaka nekaj
pomembnih nalog, med nji-
mi tudi izgradnja čistilne na-
prave, s katero bodo v kra-
jevni skupnosti do spomladi
celovito uredili problem od-
plak S tem bo Podčetrtek
tudi prva krajevna skupnost
v šmarski občini, ki bo na
tak način prispevala po-
memben delež k varstvu
okolja in narave. Do septem-
bra, praznovanja občinskega
praznika, pa nameravajo
v Podčetrtku zgraditi tudi
manjši trgovski center.
Janez Kovačič, predsed-
nik sveta KS Podčetrtek:
»Pri urejanju kraja smo ime-
li v mislih tudi našo bogato
kulturno dediščino. Ker
grad Podčetrtek neusmilje-
no propada in s tem ogroža
tudi domačije pod njim, smo
letos opravili najnujnejša sa-
nacijska dela in s tem za silo
preprečili nadaljnje rušenje.
Pri teh prizadevanjih pa nam
je. kot vedno, stalo ob strani
Zdravilišče Atomske toplice
ter občina Šmarje pri Jelšah
in šmarska občinska kultur-
na skupnost. Seveda pa bi
nalogam, ki smo jih letos
uresničili, ne bili kos. če bi
num ne stali ob strani mnogi
krajani s prostovoljnim de-
lom in denarjem, ki so ga do-
datno prispevali za naš lepši
jutri.
MARJELA AGREŽ
Zdaj disifont tudi
v Rogašici Slatini
Popestriti ponudbo in karseda zadovoljiti potrebe
in želje kupcev, zlasti občanov šmarske občine, je
glavno vodilo Merxove delovne organizacije Jelša
v Šmarju. Ta je, zlasti lani, na tem področju naredila
veliko, če se spomnimo samo izgradnje blagovne hiše
v okviru poslovno-trgovskega centra v Rogaški Sla-
tini.
Poleg večjih, so tu še na videz manjše pridobitve, ob
velikih morda kar neopazne. Pod svoje okrilje je Jelša
prevzela dve prodajalni Trgoprometa Zagreb v Roga-
ški Slatini in Šmarju ter uredila dve diskont proda-
jalni: najprej v Rogatcu, ki je bila prva te vrste, kon-
cem decembra lani pa še diskont v Rogaški Slatini.
Diskont prodajalno je Jelša v Rogaški Slatini uredila
na okoli 200 kvadratnih metrih nekdanjih poslovnih
prostorov. Posebna prodajna zanimivost je prodaja
inzerskih pripomočkov in preparatov.
Jelšmi delavci so diskont trgovino v Rogaški Slatini
uredili pretežno sami in s tem znatno pocenili to
naložbo, ki je bila, tako vsaj kažejo prve izkušnje,
v Kogaski Slatini, potebna in dobrodošla.
M. AGREŽ
Ceneje do zdravja
Doplačila k cenam zdrav-
stvenih storitev so od 1. ja-
nuarja precej nižje, kot so
bile zadnjega pol leta. Ukre-
pi, ki so od julija lani krep-
ko posegli v žep uporabni-
kov, so prenehali veljati,
skupščina Zdravstvene
skupnosti Slovenije pa je
med tremi možnostmi za
naprej izbrala vrnitev na
višino participacij pred 1.
julijem in hkrati odpravila
tudi nekatere omejitve
pravic.
Za takšen predlog se je
zavzemala tudi večina na
celjskem območju, saj so bili
dokaj soglasni, da so bile do-
sedanje participacije za mar-
sikoga preveliko breme ter
da čisto brez participacij gle-
de na težaven denarni polo-
žaj zdravstva ne bi šlo.
Po novem je za prvi pre-
gled pri zdravniku splošne
prakse treba doplačati na-
mesto 4400 dinarjev le 1600
dinarjev, za ponovne pregle-
de pa doplačila niso več po-
trebna. Prvi pregled pri spe-
ciahstu nas bo stal 3400 di-
narjev (prej 8800), trije po-
novni pregledi pa vsak po
1000 dinarjev (prej 3300 di-
narjev). Za zdravila na recept
bo sedaj treba doplačati 1100
dinaijev (prej 4400 dinaijev),
za oskrbni dan v bolnišnici
ali v zdravilišču pa po 5700
dinarjev na dan za prvih pet-
najst dni (prej 8800 dinarjev).
Za naedicinske storitve med
zdravljenjem v bolnišnici in
zdravilišču ne bo potrebno
doplačilo.
Najbolj so se pocenile zo-
bozdravstvene storitve. Na-
mesto 40 oziroma 60 odstot-
kov cene za zdravljenje zob
oziroma za zobno protetiko
so spet v veljavi vnaprej do-
ločeni zneski. Za_ zalivko je
treba na primer doplačati
1600 dinarjev, za polno ko-
vinsko prevleko 10.700 di-
narjev, za vsako krono z zati-
čem 15.200 dinarjev, za delno
protezo 27.600 dinarjev in za
celotno protezo 22.100 di-
narjev.
Plačila participacij so po
novem poleg ostalih (na pri-
mer otrok) spet oproščeni za
prvi pregled pri splošnem
zdravniku in za zdravila na
recept vsi starejši od 70 let
ter invalidi z najmanj 70-od-
stotno telesno okvaro. To bo
verjetno držalo tudi po no-
vem ovrednotenju višine
participacij. Sedanji zneski-
bodo namreč v uporabi le do
konca meseca februarja.
MILENA B. POKLIC
Srečanje za novo leto
V žalski občini se je že udomačila navada da ob krajevnih praznikih pripravijo srečanja za
starejše krs^jane. Mladi in mlajši imajo več priložnosti, da se pozabavajo, srečajo in pogovorijo,
starejši pa ostajajo odmaknjeni od življenja v krajevni skupnosti in dogajanja v njej. Tudi zu
kakršnokoli družabnost imajo bolj malo priložnosti. Prav zaradi tega se teh srečanj, ki jih
pripravljajo za svoje sedemdeset in več let stare krajane po krajevnih skupnostih tako radi
udeležujejo. Tudi na zadnje, lansko tovrstno srečanje, ob krajevnem prazniku KS Žalec, 27
decembru, ki je bilo v restavraciji Name v Žalcu, so prišli vsi, ki jim je zdravje dopuščalo.
Pripravili so jim prisrčen sprejem, na katerem jih je najprej pozdravil predsednik sveta KS Žalec
Janez Kroflič. nato pa še v imenu Občinske odbora RK Dragica Pečar, učenci OŠ Peter Šrajc-Jui
pa so jim pripravili kulturni program.	x TAVCAR
4. STRAN - NOVI TEDNIK
BBSrafl
5. JANUAR 198
Košato drevo kulture z nažaganimi vejami
Kulturi se v novorojenem
letu ne obeta nič dobrega.
Gospodarstvo bo treba še
naprej razbremenjevati,
družbene dejavnosti pa kle-
stiti in še vselej je kriza
družbe močno udarila
gmotni položaj v kulturi,
čeprav je tudi res, da se
prav v kriznih časih rojeva-
J'o dobre stvaritve v kulturi.
> so te bič družbi, je prav,
a če ta družba nima niti to-
liko cvenka, da bi si slikar
lahko kupil malo boljši čo-
pič, da bi kupili nekaj novih
opek za streho kulturnega
doma, da bi postavili bolj
košato sceno, potem pač ne
moremo biti zadovoljni.
Kulturi pa še kar naprej
klestijo veje in ji pišejo vse
tanjše programe. Dinar pa
še tem ni kos.
Kulturna skupnost občine
Celje bo programe kulturnih
dejavnosti obravnavala na
prvi seji v tem letu, saj je
zadnja v lanskem zaradi nes-
klepčnosti zbora uporabni-
kov odpadla.
Izhodišče programa kul-
turne skupnosti v tem letu
ostaja srednjeročni načrt in
ugotovitev skupščine, da je
program zadnja leta tako
skrčen, da ohranja kulturo le
še na minimalni ravni in daje
Celju komaj še sloves kultur-
no razgibanega mesta. Torej
bi vsaka večja krnitev pro-
grama pomenila kulturi nov
udarec. Teh pa je prejela že
toliko, da se od njih maje.
Če prelistamo po progra-
mu kulturnih dejavnosti ob-
čine Celje, je v njem zapisa-
no, da bomo varovali narav-
no in kulturno dediščino. To
delo bodo kajpak opravljali
strokovnjaki, ki bodo poskr-
beli tudi za program obeh
muzejev z umetnostno vzgo-
jo, občasne razstave, arhe-
ološka izkopavanja, spome-
niškovarstvene akcije širše-
ga pomena, kot je na primer
grad, meščanska hiša na
Tomšičevem trgu 1, oprema
cerkve na Svetini in še kaj.
Potrebno bo pomagati in so-
delovati tudi pri reševanju
prostorske stitske v Zgodo-
vinskem arhivu. Našteto iz
programa kulturne skupno-
sti je samo ena veja z nekoč
bogatega drevesa, ki se žal,
nažagana zavoljo premalo
denarja, počasi in vztrajno
suši. V knjižničarstvu, na
primer, je značilno, da v Ce-
lju zaostajamo pri nakupu
knjižnih gradiv, s tem pa tu-
di padajo bralne navade.
Gledališka in plesna dejav-
nost naj bi tudi širili člove-
kovo kulturno raven z umet-
nostno vzgojo. Celjsko gle-
dališče bo zato pripravilo
šest postavitev na velikem
odru in eno na malem. Glas-
bena in likovna dejavnost
sta pod streho Zavoda za
kulturne prireditve, ki pa tu-
di pušča, saj je vselej prema-
lo denarja zlasti za koncerte
v okviru poletnih prireditev,
izvedba Mladinskega festi-
vala pa je bila že pred dvema
letoma okrnjena za vselej ve-
ličastni koncert združenih
zborov v mestnem parku.
Festival je pred vrati tudi le-
tos! Tu je še likovna dejav-
nost, ureditev stalne zbirke,
pomoč pri urejanju kipar-
skega ateljeja... če bo denar.
Tu je še filmska dejavnost
s pionirskim in mladinskim
filmskim gledališčem. Ted-
nom domačega filma in
predstavami v krajevnih
skupnostih.
Še bolj na trhli in nažagani
veji sedijo številna kulturno
umetniška društva pri Zvezi
kulturnih organizacij. Dinar
bo narekoval, da se bodo ob-
držala le najboljša, pa tista
s konkretno izdelanimi pro-
grami, ki jih čakajo v tem
letu mednarodne preiskuš-
nje in večje akcije po izboru
Zveze kulturnih organizacij.
To pa seveda še zdaleč ni-
so vse naloge, ki jih mora
v tem letu izpeljati in uresni-
čiti kulturna skupnost, kate-
re skrb je tudi štipendiranje,
strokovno izpopolnjevanje
in končno tudi nagrajevanje
umetniškega in organizacij-
skega dela. Če ne bo za kul-
turo, ki je nadgradnja druž-
be, spet na vseh koncih in
krajih akutno primanjkovalo
denarja in razumevanja, če-
prav so kulturni delavci
v pogostem samoodpovedo-
vanja prvi, ki se dodobra za-
vedajo, da se s prekratko
odejo ni mogoče pokriti, kaj
šele greti.
MATEJA PODJED
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes in
jutri na programu mladinska igra Žarka Petana TV Sne-
guljčica. Danes ob 15.30. uri jo bodo igrali za 1. šolski
abonma, jutri ob 10. uri dopoldne za pa abonma Čebelica
za osnovno šolo Frana Roša.
V	torek, 10. januarja bo na celjskem odru ob 12. uri
predstava Daneta Zajca Medeja za abonma III. mladinski,
v sredo, 11. januaija ob 19. uri pa bodo Z^čevo Medejo
igrali za abonma V. mladinski.
V	Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo Slovensko
ljudsko gledališče iz Celja gostovalo v ponedeljek, 9. janu-
arja ob 19.30. uri z delom Toneta Peršaka Peter in Pavel,
v sredo, 11. januarja pa bodo ob 10. in 12. uri na žalskem
odru uprizorili mladinsko igro Žarka Petana TV Snegulj-
čica.
V	Domu kulture v Titovem Velenju bo jutri ob 19. uri
Večer duhovnih pesmi, glasbe in yogijske filozofije. Sode-
lovali bodo skupina Albatros, Rajko Konec z indijsko
glasbo in pesmimi ter Slavko Mahne, ki bo predvajal
diapozitive o yogijski filozofiji.
V	knjižnici v Titovem Velenju bo prihodnji četrtek, 12.
januaija ob 19. uri predavanje dr. Ljuba Bavcona o člove-
kovih pravicah in svoboščinah ali o zloglasnem 133. členu
KZ.
V	Likovnem salonu v Celju je na ogled razstava likov-
nih del Štefana Merflaka. Razstava bo odprta dO 25. janu-
aija.
Novoletni koncert
Novoletni koncert celj-
skega godalnega orkestra in
plesnega orkestra »Žabe«, je
bil ponovna potrditev že
znane resnice, da znajo Ce-
ljani ceniti delo svojih glas-
benih poustvarjalcev. Uni-
onska dvorana je bila polna
in kdorkoli je prišel na kon-
cert samo iz radovednosti,
je odhajal glasbeno oboga-
ten; skratka kulturno zado-
voljen.
Oba orkestra, vsak po svo-
jem sestavu drugačen in re-
pertoarno različen, sta bila
v skupnem muziciranju us-
klajena in ustvarjala muzi-
kalno polnost tako, da je bil
zvok izenačen in prepričljiv.
Oba dirigenta: Edo Goršič
(Žabe) in mladi talentirani
Nenad Firšt, ki vodi godalni
orkester, sta suvereno yodila
vsak svoj orkester, saj je bilo
muziciranje že daleč onstran
povprečnega. Celoten kon-
cert je bil na visoki ustvarjal-
ni ravni, tam, ko se neha pre-
biranje notnega zapisa in se
začenja ustvarjalnost in vži-
vetost v skladbo in njeno iz-
ročilo. Program je bil zelo
raznolik, kar je popolnoma
razumljivo glede na čas in
namen zaradi katerega je bil
izvajan.
Posebna vrednost koncer-
ta je bil skupni nastop obeh
ansamblov in naj ob tej prili-
ki navedem misel zapisano
na koncertnem listu: »Celj-
ski godalni orkester in plesni
orkester Žabe sta že nekaj let
gojila željo po skupnem na-
stopanju, zlasti ob času no-
voletnega razpoloženja, ki je
kot nalašč za predstavitev
lahkotnejšega glasbenega
programa. Letos se je to
skupno hotenje članov obeh
ansamblov uresničilo in tako
bodo poslušalci lahko pri-
sluhnili sporedu, ki ga bosta
orkestra izvedla vsak zase in
v združenem revijskem or-
kestru.«
Naj ob koncu obema diri-
gentoma in članom obeh or-
kestrov zaželim še več dela,
še več uspehov. Prepričan
sem, da bodo vsi, ki so ta
koncert tako ali drugače po-
magali uresničevati: ZKO
Celje, Kulturna skupnost
Celje in drugi nadaljevali
s skrbjo, da bosta , navkljub
težkim časom, ki se pišejo
tudi naši kulturi, oba delež-
na materialne in moralne
podpore.
MARJAN LEBIČ
IVIoiiorjeve družbe novoletno darilo
Ob Izidu redne zbirke za ieto 1989
Najprej je seveda vse po-
zornosti vreden Koledar za
leto 1989, ki ga krasi naslov-
nica, pa tudi vsa notranja
likovna oprema barvnih re-
produkcij iz Dizmove kroni-
ke, ki jo hrani Arhiv Slove-
nije. Ob rednem koledar-
skem delu z vsemi, tudi
astrološkimi podatki, je pr-
vi pomembnejši prispevek
namenjen tristoletnici Diz-
move bratovščine v Ljub-
ljani.
Drugi prispevek govori
o papeževem obisku Krki in
tretji se navezuje nanj, saj je
namenjen Sv. Emi in pano-
rami svetnikov njenega časa.
Nato si sledijo prispevki
o papeževih potovanjih, o gr-
ški cerkvi, goriški Mohorjevi
družbi. O drugi papeževi
okrožnici piše Rudi Koncilja
z naslovom Skrb za družbe-
ne zadeve, sledi pa mu pri-
spevek Vekoslava Grmiča
Človek in pogovor - že na-
slov razodeva, da gre za dia-
log. Škofu Tomažiču v spo-
min je naslovljen prispevek
izpod peresa zgodovinaija
Miloša Ribara, nato pa sledi
pogovor z ljubljanskim po-
možnim škofom Jožefom
Kvasom ob njegovi 70-letni-
ci. Mohorjev koledar se spo-
minja tudi 70-letnice smrti
Stanislava Škrabca, razmi-
šlja o letu Kristusovega trp-
ljenja in vstajenja. Čisto kra-
tek naslov »Pater Kolbe« go-
vori v spomin na poljskega
duhovnika, ki je v koncen-
tracijskem taborišču stopil
na mesto obsojenca, ki je
imel družino in mu rešil živ-
ljenje. Sledi še vrsta prispev-
kov, vsak zase je dovolj zani-
miv, da si zasluži ustrezno
pozornost.
Za Koledarjem je iz redne
zbirke brez dvoma najpo-
membnejša knjiga Slavimo
gospoda, ki je pesmarica in
ni samo to. Preko 900 strani
zajetno delo ponuja bralcu
delo, ki gaje več kot štirileta
pripravljala posebna komisi-
ja, namenjeno pa je cerkve-
nemu ljudskemu petju. Mo-
horjeva družba ima sicer bo-
gato tradicijo izdajanja pe-
smaric, toda ta je nekaj po-
sebnega. Glasbeniki in litur-
giki iz vseh treh slovenskih
škofij in tudi drugih, kjer bi-
vajo Slovenci so sestavljali
komisijo, 15 jih je bilo. Glas-
ben stavek je v štiriglasju.
Pesmarica je tudi moli-
tvenik.
Tudi Finžgaijeva Maka-
lonca je neke vrste poseb-
nost redne zbirke. Predstav-
lja namreč tretjo izdajo in to
v opremi, kakršno je za prvo
izdajo leta 1944 izdelal arhi-
tekt Jože Plečnik. A ni le
oprema njegovo delo. Ko mu
je pisatelj Finžgar dal pre-
brati svoj zvezek pravljic,
mu je Plečnik predlagal, da
bi jih sam izbral in pripravil
za tisk. Tako je postal tudi
urednik in v takšni obliki
prihaja Makalonca spet pred
mohorjane.
Med priročniki je tokrat na
vrsti Pletemo za družino in
dom in predstavlja koristno
branje za praktično uporabo.
Med večerniškim branjem
pa tokrat prihaja v bralčeve
roke Učiteljica, pripoved
Marte Kmetove o mladi ab-
solventki, učiteljici, ki v po-
vojnem času doživlja spo-
znanja, ki zrcalijo razliko
med pričakovanji in real-
nostjo.
DRAGO MEDVED
VIDEOPARADA
WILLOW
VIDEO KLUB CELJE ★★★★★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Val Kilmer, Joanne Whalley, Warwick Davis
Režija: Ron Howard
Naslov originala: Willow ★ ZDA 1988 ★ fantastika ★
Ko se je film pojavil na
programu festivala v Cane-
su, so ga pri nas najavih pod
naslovom Vrba, kar je, če se
ne motim, povzročilo rahlo
zmedo. Film namreč nosi na-
slov po junaku Willowu
(Warwick Davis), članu prit-
likavega ljudstva Nelwyn, ki
ga dobra vila izbere za rešite-
lja čudežne deklice, presto-
lonaslednice hudobne kralji-
ce in čarovnice Bavmorde iz
ljudstva Daikinov. Pri tej
težki in nevarni nalogi mu
pomagajo odpadnik Daiki-
nov - pogumni bojevnik
Madmartigan (Val Kilmer
- v filmu TOP GUN je igral
»Icemena«), prebežnica
princesa Sosha (Joanne
Whalley) in dva za palec veli-
ka škrata. Zgodbo za film je
napisal George Lucas, ki je
tudi producent filma.
Filmsko dogajanje je po-
stavljeno sicer v nekakšno
mitično preteklost, vendar
pa po kostumih, arhitekturi
in ostalem inventarju sodeč,
dovolj prepoznavno v zgod-
nji srednji vek; le da krščan-
sko kozmogonijo zamenjuje
pravljično-fantastični svet,
poln nadnaravnih bitij, dvo-
glavih zmajev, ki bruhajo
ogenj, čarovnikov, čarobnih
paličic in kamenčkov, vil,
palčkov, škratov, zakletih
gradov, skupaj s pravljično
napetostjo zgodbe, skratka
vse tisto kar je v dolgi zgodo-
vini ustvarilo evropsko prav-
Ijičarstvo.
Film je pravljično-fantastič-
ni Spektakel, ki z najsodob-
nejšo filmsko tehnologijo
pred gledalcem ustvarja si-
cer neresničen, pravljični,
vendar pa povsem verjeten
svet, saj se pred nami po-
vsem brez ostanka skupaj
pojavljajo podobe škratov,
zmajev, odvijajo se meta-
morfoze bitij, ne da bi za tre-
nutek opazili, da gre za film-
ski trik. Kot tak je film prava
poslastica za ljubitelje filma,
še posebej za ljubitelje tega
žanra, med katere pa ne sodi-
jo le otroci.
GOSPODAR KLON A - (The done master)- znanstvena
fantastika - ★ ★
Da je znanost dojemljiva za kriminal tudi takrat, ko ne
preide v fantastiko, to se ve; zakaj pa je bolj dojemljiva za
državni kot za zasebni kriminal, pa ni več povsem jasno. Ali
morda znanost nima in ne more imeti občega cilja? Film na
to ne odgovori.
PREZIDIJ - (The presidio) - kriminalka - ★★★
Tema občutljiva in aktualna. Pošteni policaj odkriva
s pomočjo poštenega vojaškega policaja ozadje umora, ki ju
pripelje do korumpiranih vrhov ameriške vojske.
GOSPODAR NINJE - (Ninja master) - akcijski - Solata.
TIGER IZ JAVE - (The Jawa tiger) - akcijski - Solata.
Seminar za zdomce
Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ima v svojem sestavu tudi odbor za mednarodno
sodelovanje. Ta odbor pripravlja med drugim tudi po dva seminarja na leto za naše rojake
na tujem. Zadnji je bil v Žalcu, v hotelu Rubin, zadnji teden preteklega leta. O namenu
seminaija in o programu tega v Žalcu, nam je tajnik za mednarodno sodelovanje Vlado
Ravnikar povedal takole: »Zadnjega letošnjega seminarja seje udeležilo 24_folkoristov iz
desetih slovenskih društev v zahodno evropskih državah (Avstriji, ZRN in Švici). Namen
seminarjev je seveda ohranjanje hudskih plesov in pesmi, obenem so vzpodbuda za
nadaljne delo in strokovna pomoč. Štiridnevni program je zajemal metodiko vodenja vaj in
osnove kinetografije, učili so se ljudske plese in ljudskega petja s posameznih obočij
v Sloveniji, predstavljali so se plesni pari, dobili napotila kako popestriti družabni večer,
poleg tega pa smo za goste pripravili več presenečenj, tudi priložnosti za zabavo ni
manjkalo.«	T. TAVČAR
5. JANUAR 1989
mmm - e™»
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Predavanje o lepotah gora
Ob koncu leta sta Partizan iz Matk in Šešč in Planin-
sko drušvo Zabukovica v Matkah pripravila predava-
niP Tone Ikovica o lepotah Savinjskih Alp m Logarske
H nI i ne Tone Ikovic je v besedi in sliki pričaral lepote
eora govoril je o kmečkih običajih in tradiciji, o pastir-
iki arhitekturi in življenju v gorah^	t, . , •
Pred predavanjem so podehli Marjanu Rednaku iz
Šešč bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije za
dolgoletno in prizadevno delo v planinski organizaciji,
Martini in Ivanu Rajhu so izročili častna znaka plani-
nec transverzalec in družini Skrubej značke za preho-
iene vezne poti.
Obiskovalci, okoli 50 jih je bilo, so bili s prireditvijo
zelo zadovoljni.	FRANC JEZOVNIK
V našem turizmu bo treba
še marsikaj spremeniti
čeprav smo prejšnje leto od turizma
iztržili več kot kdaj koli prej, pa to še
zdaleč ne pomeni, da smo lahko s turi-
stičnim letom 1988 zadovoljni. Dejstvo
namreč je, da Jugoslavija kot turistič-
na država vse bolj izgublja svoj pomen
in da nas po številnih podatkih izpo-
drivajo države, za katere si še pred leti
kaj takega nismo mogli niti misliti
(Turčija, Bolgarija). Mi seveda še ved-
no štejemo le število nočitev kot edini
zveličavni podatek, med tem ko so
v razvitih državah že zdavnaj mnogo
bolj pomembni pokazatelji tisti, ki po-
vedo koliko od turizma dejansko iztr-
žijo. To pa je seveda možno le v drža-
vah. kjer statistika dobro dela. znani
pa so sprotni podatki o finančnih
učinkih.
Ob vsem tem pa nam še vedno ni
jasno, da se pravega turizma ne more-
mo iti, dokler bodo goste sprejemali
neprijazni ljudje, dokler bomo znani
po nečistoči in netočnosti. To so tri
KOMENTIRAMO
stvari, ki so temeljne za turistični raz-
voj vsepovsod v svetu in na teh osno-
vah je treba graditi. Dokler se tega ne
bomo zavedali, bomo lahko še naprej
tarnali, da nas obiskujejo predvsem ti-
sti z najnižjimi plačami in morda še
kakšni avanturisti. resni gostje, ki ho
čejo vedeti že v naprej, kaj bodo dobili
in potem to tudi zahtevajo, bodo pač
odhajali drugam.
Vseh seveda ne smemo metati v vn
koš. kajti tudi pri nas so svetle izjeme.
Tudi na celjskem območju, kar še po-
sebej velja za naš zdraviliški turizem,
ki dosega vedno lepše rezultate, toda
kaj, ko je bil ves sistem naravnan tako.
da je rezultate sproti izničil. Kaj bo
prinesla spremenjena zakonodaja, pa
bo seveda pokazal šele čas. Dejstvo pa
je, da celjska regija postaja tudi po
turistični plati vse pomembnejša, kar
pove tudi podatek o številu nočitev, ki
jih je bilo okrog milijon 100 tisoč (v
Sloveniji 9 milijonov), med tem ko
pravih finančnih pokazateljev zaen-
krat še ni. Je pa res. da se bodo morali
v vseh občinah celjske regije drugače
obnašati do turističnega gospodarstva.
V občinskih resolucijah so namreč do-
slej turizmu nameniali bore malo vr-
stic.	JANEZ VEDENIK
Pohod na Osankarico
Planinsko društvo Zreče
tudi letos pripravlja tradi-
cionalni pohod po poteh Po-
horskega bataljona. Letoš-
nji, že enajsti po vrsti, bo
v'nedeljo. 8. januarja. Pričel
se bo ob pol devetih zjutraj
izpred hotela Planja na Ro-
g!i, končal pa po štirih urah
hoje.
Spominski pohod, s kate-
rim v sosednji, bistriški obči-
ni. obeležujejo tudi svoj ob-
činski praznik, je lani priteg-
nil okoli 400 pohodnikov, le-
tos jih pričakujejo še kakš-
nih 200 več. Do Rogle bodo
pohodnike pripeljali avtobu-
si. Prvi bo krenil iz Sloven-
skih Konjic ob 7. uri in 15
minut, za njim pa bosta pe-
ljala v razmaku 15 minut še
dva. Za vozovnico bodo mo-
rali odrasli odšteti 5000 di-
narjev. otroci pa 3000 dinar-
jev. Organizatorji opozarjajo
planince, da se primerno
obujejo in oblečejo in da naj
ne odhajajo na pot kondicij-
sko slabo pripravljeni, prav
tako naj se ne ločujejo od str-
njene kolone in naj ne iščejo
bližnjic. Sicer pa so zreški
planinci za varnost na poti
poskrbeli. Društva, ki bodo
prišla na Roglo z lastnimi av-
tobusi. pa organizatorji opo-
zarjajo, da morajo biti avto-
busi obvezno opremljeni
z verigami in drugo potreb-
no zimsko opremo.
Po hrani iz nahrbtnika in
toplem čaju na Osankarici,
bodo planince v dolino od-
peljali avtobusi. V hotelu
Dobrava v Zrečah bodo pla-
ninci dobili žig v dnevnik
pohodov in značke, prav ta-
ko pa se bodo. če jim bo osta-
lo še kaj moči. zavrteli ob
zvokih domače glasbe.
M. P.
Nekateri so pobrali »turistične« kredite,
potem pa se požvižgali na turizem
Ljubenci bi radi privabiii več gostov in poaaijšali sezono
Turistični delavci na
Ljubnem so pred prazniki
voščili sedanjim in nekda-
njim oddajalcm sob in turi-
stičnim kmetom. Zaradi
ljubenskega turističnega
mrtvila so izvedli tudi an-
keto; nekaterim, ki so prej
sprejemali goste, po vračilu
»turističnih« kreditov niso
več motivirani, da bi še na-
prej oddajali sobe.
Tisti, ki so opustili turistič-
no dejavnost, so v anketi ve-
činoma odgovaijali, da so
preobremenjeni s kmetijsko
proizvodnjo, da je provizija
zadrugi od posameznega go-
sta previsoka in da po plači-
lu občinskega davka ostane
premalo dobička. Nekateri
so omenjali tudi druge teža-
ve: postarali so se in nekateri
nimajo naslednikov, če pa
jih imajo, se ti zadovoljujejo
s socialno varnostjo v zdru-
ženem delu. Anketiranci so
prvič omenjali tudi misel-
nost in prezahtevnost neka-
terih gostov, ki menijo, da je
tudi na turističnih kmetijah
hrane v nekakšnem izobilju.
Na vprašanje ali menijo,
da ima turizem na Ljubnem
prihodnost, so anketiranci
v veliki večini odgovorili pri-
trdilno. Zavzemajo se tudi za
daljšo turistično sezono. Ko
bo Ljubno čez Rastke pove-
zano z Goltmi,bo tudi mož-
nost zimskega turizma.
Ljubenski turistični delavi
so tudi obnovili evidenco
o turističnih zmogljivostih,
od katerih pa bi jih morali
precej posodobiti. Večina ti-
stih, ki oddaja sobe, je v an-
keti odgovorila, da bi s po-
močjo kreditov opremila
s sanitarijami tudi posamič-
ne sobe. V Turističnem dru-
štvu se bodo potrudili poi-
skati vir za kreditiranje. Na
Ljubnem so imeli letos, sku-
paj s Planinko, manj kot ti-
soč nočitev. Kljub temu je
bilo v Turističnem društvu
precej delovnega poleta, od
akcije za lepši izgled kraja,
Flosarskega bala pa do no-
vih zamisli za boljšo Ijuben-
sko turistično prihodnost.
BRANE JERANKO
Nož V hrbet našim živinorejcem
z intervencijsidm uvozom uničujejo našo živinorejo, pri tem pa Ceijani iiupujejo
nei(ai(ovostno meso
s kmetijske zadruge Laško so nam
sporočili, da so živinorejci z njihove-
ga območja ogorčeni nad zadnjim in-
tervencijskim uvozom govejega me-
sa in svinjine. Pod blagoslovom (zdaj
že bivše) zvezne vlade so v Slovenijo
uvozili 6400 ton mesa. Med večjimi
uvozniki so tudi Celjske mesnine,
kjer so kupili 50 ton češke govedine
in 150 ton svinjskih polovic. Meso je
izredno slabe kakovosti.
Uvozniki so imeli, kar intervencijski
uvoz omogoča, mnogo carinskih ugod-
nosti, medtem ko jih živinorejci, pri
uvozu gnojil na primer, nimajo. Velja-
jo torej dvojna merila pri uvozu, kar
vsekakor ni v prid tržnemu gospodar-
stvu, s katerim nekateri zagovarjajo
potezo zvezne vlade.
Pri vsem tem se je zgodilo še nekaj,
kar še zdaleč ni nepomembno. Tov-
. Škoberne iz Celjskih mesnin nam je
povedal, da je uvoženo meso izredno
slabe kakovosti, skoraj na meji upo-
rabnosti. Zato nekaj tega mesa ne mo-
rejo prodati in ga nameravajo vrniti
tja, od koder so ga pripeljali, ali pa ga
bodo predelali. Upajmo, da ne v hre-
novke. ki jih bomo kupovali Celjani.
Na Jugoinšpektu in Veterinarski in-
špekciji, kjer ocenjujejo kakovost me-
sa. pred prazniki nismo uspeh dobiti
nikogar. Tehnologinja, tov. Svetova,
pa nam je povedala, da so uvoženo
meso predolgo zadrževali na carini,
vendar so na carinski inšpekciji dovo-
lili uvoz mesa.
Razumniki, ki urejajo kmetijsko po-
litiko, so ponovno dokazali, da vedo,
kako se ne dela. Res, da so potrošni-
kom omogočali 25 odstotkov cenejši
nakup mesa, pri tem so žal storili več
slabega kot dobrega. Ljudem so ponu-
dili nekakovostno meso. kako nekako-
vostno je bomo ugotovili po praznikih,
živinorejcem pa so za novoletno darilo
zabili nož v hrbet.
Skupaj s potrošniki in živinorejci
upamo, da se nova vlada ne bo odloča-
la za tako »briljantne« odločitve.
VOJKO ZUPANC
Krave na računalniku
Ne samo v industriji in na drugih področjih, tudi
v kmetijstvu bo računalnik v veliko pomoč, so si rekh
v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice in se odločili za
domači računalnik Iskra delta Triglav. Dobili so ga tik
pred novim letom, vendar ni mogoče reči, da jim ga je
prinesel dedek mraz, saj so večino denarja zbrali sami.
Naložba pa je veljala 74 milijonov in 254 tisoč dinarjev
ter še dodatnih 30 milijonov za programsko opremo.
Vodja računalnika v Kmetijski zadrugi Jožica Goš-
nik je povedala, da z računalnikom zaenkrat obdelu-
jejo knjigovodske podatke, vendar je namen nakupa
računalnika pravzaprav drugje. Sčasoma bodo namreč
z računalnikom vodili kmete kooperante, njihove
pogodbe, obveznosti, tržne viške, dolgove, medtem ko
zdaj za kmete kooperante vodijo finančni del poslo-
vanja.
Nakup računalnika pomeni torej začetni korak
k bolj natančnemu in hitreje opravljenemu delu,
s čemer se bodo zaenkrat ukvarjali štirje delavci. Pro-
gram, prirejen za domače razmere, so dobili od Kmetij-
ske zadruge Hoče, kjer že nekaj časa uspešno delajo
z računalnikom Iskra delta Triglav.
MATEJA PODJED
Prašičjereja na Šmarskem
Poleg govedoreje je pra-
šičjereja najmočneje zasto-
pana v kmetijstvu šmarske
občine. V družbenem sek-
torju sicer ni razvita, zato
pa toliko bolj v kooperacij-
ski proizvodnji pri Hmeza-
dovem Kmetijskem kombi-
natu v Šmarju pri Jelšah.
. Kooperacijska prašičjereja
je na Smarskem organizira-
na tako, da obsega vse faze
reje: rejo plemenskih svinj
s pujski, vmesna pitališča in
rejo pitanih prašičev.
Heja plemenskih svinj je
J rokah zasebnih rcicev'(po-
leKa na njihov rizik) m sicer
pri rejcih, ki imajo od 3 do 20
Plemenskih svinj. Rejci ple-
men.skih svinj prodajo puj-
ske, k, so težki od 8 do 10 kg
^emeljMi organizaciji koope-
sČa\ ^"^^"-^kega kmeti,-
sk^gci kombinata, kjer pote-
kapuaiijeteh pujskov do te-
^i) kilogramov v petih
vmesnih pitališčih. Nasled-
nja faza je pitanje prašičev
do 100 kilogramov v 22 pita-
Uščih.
Pitanje prašičev temelji na
domači in kupljeni krmi.
Plemenske svinje v 70 od-
stotkih prehranjujejo z do-
mačo krmo. prehrana na
vmesnih pitališčih pa v celo-
ti temelji na kupljeni hrani.
Odstotek domače krme je
pri reji pitancev manjši, saj
Ic-ta temelji 70 odstotkov na
kupljeni krmi.
Vseh rejcev plemenskih
svinj je v šmarski občini ne-
kaj manj kot 300. nekaj več
kot 900 plemenskih svinj pa
letno odredi od 9 do 11 tisoč
pujskov.
Od leta 1970 do lani je bila
prašičjereja na Šmarskem
različno intenzivna. Leta
1970 je bilo v občini 132 puj-
skov, leta 1980 le 64 in lani
kar 337. Manj nihanja je pri
reji bekonov. Leta 1970 jih je
bilo 335, deset let pozneje
354 in lani kar 764, ko so v tej
veji prašičjereje zabeležili re-
kordno leto.
M. AGREŽ
»
436-kilogramski
prašič
Praznične dni so marsikje iz-
koristili za koline. Tako je bilo
tudi pri Šinkovčevih v Šentru-
pertu, le da so bile njihove ko-
line rekordne. Rekordne so bi-
le z ozirom na težo prašiča, ki
so ga zaklali. Gospodar je ku-
pil prašiča, ki je tehtal 436 kg
in mesar Vojko Podgoršek (na
sliki) je dejal, da takega orjaka
še ni dobil pod nož.
T. TAVČAR
REKLI SO:
Marko Zlodej, revirni gozdar pri GG Celje.
TOK Vransko - Žalec: »Ze 36 let sem reviriii
gozdar za področje Ponikva-Andraž in povsem
upravičeno lahko povem, da naši gozdovi umi-
rajo stoje. Na področju, kjer jaz delam, je naj-
slabše z jelko, ki je le še za okras. V okolici gore
Oljke je veliko smreke, hrasta in bukve, vendar
žal vse propada. Drevje enostavno nima več
prave temnozelene barve. Prvi znaki bolezni so
rumeno-zelena barva, nadalje povešanje iglic in
končno odpadanje. Najhujši so razni škodljivci.
Lani smo kar štiri mesece lovili lubadarje in
imeli smo jih za dobra štiri vedra. Od raka in
kostanjeve črnilovke je napaden tudi kostanj, ki
naglo odmira. Vsako leto ga odkažem po tisoč
kubikov, čez nekaj let pa ga verjetno sploh ne
bomo več jedli in tudi za »telegrafnice - ga ne bo.
tako da si bo treba pomagati z akacijo. Poseben
problem je tudi zaščiten drevored Plevna nad
Ložnico ali Gotovljami pri Žalcu, kjer je več sto
izredno lepih košatih smrek, ki jih redkokjc
vidiš. Smrekov drevored so posadili po naročilu
Marije Terezije. Dve smreki je poškodovala stre-
la in smo ju odstranili. Zdaj je smreke začela
napadati cela vrsta bolezni in kot pri stareniu
človeku bo tudi te smreke težko ozdraviti. Cc?
leta bo vse propadlo. Prizadet pa ni samo gozd.
ampak tudi divjačina, ki je vse bolj zbegana, saj
nima miru pa tudi njo napada slabo ozračje in
vse drugo, kar šari po gozdu. Nad vsem tem bi
se morali resno zamisliti, kajti lahko se zgodi, do
bomo čez leta ostali brez ,pljuč'.« T. VRABL
6. STRAN - NOVI TEDNIK
BBSrafl
5. JANUAR 198
NOČNE
CVETKE
•	Na sceni se je spet po-
javil znani Zvonko P.-Jupi.
Tokrat v gostilni Miklavžin
v Celju, kjer je razbil igralni
avtomat. Glede na zelo bo-
gato kariero razgrajača, je
hitro ugotovil, da je najbo-
lje, če se umakne s prizoriš-
ča še pred prihodom milič-
nikov.
•	Vse kaže, da je nezna-
nec, ki je prejšnjo sredo
razbil šipo in vlomil v trgo-
vino Zelenjava v Cankarje-
vi ulici v Celju, tako dolgo
popival, da je izgubil obču-
tek za čas in menil, da se že
približuje novo leto. Zato
se je na hitro (in na nepo-
šten način) oskrbel z dve-
ma steklenicama domače-
ga šampanjca, potem pa
pobegnil.
•	Prejšnjo sredo je pri
Majolki v Celju razgrajal
Janez O. iz Košnice. Janez
ima pri celjskih miličnikih
že precej debel dosje in je
znan po tem, da zlepa ne
odneha, zato je moral v pro-
store za treznenje.
•	V samskem domu Va-
trostalne v Štorah sta se
prejšnji teden stepla dva
stanovalca. Miličniki so
ugotovili, da je k Fikretu O.
vlomil sostanovalec, ven-
dar ne zato, da bi ga okra-
del, ampak prebunkal.
•	Že leta nazaj se ni zgo-
dilo, da bi kakšen razgrajač
pričakal novo leto v prosto-
rih za treznenje, letos pa je
to tradicijo prelomil _ Rudi
K. iz Gotovelj pri Žalcu.
Rudi je tako vztrajno raz-
grajal, da so ga žalski milič-
niki morali prijeti, ker pa
imajo sami za takšne tiče
neprimerne in neudobne
prostore, so mu za Silve-
strovo priskrbeli malo več
udobja, tako daje Rudi lah-
ko spal v Celju.
S.Š.
Vbodi z nožem zaradi
prelcinjene ljubezensice zveze
Višje sodišče v Celju je
potrdilo kazen - leto dni za-
pora - 23-letneniu Vojku
Slodeju iz Oplotnice, ki je 5.
maja lani, nekaj po uri
zvečer desetkrat zabodel I.
K. v njenem stanovanju
v Slovenskih Konjicah.
Vojko Slodej in I. K. sta
nekaj časa živela skupaj, po-
tem pa je Vojko moral k vo-
jakom. Zaradi različnih po-
gledov na bodoče skupno
življenje je I. K. zvezo preki-
nila, Vojko pa se s tem nika-
kor ni mogel sprijazniti.
Ko so ga predčasno spusti-
li iz vojske, si je še naprej
prizadeval, da bi ohranil zve-
zo z I. K., ki pa je ostajala
neomajna. Tako se je Vojko
5. maja lani vrnil v stanova-
nje I. K. precej vinjen, s se-
boj pa je prinesel tudi nož;
kot je kasneje povedal na so-
dišču, zato, da bi naredil sa-
momor.
Z I. K. sta se spet sprla in
Vojko je začel suvati z no-
žem proti njej. Zadal ji je kar
deset, ne preveč globokih
ran. Poskušala je zbežati in
poklicala je hčerko. Takrat
se je tudi Vojko nekako po-
miril, ji obljubil, da ji ne bo
storil nič hudega. Pomagal ji
je vstati, da sta prišla do so-
sedov, ki so ji pomagali
v bolnišnico. Vojko je sose-
dom zatrjeval, da tega ni ho-
tel storiti in naj ga odpeljejo
k miličnikom.
Vojko Slodnjak se je tudi
na sodišču bolj slabo spomi-
njal dogajanja v stanovanju
I. K., saj je bil ta večer bistve-
no zmanjšano prišteven. Kot
je ugotovil tudi izvedenec
psihiater, je pretirano ču-
stveno reagiral, poleg tega
pa je bil tudi vinjen.
Javni tožilec je Vojka
Slodnjaka obtožil za poskus
kaznivega dejanja umora, saj
bi I. K. zaradi ran lahko izkr-
vavela. Prvostopenjsko so-
dišče v Celju je dejanje prek-
valificiralo v hudo telesno
poškodbo. Petčlanski senat
je po izpovedbi prič in izve-
dencev (poleg psihiatra še iz-
vedenec sodno medicinske
stroke) menil, da Vojko
Slodnjak ni nameraval umo-
riti I. K. Ob upoštevanju
zmanjšane prištevnosti obto-
ženca so mu za kaznivo deja-
nje, za katerega je zagrožena
kazen od 6 mesecev do 5 let
zapora, izrekli kazen leto dni
zapora. Tako visoka kazen
naj bi vplivala na obdolžen-
ca, da bi razumel, da preki-
njena ljubezenska zveza ne
sme biti povod za kaznivo
dejanje, ker lahko vsak sam
odloča s kom bo živel.
Vojku Slodnjaku so v ka-
zen všteli tudi čas prebit
v priporu od 5. maja lani
dalje.
Na prvostopenjsko sodbo
sta se pritožila obtoženec
oziroma njegov zagovornik
in javni tožilec. Medtem ko
je zagovornik menil, da je
kazen previsoka in bi zado-
stovala že pogojna kazen, pa
je javni tožilec vztrajal pri
poskusu umora in s tem pri
razveljavitvi sodbe. Vendar
pa je senat višjega sodišča
menil, da v tem primeru res
ni šlo za poskus umora,
hkrati pa so ocenili, da je tu-
di izrečena kazen primerna,
zato so prvostopenjsko sod-
bo potrdili.
S. ŠROT
Velilfo nesreč zaradi
prednovoietnih praznovanj
Preteklo leto je bilo, kar se tiče prometne varnosti na
naših cestah, precej slabo. In to navkljub vsem opozo-
rilom in akcijam miličnikov, svetov za preventivo in
drugih. Opozorila in kazni (po spremembi zakona pre-
cej visoke) niso kaj prida zalegle. Tako kot niso zalegla
opozorila pred novoletnimi prazniki, naj vozniki vozijo
bolj previdno in naj ne sedajo za volan vinjeni. Tako se
je samo v petek pripetilo na našem območju več kot
deset hujših prometnih nesreč, precej pa jih je bilo
tudi v soboto, na Silvestrovo. Nesreče so terjale tudi
dve življenji.
Seveda pa so to le hujše prometne nesreče, ki so jih
obravnavali miličniki, še veliko več pa je bilo manjših,
v katerih je nastala samo materialna škoda. Velika
večina vseh nesreč se je pripetila zaradi neprimerne
hitrosti, precej pa tudi zaradi vinjenega voznika za
volanom, ki je prej praznoval, potem pa preveč
korajžno sedel za volan.
Čeprav je res, da naše ceste niso najboljše, pa na
žalost drži tudi to, da za volanom sedi precej voznikov
brez vsake prometne kulture, ki se ne ustrašijo niti
visokih kazni, da ne bi tvegali. Žal pa se takšna tvega-
nja velikokrat končajo tragično za druge, ki niso nič
krivi. V dneh pred novim letom je bilo, žal, kar nekaj-
krat tako.
S. ŠROT
Zdrsnii pod
Kiemenčo
jamo
Prejšnji četrtek je 41-let-
ni Ivan Firšt iz Raduhe od-
šel na Kiemenčo jamo.
V tamkajšnji planinski po-
stojanki je nekaj popil, ob
16.30. uri pa se je odpravil
v dolino. Ker seje že mrači-
lo. ni pa imel s seboj svetil-
ke. mu jo je ponudil oskrb-
nik koče. Firšt jo je zavrnil.
Približno četrt ure hoda
od koče je Finštu na listju,
pod katerim je bil led. zdrs-
nilo. tako da je omahnil
v globel in približno 30 me-
trov nižje obležal mrtev.
Truplo je naslednji dan na-
šel Franc Janež iz Savina,
ki je šel proti Klemenčevi
jami.
PROMETNE NESREČE
Prehiter flčko
v petek popoldne ob 16.20.'
uri je vozila s fičkom po
Kersnikovi ulici v Celju 19-
letna Barbara Krajnc iz Ce-
lja. V podvozu jo je zaradi
prevelike hitrosti zaneslo
v levo, kjer je trčila v osebni
avtomobil, s katerim se je
nasproti pripeljala 40-letna
Silva Kužner iz Celja, nato
pa je fička zaneslo na ploč-
nik, na katerem sta bila ta-
krat dva pešca. V nesreči se
je huje ranil sopotnk v fičku,
44-letni Ivan Krajnc iz Celja,
oba pešca, 56-letni Jakob
Hercog in 60-letna Marija
Bovhan pa sta bila lažje ra-
njena.
Pešec na sredini
ceste
v petek zvečer, malo pred
19. uro je hodil po sredini
lokalne ceste v Trnovljah 48-
letni Jožef Čoki iz Pristave.
Z Ljubečne proti Celju je ta-
krat pripeljal z osebnim av-
tomobilo 30-letni Bogdan
Stopinšek iz Celja in v bla-
gem levem ovinku trčil
v pešca. V nesreči je Jožef
Čoki dobil tako hude rane,
da je umrl že med prevozom
v celjsko bolnišnico.
Obračal na avtocesti
v petek, nekaj po 22. uri je
33-letni Jovo Zorič iz Celja
vozil po Sloveniki iz Arje va-
si proti Celju. Ker je bila go-
sta megla, je zgrešil odcep za
Celje in peljal še približno ki-
lometer proti Dramljam. Ko
je videl, da je zapeljal preda-
leč, je polkrožno obrnil na
cesti, potem pa vozilo ustavil
na sredini voznega pasu in
izstopil, da bi očistil vetro-
bransko steklo. Takrat je iz
Dramelj pripeljal z osebnim
avtomobile 39-letni Dušan
Pešec iz Celja in zaradi goste
megle ni pravočasno opazil
Zoričevega vozila. Prišlo je
do trčenja, v katerem se je
huje ranila sopotnica v Peš-
čevem vozilu, 31-letna Tatja-
na Nenezič iz Celja, voznik
Zorič pa je bil lažje ranjen.
Neuspel pobeg
v četrtek, nekaj pred pold-
nevom je 20-letni Vojko Ko-
štomaj z Ljubečne povzročil
hudo prometno nesrečo na
Kidričevi cesti v Celju, po-
tem pa pobegnil. Koštomaj,
ki je vozil osebni avtomobil
brez vozniškega dovoljenja,
je na Kidričevi cesti najprej
prehiteval drug osebni avto-
mobil. Ker je prehiteval pre-
tesno, gaje oplazil, tako daje
njegovo vozilo zaneslo v le-
vo, kjer je bočno drsel in trčil
v 15-letnega kolesarja Jurija
Vodeba iz Bukovžlaka, ki je
vozil pavilno po kolesarski
stezi. Kolesarja je odbilo
v vetrobransko steklo in na-
to na tla, kjer je obležal huje
ranjen, Koštomaj pa je odpe-
ljal naprej proti Bukovžlaku.
Le malo naprej ga je zaradi
prevelike hitrosti zaneslo
v betonski steber pri stano-
vanjskii hiši, od tam pa v sa-
dovnjak, kjer je trčil še v dre-
vo. Vozilo je pustil kar v sa-
dovnjaku in odšel proti Bu-
kovžlaku, kjer so ga milični-
ki kmalu prijeli.
Umrla kolesarka
v soboto, malo po 17. uri je
40-letni zdomec (dela v Švi-
ci) Vincenc Pocajt iz Starega
trga vozil iz Sevnice proti Zi-
danem Mostu. V Vrhovem je
dohitel 63-letno kolesarko
Albino Brvar iz Radeč. Ker
je vozil prehitro je zadel
v kolesarko in jo zbil. Albina
Brvar je dobila pri tem tako
hude rane, da je umrla na
kraju nesreče.
Sopotnica na strehi
stanovanjske hiše
v nedeljo zvečer ob 20. uri
22-letni Oskar Martinčič
s Stranic vozil ž osebnim av-
tomobilom iz Celja v smeri
Slovenskih Konjic. Na Stra-
nicah je v desnem ovinku
prehiteval drugo vozilo, ker
pa je preveč pritiskal na plin,
ga je po prehitevanju zaneslo
najprej v levo, nato pa v des-
no na bankino in s ceste, kjer
se je njegov avtomobil zaril
v zemljo, nato pa trčil še v ja-
blano. Vozil je tako hitro, da
je sopotnico v njegovem av-
tomobilu, 21-letno Klavdijo
Korošec iz Vojnika pri trče-
nju vrglo iz vozila na streho
3,5 metrov visoke stanovanj-
ske hiše. Koroščeva se je
v nesreči hudo ranila, voznik
pa lažje.
Pobral devize, posoda
pa Je ostaia v Avstriji
v Titovem Velenju so so-
dili 41-letnemu Albinu Gri-
lu (stanoval naj bi v Zaveš-
čaku pri Čakovcu) zaradi
goljufije in neupravičenega
zastopanja v zunanjetrgo-
vinskem poslovanju. Prvo-
stopenjsko sodišče ga je za
obe kaznivi dejanjt obsodi-
lo na po 2 leti in pol zapora
oziroma enotno kazen 4 leta
in 8 mesecev zapora, celjsko
višje sodišče pa mu je po
pritožbi zmanjšalo kazen:
za goljufijo na leto in 6 me-
secev zapora, za drugo kaz-
nivo dejanje pa na 8 mese-
cev zapora in mu izreklo
enotno kazen 2 leti zapora.
Albin Gril je leta 1980 po-
stal zastopnik firme AMC,
predstavništvo Dunaj. Pro-
dajal je posodo krom-nikelj,
vendar pa je imel pooblastilo
samo za Avstrijo. Kaj kmalu
pa je ugotovil, da bi mu lah-
ko tudi pri nas posel dobro
cvetel, zato je kršil Zakon
o prometu blaga in storitev
s tujino ter začel prodajati
posodo v Celju, Titovem Ve-
lenju, Ptuju in Trbovljah.
Sklenil je približno 400 po-
godb, kot je povedal na so-
dišču, ker pa je zašel v fi-
nančno stisko (na carini naj
bi mu zasegli večje vsote de-
narja), 27 kupcem posode ni
dobavil, čeprav je od njih
prej vzel predplačilo oziro-
ma v nekaterih primerih kar
celotno plačilo - večinoma
v devizah, le izjemoma v di-
narjih. Skupno je 27 kupcev
ogoljufal za nekaj več kot
689 tisoč dinarjev. Potrebno
je upoštevati, da je posodo
prodajal od maja leta 1981 do
junija leta 1982, zato je real-
no vsota prigoljufanege de-
narja nekajkrat večja.
Ker je na predstavništvo
firme AMC na Dunaj začelo
prihajati vse več pritožb
kupcev, ki jih je Gril ogolju-
fal, so ga leta 1982 suspendi-
rali, v Avstriji pa je bil takrat
tudi nekaj več kot dva mese-
ca v priporu.
Gril je zlorabil naročilnice
oziroma uradne papirje fir-
me AMC, ker pa seveda ni
imel pravice prodajati poso-
de pri nas. so se kupci lahko
obrisali pod nosom. Ker so
ga nekateri začeli iskati, je
menjal bivališča. Tako je
v sodbi prvostopenjskega
sodišča zapisano, da naj bi
stanoval v Ljubljani, stalno
bivališče je imel prijavljeno
v Čakovcu, dejansko pa naj
bi stanoval v Zaveščaku. So-
dišče ga je zato moralo poi-
skati s tiralico, 9. januarja la-
ni pa so ga tudi priprli (že
pred tem je bil v priporu od
25. do 26. aprila leta 1983
v Ljubljani).
Velenjsko sodišče je mar-
ca lani Albina Grila za obe
kaznivi dejanji obsodilo na
enotno kazen 4 leta in 8 me-
sece zapora. Obtoženec se je
pritožil, celjsko višje sodišče
pa je menilo, da je pritožba
utemeljena le. kar sc tiče vi-
šine kazni. Neupravičeno za-
stopanje tuje firme (gre za 27
primerov) naj ne bi imelo ta-
ko velike družbene nevarno-
sti, zato je kazen 8 mesecev
dovolj visoka, je menilo višjo
sodišče, pri goljufiji pa ni bi-
la v dovolj veliki meri upo-
števana oddaljenost dogod-
ka in pa dejstvo, da je obto-
ženec oškodovancem vrnil
nominalne zneske iz leta
1981 in 1982. Hkrati pa so tu-
di oškodovanci sami kršili
predpise, ko so Grilu kol
predujme dajali tujo valuto.
Za goljufijo mu je zato višjo
sodišče odmerilo leto dni in
6 mesecev zapora, potem pa
izreklo enotno kazen 2 leti
z^apora, v katerem so mu
všteli ves čas prebit v pripo-
ru (tudi v Avstriji). Hkrati
mu je višje sodišče zmanjša-
lo povprečnino na 150.000 di-
narjev, ker je obtožcnec
v precej slabem socialnem
položaju (je v priporu, brez
redne zaposlitve, skrbeti pa
mora za mladoletnega
otroka).
S. ŠROT
5. JANUAR 1989
mmm - e™»	NOVI TEDNIK - STRAN 7
Zgovorne ugotovitve
Za pouk biologije na Srednji tehniški šoli maršala Tita
,/Snn eoiimo nekaj vrst drobnih vodnih živah po navodi-
L ki srni jih dobili z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
V Liubliani gojijo podobne živali v svojem vivariju kar
v väovS vodi, v Celju pa to ne gre. Po neuspelih posku-
sih ki smo iih opravili s prestano ah pa prekuhano celjsko
vodovodno vodo, smo začeli uporabljati vodo Meškovega
Itudenca uJpeha smo bih vseh vse do pomladi 1986. leta.
Od takrat tudi s to vodo nimamo več uspeha. Ne vemo,
zakaj, toda živalice je ne prenesejo več.
mira GRIČAR-KRIZNIK, dipl. biol.
NUŠA VREČKO, dipl. biol.
ALEKSANDER BOZINOVIČ, laborant
Silvestrovanje
v Domu
upokojencev
Upokojenci iz celjskega
doma smo silvestrovali že
v ponedeljek. 26. decembra.
Imeli smo se zelo dobro.
Osebje doma se je potrudilo,
da nam je bilo všeč. Ze vhod
v dvorano (jedilnico) je pre-
senetil. Na vseh oknih so bi-
le slike sveč in zvoncev (za-
gotovo je bilo s tem veliko
dela).
Poskočne viže nam je igral
ansambel Francija Zemeta.
Marsikdo je tudi zaplesal.
Tudi petje smo slišali. Bilo je
lepo.
Pred slavnostno večerjo se
je osebje izkazalo s pripravo
miz in namestitvijo pribora.
Večerja je bila imenitna. Po-
leg kuhinjskega osebja so
nam stregli tudi tisti iz upra-
ve. Tudi na našo žejo niso
pozabili. Čudimo se. da so
mogli pripraviti toliko jedi in
jih spraviti na mizo. Vse je
potekalo v najlepšem redu.
za kar je poskrbela naša di-
rektorica. kije z budnim oče-
som nadzorovala potek dela.
Vsa pohvala osebju za pri-
jeten večer, ki ga ne bomo
tako kmalu pozabili.
PAVLINA KLANČNIK
Celje
Srečanje
Toprovih
upokojencev
Pred novim letom smo
imeli upokojenci kolektiva
Toper srečanje. Nam. ki smo
preživeli 35 delovnih let
v tem kolektivu, takšno sre-
čanje veliko pomeni. Vsem,
ki imajo zasluge za to, poseb-
no pa dipl. ing. Petru Priv-
šku za pozdravne besede, se
iskreno zahvaljujemo in želi-
mo vsem v letu 1989 mnogo
uspehov.
TOPROVIUPOKOJENCI
Božič
z ognjemetom
Nisem čisto prepričana, ali
je bil v noči s 24. na 25. de-
cembra pri cerkvi Sv. Cecili-
je v Celju južnoameriški kar-
neval ali sveti večer. Ker sem
tudi sama vzgojena kot krist-
janka. ne razumem tega ob-
našanja; zakaj je potrebno
takšen večer uničiti s petar-
dami. Zagotovo jih je počilo
kakšnih 50. vem pa, da to ni
dovoljeno. Čudno, da niso
reagirali miličniki.
V zvezi s praznovanjem
božiča tudi ne vem, zakaj se
toliko vpliva na ljudi; celo na
televiziji so naredili sveti ve-
čer. Mislim, da ima vsak pra-
vico verjeti, kar hoče in želi.
Ne želim, da se moje mnenje
vzame tako. da sem proti
Cerkvi. Ne, sem samo proti
temu, da se iz tega dela tak-
šen cirkus, pa še v cirkusu
mora biti malo več reda in
tišine. Zame je bilo metanje
petard nekulturno, nečlove-
ško obnašanje; če pa petarde
res sodijo v verski obred, po-
tem predlagam, da jih meče-
jo kar v cerkvi okrog žup-
nika.
MARIJA K.
Trditev ne drži
v NT ste 15. 12. 1988 obja-
vili zapis D. Žvar o seminar-
ju zborovodij mladinskih
zborov, ki je bil nekaj dni
pred tem v Titovem Velenju.
Uvodoma zapisovalka tega
dogodka omenja podatek, da
je seminarje 20 let organizi-
ral Jurče Vreže, sicer pa
MPF že nekaj let tega ne or-
ganizira več.
Kot je znano, deluje Mla-
dinski pevski festival že od
leta 1979 pod okriljem Zavo-
da za kulturne prireditve, ki
je bil ves čas organizator
vseh festivalskih prireditev,
med drugim tudi seminarjev
za zborovodje odraslih zbo-
rov. Le-teh je ZKP, oziroma
MPF v zadnjih desetih letih
organiziral (delno tudi sku-
paj z ZKOS) osem, zadnjega
leta 1986 v Celju. To je ose-
bam, ki so v slovenskem
zborovstvu vsaj, toliko pri-
sotne kot je D. Ž. lahko do-
bro znano in je zaradi tega
uvodni odstavek v navede-
nem zapisu deplasiran ter ne
ustreza resnici.
E.GORŠIČ
Pomoč
prizadetim
člani Društva za pomoč
duševno prizadetim v Celju
smo bili v zadnjem času pre-
cej aktivni. V okviru izobra-
ževanja smo 21. novembra
1988 organizirali predavanje
priznanega strokovnjaka dr.
Košička, ki nam je osvetlil
mnoge nejasnosti s področja
spolnega življenja duševno
prizadetih oseb.
Kljub prvemu snegu in
skrajno neugodnim vremen-
skim pogojem se nas je na
gričku zbralo precej več, kot
je bilo prijavljenih. Po pre-
davanju smo ostali skupaj,
poklepetali in zapeU. Prijaz-
na gostilničarka Frida Ter-
bovc nam je postregla z jeda-
čo in pijačo po ugodnih
cenah.
8. decembra 1988 smo na
posebni slpvesnosti v mote-
lu Merx v Šentjurju pri Celju
ustanovili sekcijo našega
društva. Učenci osnovne šo-
le »Ivanka Uranjek« Celje so
prelepo zapeli pet pesmi. Ve-
lik odziv staršev, predstavni-
kov družbeno politične
skupnosti in gospodarstva
občine Šentjur pri Celju, je
s svojim odzivom pokazal,
da še imamo razumevanje za
probleme prizadetih članov
naše družbe. Upamo, da bo-
do obljube udejanjene.
Sekcija bo zbližala družine
z enakimi oz. podobnimi te-
žavami v občini. Še naprej
bomo delali po zastavljenih
programih. Prepričani smo,
da bo tako težave lažje pre-
magovati, kajti za duševno
prizadetega občana moramo
poskrbeti zdravi, saj je nara-
va njihove prizadetosti takš-
na, da tega sami ne zmorejo.
Za ves trud in pomoč pri
organizaciji in izvedbi obeh
prireditev se posebej zahva-
ljujem članom društva, ko-
lektivu Merx v Šentjurju in
tov. Fridi Terbovc iz Celja.
Prav tako hvala vsem, ki so
materialno ali moralno pod-
prli našo sekcijo v Šentjurju.
LIDIJA HRNČIČ-
TOMINŠEK
Rudolf Maister-
Vojanov je živel
tudi v Celju
Pred časom je bila v Mari-
boru slovesnost ob 70-letnici
bojev za slovensko severno
mejo, v kateri je general Ru-
dolf Maister odigral najpo-
membnejšo vlogo. Ker je bil
najpomembnejši mož tiste
dobe, je prav, da se ga spom-
nimo tudi v našem časopisu,
še posebej časov, ko je živel
v Celju.
Rudolf Maister-Vojanov je
bil pred prvo svetovno vojno
v Celju kot stotnik 26. domo-
branskega pešpolka, nasta-
njen pa je bil v vojašnici
v Gaberju. Bil je znan kot
slovenski oficir in pesnik.
Mladi gimnazijci smo kmalu
našli stik z njim in se od časa
do časa zbrah pri njem v taj-
nem shajališču njegovega
stanovanja v takratnem po-
slopju zvezne tiskarne v Ce-
lju (sedaj Kocbekova ulica).
V tej mladi, napredni družbi
sta bila tudi Franjo Malgaj in
Srečko Puncer. Maister nam
je čital svoje pesmi, nekate-
rim izmed nas pa je pregle-
doval in popravljal naše za-
četniške pesmi, hkrati pa
nas je navduševal in utrjeval
v narodni zavesti.
Ko je razpadla Avstro-Ogr-
ska monarhija in smo se slo-
venski vojaki v začetku no-
vembra leta 1918 vračali
v Celje, smo lahko prebrali
poziv generala Maistra iz Ma-
ribora, da nujno potrebuje
pomoč za osvoboditev Mari-
bora. Seveda smo se takoj
prijavili v ustanavljajočo se
slovensko vojsko. Večina
nekdanjih Maistrovih prija-
teljev smo odločilno sodelo-
vali pri razorožitvi nemške
mestne garde v Mariboru in
v naslednjih bojih za severno
mejo. V teh bojih sta žrtvo-
vala svoje mlado življenje za
slovensko domovino Srečko
Puncer, urednik »Jugoslo-.
venskega Korotana« (padel
29. aprila leta 1919) in Franjo
Malgaj (padel 6. maja leta
1919). Bila sta moža, ki bi ju
Jugoslavija v svojem nasta-
janju in nadaljnjem razvoju
še kako potrebovala.
Ko smo Celjani po uspešni
ofenzivi 6.junija leta 1919
vkorakali v Celovec in se na-
mestili v Krivi vrbi ob Vrb-
skem jezeru, nas je obiskal
Rudolf Maister in nas pohva-
lil za zvesto službovanje do-
movini, hkrati pa seje poslo-
vil od nas, ki smo 14.junija
leta 1919 odložili orožje in
odšli domov, da nadaljujemo
študije v zavesti, da smo kot
slovenski vojaki uspešno
opravili svojo domovinsko
dolžnost.
Dr.ERVIN MEJAK,
Celje
Koncert na
Dobrni
Prebiram vaš Novi tednik
in sem zadovoljen z njim.
Dosledno pišete, kaj se doga-
ja na širšem celjskem ob-
močju. Ne vem pa, če ste
imeli poročevalca na Dobrni,
zato vam pošiljam prispevek
o koncertu, ki sta ga v petek,
9. decembra v prelepi dvora-
ni starega zdravilišča na Do-
brni pripravila domači mo-
ški pevski zbor in folklorna
skupina. Po nekajmesečnem
kulturnem molku (razen ple-
sov v hotelu) so se nastopajo-
či dobro odrezali. Skoraj po-
lovico občinstva so pred-
stavljali nemški gostje.
Najprej je nastopil moški
pevski zbor, ki je zapel nekaj
narodnih pesmi, imel pa sem
občutek, da bi lahko zbor
spravil skup^ tudi kakšno
tujo pesem.
Dvorano je navdušila fol-
klorna skupina, ki ima boga-
to tradicijo, saj deluje že od
leta 1952. Predstavili so se
z nekaj belokranjskimi, nav-
dušili pa s štajerskimi plesi.
Menim, da bi moralo biti
v turistično razvijajoči se
Dobrni več kulturnega doga-
janja, zakaj možnosti za to
so.
ZORAN SLATINEK
ŠkoQa vas
Žalitve
anonimnega
pisca
Ni moja navada, da bi se
oglašala v zvezi s članki v ča-
sopisih. Vendar pa sem to-
krat morala vzeti pero v ro-
ke, ker gre za spomin na mo-
jega pokojnega očeta Toneta
Černjaviča.
Nekrolog je napisal Jože
Grobelnik iz Žalca, v Novem
tedniku pa je bil objavljen
24. novembra letos na sedmi
strani, nekaj dni kasneje pa
še v Delu. Ob tej priložnosti
bi se rada zahvalila Jožetu
Grobelniku za pozornost ozi-
roma za oba prispevka, hkra-
ti pa tudi Novemu tedniku in
Delu.
Dne 6. 12. pa je Jože Gro-
belnik prejel kartico ano-
nimnega pisca iz Celja.
V	njej ni žalil samo Jožeta
Grobelnika, ampak tudi mo-
jega pokojnega očeta. Gro-
belniku očita, da piše v časo-
pise oslarije in da je bil moj
oče, kije bil sodnik pri nogo-
metni zvezi, pretepen v oko-
lici Slovenskih Konjic. To je
velika laž.
Res, daje prišlo do pretepa
na tekmi v Vojniku, kjer sva
bila navzoča tudi midva
z bratom, vendar ne po kriv-
di mojega očeta, ki je tekmo
sodil nepristransko. Krivi so
bili nekateri igralci, ki so na-
stopih vinjeni. Sprašujem se,
ali res nihče od sodnikov ni
doživel kaj takšnega na
kakšni tekmi.
Anonimni pisec nato lažni-
vo trdi, da je oče moral zara-
di tega prenehati s sojenjem.
V	resnici je oče na lastno že-
ljo zapustil sojenje pri celjski
nogometni podzvezi.
Lažniva je tudi piščeva tr-
ditev, da oče nikoli ni bil de-
legat pri Nogometni podzve-
zi Celje in, da ni bil ustanovi-
telj šahovske sekcije v kra-
jevni skupnosti Lava. Pre-
den se je ta anonimni pisec
lotil pisanja, bi se lahko na
pristojnih mestih pozanimal
in dobil točne podatke, ne pa
neutemeljeno žalil Jožeta
Grobelnika in mojega očeta.
Z bratom in materjo smo
bili veliko prikrajšani, ker je
bil oče veliko zdoma, ker se
je aktivno ukvarjal s špor-
tom in živel samo za šport ter
naredil tudi veliko dobrega
za družbo. Tako kot je zapi-
sal Jože Grobelnik.
Mislim, da tudi anonimni
pisec ni brez napak, a na ža-
lost vidi napake drugih, svo-
jih pa ne. Pa še toliko pogu-'^
men ni, da bi pod obrekova-
nje napisal svoje ime, pri-
imek in naslov. Zato mu
predlagam, če ga kaj teži, naj
se osebno oglasi pri meni ali
na Novem tedniku in to tudi
odkrito pove.
HILDA FALEJ
Celje
8. STRAN - NOVI TEDNIK
mmsM
Zadnja ¥ preteklem letu se je rodila Ines, prva letos Darin In
David
v celjski porodnišnici so
imeli v zadnji, silvestrski
noči mir, saj je dežurna eki-
pa v porodni sobi čakala
kar do 12.27. ure v nedeljo 1.
januarja, ko je na svet prijo-
kal Darin, prvorojenec Na-
talije Vitanc iz Prebolda.
Tradicija se nadaljuje, kaj-
ti tudi letos smo, tako kot že
šestnajst let prej. 2. januarja
obiskali prostore celjske po-
rodnišnice v želji, da čestita-
mo vsem. ki so bili takrat
tam. predvsem pa materi, ki
je prva rodila otroka v komaj
začetem letu. Kot vedno smo
se točno ob 9. uri zbrali
v spodnjih sprejemnih pro-
storih porodnišnice vsi, ki
v akciji sodelujemo stalno,
občasno ali celo prvič. Spre-
jel nas je doktor Ivo Sviben,
kateremu se je pridružila še
doktorica Ljiljana Pavliče-
vič, oba pa sta vodila dežur-
no ekipo v porodni sobi vse
od silvestrske sobote do pr-
vega letošnjega delovnega
dne - srede.
V kotu pri dvigalu je stal
oktet Studenček v črnih
slavnostnih oblačilih, kije za
uvod in ogrevanje zapel sta-
ro lepo narodno pesem Ple-
ničke je prala... Kot se pač
za okolje spodobi. Prvič je
sodeloval v akciji tudi naš si-
cer stalni sodelavec Tone
Tavčar, ob njem je bil naš
Edi Masnec, kateremu sva se
pridružila še Valter Leben in
avtor tega novoletnega re-
portažnega zapisa iz celjske
porodnišnice. Navzoč je bil
tudi direktor glavnega po-
krovitelja naše akcije (že
vseh sedemnajst let) trgov-
skega podjetja Mode Ciril
Zavolovšek ter na vehko
presenečenje prvič tudi
predstavnika delovne orga-
nizacije Zlatarne in teniške-
ga kluba Zlatarne Celje Erih
Safran in Tomaž Vovk.
Noč je bila mirna
Dežurna ekipa v celjski
porodnišnici je zadnjikrat
v preteklem letu (ob 18.48.
uri) sodelovala pri rojstvu
deklice Ines, katero je rodila
Diana Fidler iz Škofje vasi,
sicer zaposlena v Tovarni
volnenih odej.
»To je moj drugi otrok, saj
imava z možem Borisom, ki
je zaposlen v Libeli, doma že
punčko Samato staro 2,5 let.
Je Boris pričakoval sina?
Ne, prav zadovoljen je z dru-
go deklico, tako da bo zdaj
doma imel z mano vred tri.«
je povedala zadovoljna Dia-
na. katero je mož takoj po
porodu tudi obiskal, danes,
ko berete ta zapis, pa so že
vsi skupaj doma.
Potem je zavladal mir v ne-
miru pričakovanja novega
leta. V celjski porodnišnici
so namreč znani po tem, da
imajo skoraj vedno prav
v silvestrski noči veliko dela.
Tokrat pa nič. Dobesedno
nič, razen redne skrbi za vse,
ki so bile takrat tam. Tako je
bilo tudi nekaj minut časa,
da so. po pripovedovanju dr.
Ljiljane Pavličevič, člani de-
žurne ekipe minuto pred
polnočjo na »pladenj«, ka-
mor sicer pripenjajo zdrav-
stvene kartone, postavili ste-
klenico in kozarce ter si na-
točili kupico vina. Za zdravje
in srečo. Potem so pa čakali,
čakah, čaksih, vse do nedelje
popoldne, ko je ob 14.27. uri
prijokal v. življenje prvi le-
tošnji rojenec v celjski po-
rodnišnici z imenom Darin.
Srečna mamica je bila Na-
talija Vitanc iz Prebolda, si-
cer zaposlena v Hmezad
Agrini v njihovi bplj poznani
Zeleni trgovini v Žalcu.
»To je moj prvi otrok, ki je
kar krepak, saj tehta 3.40 kg
in je dolg 51 cm. Pomembno
je. da je zdrav, zanj pa bom
z največjo nežnostjo skr-
bela.-<
Ste bili presenečeni nad
pozornostjo, ki ste jo doži-
veli?
»Zelo in tega nisem priča-
kovala.« je skromno dejala
nekam v tla. si obrisala solz-
ne oči in pogledala na okoli
vratu visečo lepo vališ ogrli-
co. ki ji jo je podarila Zlatar-
na. Pred oktetom Studenček
pa se je ob njegovem prepe-
vanju pretegoval mali, še ne
en dan stari Darin, ki mu je
to bil prav gotovo prvi kon-
cert v življenju. Da bi mu bi-
lo vedno tako lepo. kot je bi-
la lepa pesem.
Dežurna ekipa je končala
delo in znova čakala, čakala
ter drugič na 1. januarja od-
šla delat v porodno sobo poz-
no zvečer, ko je ob 22.27. uii
povila drugega otroka Anica
Gajšek iz Šentvida pri Gro
belnem.
»Ja, moj sine pa ima kai
štiri kilograme in meri
53 cm. P;avi korenjak in
upam, da bo takšen tudi
ostal. Doma čaka Davida
bratec Mitja, ki je star že 16
maeecev. Z novim družin-
skim članom se bo marsikaj
spremenilo, vendar nihče ne
bo prikrajšan, pri delu pa mi
bosta pomagala Dare in mo-
ja dobra mamica. Vsi pa bo-
mo že nekaj naredili za dva
čmrlja.«
Brez njih ne bi bilo
akcije
v dežurni ekipi v porodni
sobi, ki je delala pet dni. so
tokrat bili: doktorja Ivo Svi-
ben in Ljiljana Pavličevič,
babici Brigita Rošar in Gre-
ta Knez ter strežnica Frida
Gladovič, sodelovale pa so
tudi dežurne sestre po
enotah.
Dr. Ivo Sviben: »Letošnja
novoletna noč je bila sicer
mirna, vendar vseeno de-
lovna.«
Dr. Ljiljana Pavličevič:
»V reportažnem zapisu mo-
rate omeniti tudi osebje od-
delka neonatalne enote, ki
dnevno skrbi z dežurnim
zdravnikom za novoro-
jenčke.«
Erih Safran, Zlatarne Ce-
lje: »Pri tej humani akciji
smo bili prvič in obljubljam,
da ne zadnjič. Mamicam že-
lim zdravja, malim novoro-
jencem pa, da se razvijejo
v prave slovenska kore-
njake.«
Ivo Knez, vodja okteta
Studenček: »Letošnja akcija
je bila sproščena in dobro
pripravljena. Tudi v porod-
nišnici se čuti. da nas priča-
kujejo. S to akcijo bomo
ostali vse dotlej, ko bomo
zdravi in želim, da se nam
v prihodnje pridružijo še
drugi.«
Nekaj daril naših sponzor-
jev smo razdelili: Natalija Vi-
tanc je dobila darilo Mode in
Zlatarn, Anica Gajšek Ljub-
ljanske banke ^Splošne ban
ke Celje, obe skupaj z Diano
Fidler pa še prečudovite šop-
ke, ki jih je podarila cvetli-
čarna Ocvirk. Posebnega da-
rila sta bili veseli babici Bri-
gita Rošar in Greta Knez, ki
ju je lastnik priznanega go-
stišča Zeleni gaj v Gotovljah
pri Žalcu povabil na obisk.
Babici sta sklenili, da bosta
na prijetno srečanje odšli
z ostalima dvema dežurnima
članicama Ljiljano Pavliče-
vič in Frido Gladovič. Za
osebje pa je pripravil poseb-
no novoletno darilno košaro
Savinjski magazin z blagov-
nico Savinjka.
Spili smo kavo, si stisnili
roke, prisluhnili še enkrat
Studenčku v upanju in želji,
da se vidimo 2. januarja 1990.
Znova smo kljub sivi zimi
doživeli lep dan.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Verjetno je Darin prvi, ki je po sedemnajstih urah življenja že prisluhnil prvemu mini
koncertu, saj je njemu in vsem ostalim zapel nekaj lepih slovenskih pesmi oktet Stu-
denček.
Dežurno ekipo v porodni sobi sta od sobote do srede
vodila doktorja Ivo Sviben in Lijljana Pavličevič.
Zadnja v letu 1988 je rodila ob 18.48 un
Diana Fidler hčerko Ines.
Anica Gajšek iz Šentvida pri Grobelnem je
rodila zadnja 1. januarja in sicer ponoči ob
22.27 uri sina Davida.
Natalija Vitanc je rodila prva v letu 1989 in sicer ob 14.21 \
Darina.
Rojstva v celjski poi
1981	2973 otrok
1982	2842 otrok
1983	2798 otrok
1984	2783 otrok
1985	2720 otrok
1986	2603 otrok
1987	2610 otrok
1988	2639 otrok
Od 1. januarja letos pa dc
januarja so imeli osem poi
pa so se po štirje dečki m
»Zima zima bela, vrh gore i
Letos je od vsega ostala le p
in ni od nikoder. SamevajOi
pa spet navzgor v strmi brel
nekdaj bile, ko je mraz rf^
Ampak saj poznate tisto: O
89
BEMfll
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Po vsakem potovanju Je domovina še lepša, pravi dr. Ivan Rejnik_
»v zatišju prijaznega vi-
norodnega gričevja, v kate-
ro proti jugu izzveneva ko-
pasti Boč, odmaknjena od
prometnih cest, ki se vijejo
v njeni bližini v Rogaško
Slatino. Šmarje pri Jelšah
in Poljčane, leži slikovita
Sladka gora. Če se ji pribli-
žamo po glavni poti, ki pe-
I Ije skozi Lemberg, jo uzre-
mo pravzaprav šele za zad-
njim ovinkom. Preseneče-
nje je toliko večje. Gruča
hiš in hišic se je polegla po
vzpetini, sredi katere stoji
vitka in dvostolpna cerkev,
vsa razgibana v svojih obli-
kah, z okni in linami, ki se
kot zvedave otroške oči ozi-
rajo v prišleca...« (dr. Ser-
I gej Vrišer, iz vodnika »Slad-
ka gora«)
Le kako bi bilo mogoče
lepše opisati ta slovenski bi-
ser. ki se mu že dve leti čudi
in ga občuduje tudi tamkajš-
nji župnik dr. Ivan Rojnik?
Mnogo sveta je obšel, mnogo
je videl, pa vendar pravi, da
je domovina vedno, kadar se
vrne domov, lepša, njen
obraz pa bolj ljub in mil. Kdo
bi si mislil, ko človek takole
poseda v župnišču na Sladki
gori in se skozi okno zazira
v valovite poljane, da dr.
Rojnik ni samo župnik, pri
katerem iščejo farani utehe.
Dr. Rojnik je tudi profesor
na oddelku teološke fakulte-
te v Mariboru, učenost viso-
kih šol pa je prejemal v Ri-
mu, na svet pa je prijokal
v Braslovčah. Le kdo si je
takrat, ob njegovi zibelki mi-
slil, da bo iz Ivana zrasel dr.
Ivan Rojnik, mož s širokimi
obzorji, ki čuti tudi s kakš-
nim čisto preprostim sladko-
gorskim Ivanom.
Večno mesto - prvi
stik s tujino
Kot Ivan seje dr. Ivan Roj-
nik podal v Rim nabirati sa-
dove iz malhe učenosti že le-
ta 1967. Študentska leta v Ri-
mu so bila zanj nekaj poseb-
nega, saj je bil tam dve leti
po končanem 2. vatikan-
skem cerkvenem zboru. »Ta-
krat se je pričelo vretje tudi
v cerkvenih skupnostih. Ko
sem prišel v Rim, smo živeli
v precej okostenelih struktu-
rah, vse je bilo vnaprej dolo-
čeno s hišnimi redi. Verske
ustanove in zavodi pa so se
počasi pričeli odpirati in do-
bili smo več priložnosti za
stik s svetom, ki nas je ob-
dajal.«
Kot študent si je med po-
čitnicami služil denar v neki
nemški tovarni in zaslužek
vložil v potovanja. V Angliji
se je zaposlil v domu za po-
habljene. »Moj namen tega
bivanja je bil, da bi se naučil
angleščine in se na nek način
pripravil na duhovniški po-
klic, v smislu privajanja na
stik z bolnimi, trpečimi
ljudmi.«
Precej vehk kos Evrope je
okusil, si podrobno ogledal
Večno mesto, kije bilo nekaj
let njegov drugi dom, obe-
nem pa navezoval tesne sti-
ke s kolegi-študenti. V Rimu
je prebival v misijonskem
zavodu oz. na kolegiju Pro-
paganda Fide, kjer so v glav-
nem prebivali študentje iz
Azije in Afrike. S tistimi, ki
jih je skupaj posvetil papež
Pavel VI. leta 1973, so se
stkale trdne vezi, ki jih še
vedno povezujejo. »Študent-
je, ki smo bih skupaj posve-
čeni, izdajamo svoje glasilo.
Vsako leto izberemo uredni-
ka, ki mu pošljemo novice iz
našega zasebnega življenja,
on pa jih nato zbere m uredi,
razmnoži in nam jih razpo-
šlje. Jaz sem to nalogo opra-
vil pred dvema letoma. Na-
šemu glasilu smo nadeli ime
II Ponte (Most).«
Nova spoznanja v(ln
0) Aziji
študentske vezi so se pre-
pletle in se utrdile. Še pose-
bej se je dr. Rojnik spoprija-
teljil z Japoncem, dr. Jako-
busom Jasui. Japonski prija-
telj ga je nekajkrat obiskal
v Jugoslaviji, leta 1983 pa je
dr. Rojnika povabil na Ja-
ponsko. V mesecu dni si je
ogledal zajeten kos Daljnega
Vzhoda in s pomočjo prijate-
ljev iz študentskih let prodi-
ral v jedro vzhodnjaške azij-
ske družbe. »Dokler nisem
obiskal Kiota, sem bil pre-
pričan, da je Rim z na stotine
cerkvami in bazilikami naj-
bogatejše mesto s tovrstnimi
ustanovami. Toda v Kiotu
sem se prepričal, da sem ži-
vel v zmoti, kajti tam je kar
2000 svetišč in templjev. To
niso katoliške cerkve, am-
pak gre za budistična in šin-
taoistična svetišča.« Tudi Ki-
tajsko, pa Hong Kong je obi-
skal za kratek čas in se čudil
kontrastom med bogatimi in
revnimi. »V Hong Kongu ži-
vi veliko beguncev in niso
redki, ki več let, ali pa celo
življenje, živijo samo na
barkah.«
Najbolj impresivne vtise
pa je dr. Rojnik prinesel iz
Tajske, za katero meni, da je
pravljična dežela. Nadih
pravljičnosti povečuje zlata
kraljeva palača in dr. Rojnik
pravi, da imajo bojda najlep-
šo kraljico, ki pa je, žal, ni
videl. Zato pa se je srečal
z redovnico, ki šteje devetde-
set let in je poučevala tajske-
ga kralja v otroških letih.
»Če bi Tajsko primerjal z Ja-
ponsko, lahko rečem, da je
na Tajskem veliko večje raz-
košje, po drugi strani pa veli-
ko večja revščina kot na Ja-
ponskem.«
Srečanje z begunci
iz Laosa in gobavci
»Tajsko na svojstven način
obremenjujejo številni be-
gunci, ki tja prihajajo iz La-
osa, Vietnama in Kambodže.
Več sto tisoč jih je in so raz-
deljeni v posamezna taboriš-
ča. Z zvezami prijateljev iz
študentskih let sem lahko en
dan preživel v taborišču be-
guncev iz Laosa, ki je štelo
34 tisoč ljudi. V taborišču
imajo zagotovljeno najnuj-
nejše za obstoj. Del taborišča
zavzemajo gobavci, ki so
v lastnem taborišču zapo-
stavljeni zaradi svoje bolezni
in nehote se mi je porodila
asociacija na položaj obole-
Hh za aidsom. Srečanje z go-
bavci je bilo zame enkratno
doživetje, saj je bilo zelo pri-
srčno. Srečni so bih, da sem
se jim upal približati. Naj-
prej sem bil zadržan, ker sem
mislil, da se lahko okužim,
vendar so me kasneje obve-
stili, da za to ni nevarnosti.
Pri gobavcih sem si za spo-
min kupil štolo, ki sojo izde-
lali sami. V glavnem se go-
bavci preživljajo s pomočjo
tajskih in mednarodnih do-
brodelnih organizacij, ki jim
omogočajo obstoj. Sami pa
se ukvarjajo z obrtjo - šivajo
in svoje izdelke prodajajo
dobrodelne ustanove turi-
stom. Tako si zmanjšujejo
občutek popolne odvisnosti
od tuje pomoči.«
V begunskih taboriščih
kos svojega življenja prosto-
voljno puščajo tudi misijo-
narji. Nekatere redovnice
prebivalce teh teborišč po-
učujejo, imajo pa tudi bol-
nišnico, ki je pravzaprav le
skromna sobica. »Misijonarji
skrbijo tudi za bolnike, ki se
jim navadno ne bi vsakdo ni-
ti približal, kaj šele da bi skr-
bel zanje. V tem taborišču la-
oških beguncev sem spoznal
tudi romunskega zdravnika
v pokoju, ki je živel v ZDA,
sedaj pa z ženo že tri leta de-
lata brezplačno v bolnišnici.
Za misijonarje, ki delujejo
tukaj, je značilno, da ne oz-
nanjajo zgolj z besedo, am-
pak predvsem z načinom
življenja. Na primernem me-
stu pa je njihova naloga tudi
poizkusiti širiti krščanstvo.
Zavedajo pa se, da je krščan-
stvo povezano z evropsko
kulturo, čeprav se v zadnjem
času skuša vraščati tudi
v neevropske kulture, in da
uspehov nočejo doseči za
vsako ceno. Po podatkih, ki
jih imam iz Daljnega Vzho-
da, ni opaziti, da bi število
novih kristjanov v tem delu
sveta naraščalo,« je pripove-
doval dr. Rojnik.
V spletu številnih religij,
ki obvladujejo azijski svet, bi
bilo pričakovati, da se pojav-
ljajo težnje po vsiljevanju vo-
dilne, najštevilčnejše veroiz-
povedi. Posebej me je prese-
netilo, da ljudje na Japon-
skem zelo spoštujejo verske
tradicije, ker vedo, da dajejo
smisel človeškemu življenju
in bivanju. »Neki moj kole-
ga, ki predava na univerzi,
predava istočasno tudi na
budistični univerzi v Bang-
koku. Priložnost sem imel
ogledati si jo in dobil sem
občutek, da se tam pripadni-
ki različnih veroizpovedi ne
počutijo ogrožene eni od
drugih. V vseh teh deželah ni
katoličanov niti za en odsto-
tek. Vendar pa so kljub temu
zelo prisotni v njihovem sve-
tu. Na Japonskem, kjer je od
110 milijonov prebivalcev le
370 tisoč katoličanov, imajo
kar 26 katoliških univerz.
Ena najbolj uglednih je to-
kijska jezuitska univerza,
kjer predavata tudi dva Slo-
venca - gospod Mihelčič in
gospod Kos iz Maribora.«
Kot vsi ljudje, ki pogosto
zapuščajo rodno grudo, tudi
dr. Rojnik poudarja nepre-
cenljivo vrednost potovanj.
»Vsa potovanja so obogatila
moj duhovni svet, moja ob-
zorja. Vendar moram pouda-
riti, da nisem potoval kot
običajen turist, temveč sem
obiskoval prijatelje in sled-
nji so me popeljali v bistvo
tamkajšnjega življenja in mi
fakultete srečuje s študenti
teologije. V svojih predava-
njih se skuša izogibati preve-
likemu teoretiziranju. Tako-
le, ob klepetu ob kavici, se
celo zamišljeno vpraša, če se
morda prvi znaki staranja,
oziroma razkola med genera-
cijami ne kažejo v njegovem
občasnem nerazumevanju
razmišljanj njegovih študen-
tov. Včasih so namreč njiho-
ve misli naravnane drugače
kot bi jih usmeril on sam
vendar profesor širokih ob-
zorij to uvidi in drugačnega
mišljenja ne skuša s prisilo
zatreti.
Zadnji dve leti, odkar je na
Sladki gori, meni, da je ma-
ševanje in poučevanje prav-
zaprav zelo uspešna kombi-
nacija, ki eno z drugo dopol-
njuje in mu omogoča, da se
ne predaja samo znanstvene-
mu delu, ki ga sicer zelo ce-
ni. Toda sam je nekako še
vedno tudi »zgolj« sladko-
gorski župnik. Kolikokrat
sprejme številne avtobuse
romarjev, ki prihajajo obču-
dovat sladkogorski biser
v sladkogorsko cerkev. Toda
zob časa počasi najeda po-
nosno, rumeno, k soncu se
dvigajočo lepotico. Streha
zamaka in freske so resno
ogrožene, zato se dr. Rojnik
boji, da ne bi zakladi sladko-
gorske cerkve propadli. Pri-
hodnje leto želi obnoviti
streho, šele nato bo prišla na
vrsto restavracija fresk, ki-
parskih mojstrovin...
Dr. Ivan Rojnik se je torej
s tanko nitjo, ki se vedno
bolj krepi, že navezal na
Sladko goro. In ni mu za-
stonj všeč pesem Aloisa Her-
goutha, ki pravi:
o f fi'"® prepevali včasih.
»a kot da seje zarotila in je ni
ße je mladež spuščala nizdol
pravijo, niso več tisto, kar so
^o kolen.
nma nikdar ne prizaneseta.
Foto: EDI MASNEC
Dr. Rojnik se rad pomudi v najlepšem baročnem biseru na Slovenskem, toda pogled na
tu in tam propadajoče freske, črvi ve lesene kipe, ga navdaja s skrbjo.
Poleg prodiranja v življenje azijske družbe je dr. Rojnik
okušal tudi dobrote japonske kuhinje s svojim prijate-
ljem, dr. Jakobusom Jasui.
Pravijo Sladka gora. Sladki hrib -
To svetlo ime je najbrž pustil tu nekdo,
kije po dolgem romanju okušal grozdje in orehe
mogoče zanjo, ki gaje sprejela kot mati,
ko je prosil prenočišča;
morda zavoljo vetra, divje trume ptic,
ki se pod soncem je igrala.
V topli prostranosti vse to še zdaj zveni.
Sladko in trpko pa sta si soseda.
Iz istih tal kot vino žene trobelika.
Kdor tukaj vrt in hišo ima.
bo skrben in ponižen dolgo služil,
preden mu milostna jesen napolni sode.
odkrili nekatera življenjska
vprašanja. Vendar želim biti
iskren in poudarjam, da sem
vsakokrat, ko sem se vračal
s potovanj v domovino, do-
mači kraj in domovino bolj
cenil. Potovanja so me na-
mreč prepričala, da v tujini
ni vse tako svetlo in lepo kot
se zdi iz varnega zavetja do-
mačega kraja.«
In tako postane dr. Ivan
Rojnik zopet čisto »običajni«
župnik Ivan. ki pa zopet ni
čisto običajen, saj se v Mari-
boru. na oddelku teološke
Grozdje in orehe, sladko-
trpke sadeže življenja, uživa
torej na Sladki gori dr. Ivan
Rojnik - strokovnjak, peda-
gog, župnik, ponižni poslu-
šalec spovedi željnih verni-
kov, svetovni popotnik,
skratka mož s širokimi ob-
zorji, ki vzbuja spoštovanje.
Košček sebe je odkril tudi
nam, toda v globinah velikih
človeških duš se skrivajo še
neodkriti zakladi in do teh
bo morda, ob primerni pri-
ložnosti, še potrebno pro-
dreti.
NATAŠA GERKES
10. STRAN - NOVI TEDNIK
BBSrafl	5. JANUAR 198
Dragi prijatelji!
Pa smo že v novem letu
in na prvi letošnji naši in
vaši strani. Metem smo
prejeli celo kup vaših no-
voletnih čestitk, ki ste jih
sami izdelali in prava ško-
da je, da jih ne moremo
objaviti. Vsem so skupne
dobre želje, ki so nam jih
poslali celo naši dopisni-
ki iz daljne Švice. Tale na-
ša stran ostaja takšna kot
doslej, če vam je seveda
v tej obliki všeč. Lahko
pa poveste svoje mnenje,
napišete kakšen predlog
in z veseljem ga bomo
upoštevali.
Vaša Tanja
Srečno novo leto
Srečno novo leto.
zdravja vam želim,
da bi še naprej
živeli kot poprej.
Beli sneg pokril je
Savinjsko to deželo,
okrašeno je že vse.
to bo pač veselo.
Napočil dan veselja je.
veselili bomo se.
čakali na novo leto
in za nekaj časa odložili dieto.
SANDl MLAKAR, 7. r.
OŠ Vera Slander
Polzela
Dragi dedek Mraz!
Hodimo v slovensko dopolnil-
no šolo v Schaffhausen. Učim se
slovensko in imam tremo pred
nastopom. Vse. kar se naučim,
skoraj pozabim. Rad tudi berem
knjige. Želim si nekaj od dedka
Mraza. Vesel bom. vsakega darila.
Vsem učencem v domovini želim
srečno v letu 1989.
SEBASTJAN PLANKO,
Slovenska dopolnilna šola
Schaffhausen Švica
Na obisku pri
vojakih
Dva dni pred praznikom J LA
smo bili štirje učenci povabljeni
v vojašnico v Slovenski Bistrici,
ki se imenuje Pohorski bataljon.
Zbralo se nas je petindvajset
učencev konjiške in bistriške ob-
čine. Ko smo stopili na veliko
dvorišče, smo začudeno gledali
velike rjave dolgočasne stavbe in
vojake. Peljali so nas v nekakšen
razred, kjer imajo vojaki preda-
vanja. Na stenah smo opazili na-
še risbe. Postregli so nam z oran-
žado in keksi, nato pa smo izve-
deli. zakaj je 22. december dan
JLA. Najbrž tudi vi ne veste. »21.
decembra 1941 so se v majhnem
bosanskem mestu zbrali vojaki
v večjem številu. Bilo jih je pri-
bližno 1200. Naslednjega dne so
pod vodstvom tovariša Tita pre-
magali sovražnika. Ker je bil to
prvi oborožen in dobro organizi-
ran spopad, je 22. december dan
JLA,« je zaključil komandir. Po-
vedal nam je tudi, kakšno je živ-
ljenje v vojašnici. V njej so fantje
vseh narodnosti, njihov urnik pa
je podoben šolarjevemu.
Nato je tovaršica razglasila naj-
boljše spise in risbe, vendar med
njimi žal ni bilo nobene naše.
TATJANA ZALOŽNIK, 7. r.
OŠ 3. bat. VDV
Vitanje
Sneženi mož
Včeraj sem delala sneženega
moža. Šla sem pred babičino hi-
šo in naredila majhno kepo. ki
sem jo kotalila po snegu in kma-
lu je bila velika. Nato sem naredi-
la še drugo in tretjo in nastal je
sneženi mož. Dobil je še koren-
ček za usta ni premog za oči ter
gumbe. Sedaj me gleda v sobo.
NINA FIJAVŽ, 2. r.
OŠ Stranice
Pa so šli bonboni po
vodi
še sedaj me je sram, če se
spomnim tistega neprijetnega
dogodka. Kljub temu pa vam ga
bom opisala.
Bila je sobota. Morala sem v tr-
govino. Mami mi je dala denar in
listič, na katerem je bil spisek
živil, zraven pa mi je še naročala,
da je sploh nisem več poslušala.
Mislila sem le na ostanek denar-
ja. S kolesom sem se odpeljala
v trgovino. V njej je bila velika
gneča. Počasi sem polnila košaro
in se nazadnje ustavila pri polici,
kjer so bili bonboni... Preštevala
sem denar in računala, koliko si
jih lahko kupim. Nenadoma pa
so mi kovanci zdrknili iz rok in
se zakotalili daleč proč. Sklonila
sem se in jih nekaj pobrala. Hote-
la sem se zravnati, pri tem pa
sem začutila vso trdoto police na
svoji glavi. Steklenica olja se je
nevarno zamajala in s truščem
padla na tla. Razbito steklo je le-
telo na vse strani. Lahko si misli-
te, kako so ljudje gledali vame. še
bolj sram pa me je postalo, ko
sem med njimi zagledla sosedo,
vaško opravljivko. Vse skupaj se
je končalo žalostno, saj sem mo-
rala dati denar, ki je bil name-
njen za bonbone, trgovki za raz-
bito olje. Pa so šli bonboni po
vodi!
HELENA LEBENICNIK, 7. r.
OŠ Ivan Farčnik-Buč
Vransko
Moje želje v letu
1989
Da bi dokončali z gradnjo naše
hiše.
(KRISTJANA)
Da bi bilo manj bolezni, da bi
bili vsi zdravi.
(BARBARA)
Želim si samo družinske sreče
in razumevanja.
(INES)
Da bi bil v šoli bolj uspešen in
da bi popravil slabe ocene.
(JERNEJ)
Želim si, da bi naša šola dobila
telovadnico.
(ANDREJ)
Da bi bila vedno vesela in da bi
imela večkrat pri roki lešnikovo
čokolado.
(LUCIJA)
Da ne bi bilo veliko dežja.
(GREGOR)
UČENCI 4. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Brat Vladimir
Najbolj razvajen in najmlajši
član naše družine je moj brat.
Ime mu je Vladimir. Najbolje se
počuti v trenirki, ki je že stara in
oguljena. Ima tri nove. pa jih no-
če obleči, ker misli, da se v stari
najlažje valjaš po pesku in hodiš
po travi. Najraje je puding in zra-
ven bere Ciciban. Je bolj okrogel
in zelo živahen, čeprav ne bi smel
biti. ker ima prirojeno srčno na-
pako, ampak to njega ne moti.
Ko pri kakšni igri izgubi, me
imenuje z vsemi mogočimi pri-
imki. če pa zmaga, je zelo zado-
voljen. Rada ga imam. čeprav se
včasih spreva, a se kmalu pobo-
tava.
MARJETKA PODBREGAR. 7. r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Sav. dolini
Moj psiček
Moj psiček je prava nadloga,
venomer mu je napoti
pred vrati preproga.
Ima hitre noge
in ostre zobe.
Podi se za mačko,
še raje za račko.
Pokaže ji tačke
in že ni več mačke, ne račke.
Plaši majhnega ptička,
a boji se drobnega črička.
ZVONIMIR BLAŽUN. 4. r.
OŠ Edvard Kardelj
Rogatec
Moj dom
v naši hiši stanujemo: očka.
mamica in jaz. Naša hiša je med-
etažna in brez podstrešja, zato je
v njej veliko sob. To mi je všeč,
ker se lahko otroci dobro skriva-
mo. Najraje sem v dnevni sobi,
kjer gledam videorekorder, tele-
vizijo in se igram.
MATEJ BUČAR, 2. r.
OŠ Kompole
Pri uri angleščine
Naša tovarišica angleščine je
zelo stroga. Kadar jo razjezimo,
brez besed odpre redovalnico in
začne spraševati.
Nekega dne smo brali in sošo-
lec Matej, ki sedi poleg mene, ni
pazil. Ko je tovarišica to opazila,
je prekinila tistega, ki je bral in
rekla Mateju: »Go on!« (Nada-
ljuj!) Matej pa je razumel »pojdi
ven«. Vstal je in šel ven. Tovariši-
ca tega ni videla, ker je ocenjeva-
la tistega, ki ga je prej med bra-
njem prekinila. Ko je opazila, da
ga ni, je vprašala, kje je. Vsi smo
odgovorili: »Ven je šel.« Tovari-
šica se je pričela smejati, ker se
ni mogla zadržati. Nato smo se
začeli smejati še mi. »Dobro, pa
naj bo pred vrati, če mu je vro-
če,« je rekla. Spet smo prasnili
v smeh. Nato je tovarišica poku-
kala skozi vrata kabineta in vide-
la, kako žalostno sloni pred vrati.
Odprla je vrata, Matej je vstopil
v razred in sedel na svoje mesto.
Vprašal meje. čemu takšno vese-
lo razpoloženje. Povedal sem
mu, da je narobe razumel, nada-
ljevati pa nisem mogel, ker sem
se spet začel smejati. Od takrat
Matej pri uri angleščine posluša
in sledi.
JURE KUSTER. 5.r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Sneguljčica iz
Šentjurja
v dvajsetem stoletju je v vili
Maroka živel bogataš, ki je bil
srečo poročen. Zelo si je želel
hčerko. Želja se mu je uresničila,
ko se je njegova žena zbodla
v prst na šivalnem stroju in si ob
tem zaželela hčerko.
Rodila je hčerko. Bila je bela
kot sneg. rdeča kot kri in črna
kot oglje. Odraščala je ob očetu
in mačehi, ker ji je mama umrla.
Mačeha je bila hudobna in je
imela pank pričesko, nosila je
mini krila in salonarje. Skratka,
domišljala si je. da je najlepša in
najbolj seksi na celem vesoljnem
svetu. In tako se je začelo trplje-
nje uboge Sneguljčice, kot je bilo
»ta mali« ime. Ko se je nekega
dne mačeha Marta ličila, je kot
po navadi vprašala svoje čudež-
no ogledalo, kdo je najlepši na
svetu in ogledalo ji je odgovorilo:
»Na svetu si lepa Martica ti, toda
Sneguljka je lepša kot ti!« Marta
je pozelenela od jeze in v svojem
črnem srcu naklepala nekaj še
bolj črnega. Odločila se je, da bo
Sneguljčico poslala na »oni
svet«. Poklicala je živinozdravni-
ka Jožeta, mu potisnila v roko
ročno bombo in mu ukazala, naj
pelje Sneguljko v mesto. Sne-
guljka je bila vesela, ker jo je Jo-
že povabil v mesto. Pražnje se je
oblekla, naparfumirala in odšla
sta v mesto z Jožetovo Hondo.
Z motorjem sta drvela po ulicah
in kmalu prispela v Celje. Tam je
Jože, ki se je seveda srčno zalju-
bil v lepotico, povedal Sneguljči-
ci. dajo mora ubiti. Dal ji je mož-
nost. da pobegne. Podaril ji je
motor in Sneguljčica je odbrzela
čisto na drugo stran, na Blagov-
no. Tam je poiskala hotel Adri-
atik in si naročila apartma.
V dveh skokih je bila v apartma-
ju, se petkrat zaklenila in šla
spat. Ko se je zjutraj zbudila, se
je iz kopalnice zaslišalo petje:
»Marijana, sladka moja Marija-
na...« Skozi ključavnico je v ba-
ni zagledala sedem mini bradatih
nagcev. Zavzdihnila je in si misli-
la: »Sneguljka. zbudi se!« Toda
to niso bile sanje. To je uvidela,
ko so ji ti Liliputanci ali kar so
pač bili, voščili dobro jutro in ji
v posteljo prinesli obilen zajtrk.
Medtem pa je v vili Maroka
Marta spet stala pred ogledalom
in ga spraševala, če je Sneguljka
še kar najlepša na svetu. Ogleda-
lo pa: »Na svetu Sneguljka še kar
živi, zato se skrij. zato se skrij!«
Marta je razbila ogledalo in odšla
v zdravstveni dom. kjer je dobila
napotnico za bolnico. Tam so ji
razkužili rano. pobrali ven droj
ce stekla in jo zašili. Ko je pri|
domov, seje zaprla v laborato^
V hrenovko je dala malo morfiji
jo pomočila v gorčico in jo
v štručko. Tako je nastal hot-doj
Preoblekla se je v Dona Johnij
na. Vžgala je svojega forda in qj
brzela na Blagovno, se ustavHj
pred hotelom Adriatik in odraq
la po stopnicah do sobe 405. pj
trkala je na vrata. Palčki so. m^
preden je prišla, odšli na de|
v Jedrsko elektrarno v Krškeq
Naročili soji. da ne sme nikonn
odpreti vrat. Toda. ko seje Mar(
predstavila kot Don Johnson. ^
prodaja hot-doge. je seveda odpi
la. saj ga je oboževala. Kupila j
osem hot-dogov. Seveda se jo ti
koj spravila na največjega. Tod
le en sam grižljaj je bil dovolj, d
seje zgrudila na tla. Morfij je zoli
močno deloval. Ko so prišli palč
ki in našli Sneguljko na tleh. s»
se zelo prestrašili. Takoj sojo od
peljali na Klinični center v Ljub
Ijano. Glavni zdravnik seje zalju
bil vanjo in jo seveda poljubil
Takrat pa se je Sneguljčica pr^
budila iz sna in z zdravnikom s^
živela še dolgo, dolgo let. ;
Za ta dogodek je izvedela tu(jj
Marta, ki je kmalu nato storil^
samomor. Sicer pa je bil že skrajl
ni čas.
ANDREJA JEZERNIK. 6. r
OŠ Franja Malgaja
Šentjur
Moje kolo
Moje kolo je rdeče barve.
Z njim se rad vozim. Večkrat
sem poslal Cicibanu rešeno kri.
žanko, da bi dobil za nagrado ko-
lo. Vendar je bilo vse zaman. Mo.
ja sestra je v četrtem razredu do.
bila novo kolo, ker je bila odlič.
na. Ati je obljubil, da ga bom do-
bil tudi jaz, če bom v četrtem
razredu odličen. Moral se bom
potruditi tako kot sestra.
DAMJAN ŽLOF, 2. r.
OŠ Pristava pri Mestinju
5. JANUAR 1989

NOVI TEDNIK - STRAN 11
Helena Lavrinc strelka
Slovenije
Posamezne športne organizacije in zveze
v Sloveniji ob koncu vsakega leta ocenijo
delo svojih članov in najboljše nagradijo.
To že vrsto let počenja tudi strelska zveza
Slovenije, kije sprejem za najboljše sloven-
ske strelce ter ekipe v lanskem letu pripra-
vila v Ljubljani. Že osmič je postal najboljši
slovenski strelec olimpijec Rajmond De-
bevc, tretjič pa je to uspelo članici strelske
družine D. Poženel v Rečici pri Laškem He-
leni Lavrinc. To je vsekakor veliko prizna-
nje mladi strelki, ki je članica državne re-
prezentance, vrsto let pa najboljša mladin-
ka v Sloveniji in Jugoslaviji v streljanju
s pištolo. Med odlične se uvršča tudi že
med članicami, kjer je že večkrat nastopila
skupaj z dobitnico dveh olimpijskih medalj
Jasno Šekarič in nič kaj dosti zaostala za
njo. S tem pa je dobilo priznanje tudi dru-
štvo v Rečici, ki resnično dobro dela.
T.VRABL
Foto: E. EINSPIELER
Svat Marijan Smode
Marijan Smode, ki se je
po eni svojih skladb poime-
noval »slovenski muzi-
kant«, nadaljuje svojo
uspešno pot najbolj naklad-
nega glasbenika v Sloveni-
ji. V novoletni oddaji je za
svojo zadnjo ploščo in kase-
to Zapoj še pesem zame, sta-
ri muzikant prejel tudi zla-
to ploščo Produkcije RTV
Ljubljana.
Pred novim letom pa je iz-
šla že nova kaseta Marijana
Smodeta, ki ima naslov Svat.
Vso glasbo in besedila za to
kaseto je napisal Marijan
sam, razen naslovne pesmi,
za katero je besedilo prispe-
val M. Čobal-Javornik.
Skladbe so v Marijanovem
stilu, spevne in lahkotne, ta-
ko da bodo šle poslušalcem
hitro v ušesa.
Marijan je tudi pri tej kase-
ti skoraj vse delo opravil
sam, k sodelovanju je pova-
bil le Miša Vučkoviča. ki je
bil producent in je igral tudi
klaviature ter pri eni skladbi
tudi bas kitaro.
Ali bo tudi ta kaseta prine-
sla Marijanu Smodetu zlato
naklado, pa bomo videli ob
letu.
REKLI SO:
Gregor Strniša: »V
zadnjem času je izšlo kar
precej kaset z otroško-
mladinsko glasbo. Pri eni
izmed teh sem kot aran-
žer in producent sodelo-
val tudi jaz. To je kaseta
Policaj je palicaj, ki je iz-
šla pri Dokumentarni.
Besedila je napisal znani
mladinski pesnik Boris
A. Novak, glasbo pa Goj-
mir Lešnjak, ki tudi poje.
Nekaj teh pesmic je mla-
dini že znano iz različnih
gledaliških predstav, ne-
katere pa so novejše. Pe-
smice bi lahko uvrstili ne-
kako v isto kategorijo kot
je znani Maček Muri, le
da imajo nekoliko trši
zvok, vseeno pa upam, da
bodo šle otrokom in mla-
dini hitro v ušesa.
V prihodnje bom neko-
liko več sodeloval tudi
z glasbeniki iz celjske re-
gije, seveda če bom našel
ljudi, ki jih bodo zanima-
le moje ideje. Nekaj se že
dogovarjam z Damjano
Penič, verjetno pa se bo
našel še kdo, saj je iz naše
regije bolj malo glasbeni-
kov, ki bi bili uspešni tu-
di pri snemanjih. To pa je
precejšnja škoda, saj je
veliko glasbenikov, ki bi
lahko uspeli tudi v širšem
slovenskem prostoru.«
NA KRATKO
Mladi rokometaši
Aera v Italiji
Mladi rokometaši Aera so
se udeležili novoletnega
mednarodnega turnirja
v Arezzu pri Firenzah v Itali-
ji. kjer so nastopile štiri eki-
pe: reprezentance Srbije. Hr-
vatske m Italije ter Acro. ki
je imel daleč najmlajšo eki-
po. Rezultati Celjanov: Hr-
vatska - Aero 24 : 20. Italija
- Aero 19 :19 in Srbija - Aero
21:20. Tako so osvojili eno
točko, kar je zadostovalo za
zadnje, četrto mesto. Kljub
temu pa po besedah tehnič-
nega vodje Danija Novaka
igralci niso razočarali; na-
spiDtno prikazali so lopo in
duhi>vil(. igro. žal pa je bilo
to v danih možnostih prema-
lo za kaj več. Celjani so dobi-
li tudi cel«, vrsto pokalov: ta-
ko so bili najbolj disciplini-
rana ekipa. Dejan Li skovšck
najboljši \ ratar. Roman Pun-
gartnik pa s 17 goli drugi naj-
bolj.si sti!.loc.
V okipi so nastopili: Triv-
ko Matovič, Sandro Strop-
nik. Iztok Si dcj. Dejan Le-
skovšrk. Peter Novak, Rajko
Begovič. Boštjan Tome. Kri-
stijan Lupso. Tomaž Ocvirk.
Marko Šušterič. Roman
Pungartnik in Boštjan
Vrščaj.
T.VRABL
Šport v Žični
Ob koncu leta so v Žični
pripravili več športni;., tek-
movanj v malem nogometu,
streljanju, namiznem tenisu,
kegljanju in odbojki, kjer je
v šestih ekipah nastopilo 70
delavcev. Zmagala je ekipa
priprava proizvodnje pred
vzdrževanjem, obratom kro-
gličnih ležajev, obratom
Ipavčeva itd., medtem ko so
med posamezniki zmagali
v streljanju Ivan Čretnik, na-
miznem tenisu Blaž Grešak,
kegljanju Milenko Bijetko-
vic m šahu Sandi Jelen.
IVIladi športniki
v Šoštanju
v velenjski občini so izredno
prizadevni na področju šol-
skega športa, kar dokazujejo
tudi številna tekmovanja
v mnogih športnih panogah,
lako so ob zaključku leta
pripravili občinsko prven-
stvo v odbojki za starejše pi-
onirje m pionirke, ki so se
pomenil v telovadnici OŠ
Karel destovnik-Kajuh v Šo-
štanju.
Med starejšimi pionirji ie
nastopilo šest ok^ll^l'J,
pa so predstavniki ŠŠD Ka-
JuhnaOSK.Destovnik-Kl
{V^ .Šoštanj, sledijo pa ŠŠD
Ktidar na OS G. Šilih. ŠŠD
«SM.Pintar-Tole-
doitd. Med St. pionirkami je
bila najln.ljsa ekipa ŠŠD
^M) Kaiuh na OSK.Destov-
nilvKajuh. SSD A.Aškerc
Izbor najboljšega
celjskega športnika
Tudi letos bodo telesno-
kulturna skupnost Celje,
ZTKO Celje in Novi tednik
- Radio Celje pripravili izbor
najboljšega celjskega šport-
nika in športnice za leto
1988. Pripravljeni so že an-
ketni listi, katere so tisti, ki
bodo sodelovali v akciji, že
dobili in jih morajo izpolnje-
ne vrniti najkasneje do 9.ja-
nuarja. Na lističu je prostora
za pet najboljših športnikov
in športnic, čeprav je izbira
bolj skromna in bo težko za-
polniti celo teh pet mest. Vse
prispele anketne liste bo pre-
gledala posebna komisija in
na podlagi ankete izbrala
najboljšega športnika in
športnico za leto 1988 v celj-
ski občini. Proglasitev bo
v veliki dvorani Narodnega
doma 30. januarja na zaključ-
ni prireditvi pod naslovom
Telesna kultura 88.
Med kriteriji je sedem po-
stavk in to uvrstitev ter dose-
žek na olimpijskih igrah.
svetovnem in evropskem pr-
venstvu, sredozemskih
igrah, državnem prvenstvu
ter ostalih velikih domačih
in mednarodnih prireditvah.
Možni kandidati za najvišja
mesta so (to ni vrstni red):
pri ženskah atletinja Kristi-
na Jazbinšek, kegljavke Jo-
žica Šeško, Marika Nagy-
Kardinar, Sonja Mikac in Ta-
nja Gobec ter plavalka Tanja
Drezgič, ki pa sicer že nekaj
mesecev nastopa za klub
v Mariboru. Pri moških atlet
Rok Kopitar, judoista Stan-
ko Anderle in Štefan Cuk ter
plavalci Gregor Jurak, Jure
Vračun in Dejan Tešovič.
Res skromen krog resnično
kvalitetnih športnikov v me-
stu športa. Po prvi trije naj-
boljši športniki in športnice
bodo tako kot vedno dobili
kristalne pokale izdelane
v Rogaški Slatini, ki jih po-
darja Novi tednik - Radio
Celje.
T. VRABL
Plavalci za Novo leto
člani PK Klima Neptun so v bazenu Golovca pripravili novo-
letni miting, kjer so nastopili plavalci Ljubljane in Celja, vater-
polisti in maratonec Jože Tanko. Zmagovalci po kategorijah:
člani Tešovič 100 m kravi in 100 m hrbtno, Jože Tanko 100 m
delfin; mladinci Grega Jurak 100 m delfin in 100 m hrbtno;
kadeti Marko Rebec (VTV) 100 m kravi. Dejan Dodig 100 m
hrbtno in 100 m prsno; letnik 76-77 Goran Jurak 100 m kravi in
100 m prsno, Damjan Jalševec 100 m delfin, Ljubiša Stojanovič
100 m hrbtno; letnik 78-79 Matjaž Kolčan 50 m. kravi. Plavalke
letnik 47-75 Tina Kozmus 100 m kravi in 100 m delfin, Simona
Selič 100 m prsno, Maja Tanko 100 m hrbtno; letnik 76-77 Špela
Kups 100 m kravi in 100 m delfin, Polona Ružič (VTV) 100 m
prsno; letnik 78-79 Petra Podpečan (VTV) 50 m kravi in 50 m
prsno ter Špela Bukovec 50 m delfin.
Uspeh v Avstriji
ŠŠD Braslovče, sekcija badmintona, že vrsto let uspešno
nastopa na raznih republiških turnirjih. Tako so se pionirji
in pionirke udeležili velikega mednarodnega turnirja v Gle-
isdorfu v Avstriji. Na turnirju so nastopili še tekmovalci in
tekmovalke iz Madžarske in Avstrije. Pri pionirkah je prvo
mesto osvojila Alenka Kralj, ki je premagala vseh dvanajst
nasprotnic, druga pa je bila Aleksandra Predovnik (na sliki
s pokali). Pri pionirjih je bil Kristjan Hanjšek peti, Primož
Pire pa šesti. Tekmovanje je trajalo dva dni in, kot je pove-
dal trener Karel Hanjšek, je to za njih prvi večji mednarodni
uspeh.
T.TAVČAR
Katja Mijoč in
Fortunat Legner
v domu krajanov v Šenti-
lju v velenjski občini so pri-
pravili proglasitev najboljših
športnikov in športnic ve-
lenjske občine za leto 1988,
ob tej priložnosti pa so pode-
lili tudi Bloudkove značke
ter značke ZTKO za amater-
sko delo v športnih kolek-
tivih.
Za najboljšo športnico so
proglasili plavalko Katjo Mi-
joč, ki je med drugim na Bal-
kanskem prvenstvu osvojila
tri medalje ter dosegla še več
drugih dobrih dosežkov. Je
tudi članica državne repre-
zentance. Njena specialnost
je plavanje v kravlu. kjer je
najmočnejša na najdaljši
progi 800 m. kjer je postala
tudi državna prvakinja.
Najboljši športnik je član
SD Mrož iz T. Velenja Fortu-
nat Legner, ki sodi med naj-
boljše mladince v Jugoslavi-
ji v streljanju s pištolo.
Najboljše šolsko športno
društvo je na OŠ V. Vlahovi-
ča, najboljša ekipa pa mlada
ekipa atletskega kluba Vele-
nje. Med krajevnimi skup-
nostmi je zmagala KS Šo-
štanj, ki je tudi med najbolj-
šimi v Sloveniji. Predsednik
skupščine občine Velenje je
na tej slovesnosti tudi izročil
visoko državno odlikovanje
znanemu športniku in zdaj
športnemu delavcu Matjažu
Natku.
Na sliki najboljša športni-
ca v velenjski občini Katja
Mijoč.
L.OJSTERŠEK
12. STRAN - NOVI TEDNIK

BBSrafl	5. JANUAR 198
bodeči
ioviunK
»Sodelovanje«
Medtem ko si laški
Bor prizadeva da bi se
učvrstil v nekdanji celj-
ski Savinji, se laška Savi-
nja ločuje Od celjskega
gostinskega podjetja.
V obeh primerih pa je
edina težava dokaj
enaka.
Denar.	Za ureditev
Stvari naj	bi v obeh pri-
merih V	glavnem šel
v Celje.
V Zavodu Golovec
naj bi v bodoče pri-
pravljali še sejem al-
ternativne medicine.
Ne vemo, če se bo-
do pri tem povezali
z zdravstvenim cen-
trom.
Vzdih tedna
Ja, ja - tudi celjski or-
ganizaciji Rdečega križa
bo očitno potrebna
kakšna resna prva
pomoč.
Korajža
Pravijo, da so v Libeli res ko-
rajžni. Upali so si namreč pripra-
viti novoletno srečanje v dvorani
Golovec. To pa je za mnoge kaj
nevaren kraj.
Pred leti so tam slavili delavci
Lika Savinje - in veste, kaj se jim
je zgodilo. Še predlani so se tam
za novo leto veselili Emovci...
Majoilke
Celjskim gostincem so podelili
majolike.
Upajmo, da take, ki so trpežne
in bodo držale dalj časa.
Možnost že,
možnost...
z otvoritvijo sodobnega diska-
ča Casablanca smo v Celju dobili
še eno dodatno možnost zabave.
Možnost že, samo če bo tudi
zmožnost.
In pa vzrok.
2RCAL0
Riše Bori Zupančič
UPAJMO, DA STE SI VSAJ DOBRO VOŠČILI, CE SI ZE VSI
SKUPAJ NE BOMO TUDI V NOVEM KAJ PRIDA PRIVOŠČILI.
Ceste, ceste
Prav tisti trenutek, ko so na
seji sveta celjskih občin razprav-
ljali o naših slabih cestah, so po
cesti mimo dvorane prikorakali
delavci Ema.
Ampak ne zaradi protesta za-
radi slabih cest. Bolj zato, ker so
menili, da so za reševanje neka-
terih stvari dobre le še ceste.
Slišali smo, da so Švicarji
Izračunali, da je Beograd
nasploh najdražje mesto na
svetu.
Ml to že dolgo vemo - saj
nas zelo veliko stane.
Postajamo vse bolj pobožni.
Imamo namreč vse več pobožnih želja.
Dobro, dobro
v konjiški občini upada gospo-
darska rast, padajo poslovni re-
zultati, manj je kadrovskih šti-
pendij, več brezposelnih...
...sicer pa ta občina še naprej
zelo uspešno dela.
VALERIJA SKRINJAR-TVRZOVA
DOLINA GKNTE BEKE
Prevedla Neža Maurer
Ko bi bil lahko nocoj tukaj Kanirjev sosed! Pripove-
dovali so, daje njegov daJjnji sorodnik; to pa se v njunih
odnosih ni moglo opaziti.
Delal je na Kanirjevih njivah kakor drugi dninarji - za
dobro kosilo, vendar za malo denarja. Njegova domačija
je mejila s Kaniijevim posestvom. Pravzaprav je mejil
s Kaniijevim posestvom le ozek pas dobre zemlje, vse
drugo pa je bila neuporabna gmajna prav do reke.
Od tiste zemlje ni imel nikakršne koristi, le davek mu
je povečala. Zato se je z leta v leto ubijal z dnino na
njivah svojega bogatega sorodnika. Da bi zaslužil kak
dinar in izplačal državo, če že ni mogel svojega soseda.
Nekega dne pa seje zgodilo nek^, kar je presenetilo
tudi Kanirja. Geometri, ki so merili zemljiščema prihod-
njo občinsko cesto, so potrkali na vrata Gmajnarja, tako
so navadno klicali malega moža na koncu gmajne.
Gospodarja je neprijetno zbodlo. Ni dobro imeti
opravka z oblastjo.
Geometri so odvili svoje papige in povedali, da bo
prek njegove pšenice stekla občinska cesta, da Je to za
višje interese, on pa da bo prejel pravično odškodnino.
Takrat seje Gmajnar branil
»Bog z vami, jaz nimam pšenice! Tista zemlja je Kanir-
jeva. K^ vam Je, ljudje bo^i?«
Ljudje s palicami, merili in papirji niso odnehali.
»Ti plačuješ davek na to njivo,« so dejali, »zato Je
tvoja. Do zdaj še nismo slišali, da en kmet plačuje
davek, drugi pa zemljo uporablja.«
Gmajnarja so precej zmedle besede o davku. Odšel je
na kataster, zemljiško knjigo in na sodnijo. Trajalo Je,
vednarje našeL on plačuje davek, to Je res, kot Je res, da
je živ. Ko se vrne domov pa - Je r^iva Kanirjeva. Nje-
gova Je do steze, čez stezo je Kanirjeva. Tako Je dejal
človek, od katerega Je Gmajnarjev oče kupil posestvo.
In tako Je ostalo. Le koliko mu Je Kanir plačal, da seje
dokopal do tako lepe njive? seje spraševal Gmajnar. To
je bilo vse, kar je lahko storil Pšenica Je bila Kanirjeva;
odškodnino so izplačali Kanirju.
Kje Je zdaj mali Gmajnar? Ali Je našel v velikem svetu
svoje pšenično zrno? Najbrž nI Svet ponija majhnim
ljudem kramp in lopato, žanjejo pa Kanirjl Ne bo zme-
raj tako, spregovori Anina podzavest, še bolj pa znanje,
ki si ga je pridobila na političnem tečaju. Ne bo. Nocoj
bodo vsi Kanirji v oporišču plačali svog dolg in vse
zaostale obroke. Prišli so Gmajnarjl
Čeprav so še tako majhni, njihov prst ne bo zadrhtel
na petelinu. Veliko jih Je in pomagali bodo drug dru-
gemu. Ko bo namerila cev, se tudi Anina roka ne bo
tresla. Njegove oči je riiso nikoli ljubkovale, samo
Jemale so in Jo skrunile. Še zdaj ga vidi: razkoračil seje
pred njo, vso drobno in vitko; iz nJega sta žarčila le
pohlep in moč. Moč in sladke laži so Jo premotile. In
vendar, čeprav si tega ne želi, še zmeraj čuti njegove
roke na prsih. Mesijo njene dojke, mesijo njen trebuh,
ona stoka od bolečine, nato pa z nJim izgine v breznu
pijanstva, ne da bi se želela vrniti v resničnost.
Resničnost Je njen drugi Jaz, kiji očita sramoto, tako
da se še v ogledalo ne upa pogledati Sramota Jo sprem-
lja. Pozabila bi nanjo, če se ne bi ob prvi priložnosti
znova pojavila in zbadala. Takrat Anina duša zastoka in
ona beži pred ljudmi Da pride do samote, kjer lahko
besni ali Joka, l^er se krega s seboj in z vsemi. Z vsemi
tistimi, ki se vriv^o v njene korake. Ko pride do roba in
ji spodrsne, jo odrinejo in izginejo; sama pa plačuje
dolg. Plačevala Je, pa ne bo več. Tudi Klanim in Kanir-
jem Je sodba pisana že od začetka sveta.
^ Res je, da pride včasih pravica pozno, vendar pride.
Če ne danes, pa Jutri Ana Je to spoznala. Že zdaj se
sprašuje, ali bo lahko nekoč iz razbitih kosov sestavila
novo ogledalo?
Ob zori so zalajale brzostrelke, pokale so bombe.
Sovražnikovo oporišče Je oživelo in odgovarjalo
z ognjem iz vseh oken. Kanirji se zlahka ne predlo.
Njihov vzor Je fašistični vojak. Celo prekositi ga znajo,
če Je treba.
Čeprav Je bil partizanski ogenj silovit. Je komandant
ocenil, da ne bodo mogli zavzeti oporišča, zato Je ob zori
ukazal, naj se umaknejo.
Ana Je poznala Kanirjevo žilavost. Njegova moč Je vso
okolico spreminjala v poslušnost, a vendar je Ano bolj
prizadel poraz kakor prisilni marš. Partizani so legli, da
bi se naspali Le malo je trajalo. Še oči si nisem utegnila
ogreti, pomisli Ana, ko zasliši dežurnega, ki kliče v stroj.
Znova so šli v napad, tokrat s pomočjo odreda in
minerske čete.
Nocoj so Kanirju in Kaniričem šteti zločini, razmišlja
Ana. V tem boju bo vsem Gmajnarjem in vsem Anam
laže, čeprav bo še tako težko.
* * *
Minilo Je veliko tednov in mesecev. Pozabili so na boj
za Kanirjevo oporišče prav tako kot na mnoge manjše in
večje spopade. Bojevniki so zdaj razmišljali o vesel^ših
dneh. Svoboda ni bila več le želja in vera. Polagoma se
je vse spreminjalo v svobodo, še dihanje in hoja sta
postala lahkotnejša in pesem glasnejša.
Ta čudoviti čas - Ana ga Je tolikokrat želela, o nJem
sanjarila in verjela, da sluti svetlobo, ki Jo Je njena mati
zaman iskala - Je šel mimo njene zavesti, kakor da ga
sploh ni bilo.
Zdravnik Je zmajeval z glavo, ko Jo je že nek^ dni
gledal nezavestno. Medicinska sestra Je prihajala in
odhajala. Ana se ni želela vrniti k zavesti; ni imela več
moči da bi se bojevala.
Nekega dne ob zori Je odprla oči in poskusila odkriti,
kje je. V boju. Še zmer^ Je na položaju. V slabem kritju
leži, za mejo, in komandantov glas se meša s strelja-
njem: Naprej! J uriš! Vsak hip se bo zdanilo. Že se
nejasno rišejo postave, ki se odlepljajo od zemlje in
jurišajo. Tudi ona je med njimi Juriiiš! Pokajo bombe.
Laja brzostrelka. Puške. Zemlja prasketa. Ogenj požira
južno stran oporišča. Ana stoji za drevesom in meri Iz
pritličja, kjer Jih bo ogenj vsak hip zajel, se izluščijo trije
vojaki z dvignjenimi rokami. Ra fal Jih zadene v hrbet.
V oknih, iz katerih se vali dim, išče Ana cev, ki jim je
preprečila edini pošteni korak.
Našla Jo je in ob njej oči v norem sijaju. Kanir Je, Je šlo
skozi njeno zavest. So Ji klecnila kolena od utrujenosti
ali od strahu?
Izdajalec! Morilec! zavpije in znova pomeri Sßj m
težko zadeti Nore, rumenosive oči pred njo postajajo
vse večje in večje; svetijo se in rasejo, krogi se širijo-
Ana pritiska na petelina, vendar oči ne izginejo.
Nasprotno, vse bolj rasejo in se vse bolj približujejo.
Mora se braniti Zastoka in vpije na pomoč. Le kdo Jo bo
slišal v tem navzkrižnem grmenju!?
Strelja. Mora zadeti! Kako? Roke nemočno obvisijo.
Zakopala se bo v zemljo, dokler ne bo ogenj požrl žare-
čih krogov. Nič ne pomaga. Nori krogi se množijo. Spre-
minj^o se v krastače. Zaman tišči glavo v zemljo, kra-
stače so hitrejše. Prav blizu so, prepozna jih, ko sliši
njihovo hropenje. Zbežati! Zbežati kamorkoli! Samo da
se reši iz tega pekla. Kako? Noge so olesenele. Roke
mrtve. Usta polna zemlje, da še zastokati ne morejo-
Črna krastača Je najhitrejša: »Si videla? Ah si potipala?
Si. Si! Vem zagotovo. Tokrat mi ne ubežiš!« Gostilničar
je razširil mastne, debele roke: »MoJa si, moja si, ne
izmikaj se!« Kanirjeva sekira Je udarila v zemljo blizü
njenega nosu. On ne govori le reži se. Ne govori, vendar
Ana sliši, čeprav ne more govoriti Ne more zbežati, toda
dobro sliši njegove besede: »Revici bo v čast, če Je bo
gospod zajahal«.
Ne boš! Gadje ne bodo več skrunili njenega telesa!
V reko, r^e pojdem v reko. Noge ne morejo bežati-
Pokosila Jih Je Kanirjeva krogla. Izpljunila bom zemljo-
Grizla in kričala bom!
»Puško! Puško!«
5. JANUAR 1989
mmm - e™»
NOVI TEDNIK - STRAN 13
14. STRAN - NOVI TEDNIK

BBSrafl	5. JANUAR 198
GREMO V KINO
KINO ŽALEC
5.1.: DIVJE ŽIVLJENJE
6.1.: ODPADNIK-slovenski
film
7.1.: LJUBEZEN, SEKS IN
TISTO - nemški film
8.1.: KOMANDOS-ameriški
film
8.1.: ODPADNIK - slovenski
film
KINO PREBOLD
5.1.: SUPERLEPOTEC
6.1.; ROKSANA
7.1.: PREMLADI ZA SMRT
KINO POLZELA
6.1.: ROKSANA
7.1.: DIVJE ŽIVLJENJE
8.1.: SUPERLEPOTEC
KINO LIBOJE
7.1.: PREMLADI ZA SMRT
KINO GRIŽE
8.1.: PET ZMAJEVIH
KREMPLJEV - hongkonški
film
KINO ŠMARJE
5.1.: RADA SE TE SPOMI-
NJAM - angleški film
6.1.: STRAST ZA JULIJO
- italijanski film
7. in 8.1.: BREZ USMILJE-
NJA - ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
5.1.: ŽIVLJENJE S STRI-
CEM - jugoslovanski film
6.1.: IGRE V PODZEMLJU
- ameriški film
7. in 8.1.: DEVET SMRTI NI-
NJE - hongkonški film
9.1.: NAVIGATOR - ameri-
ški film
10.1.: COCOON - ameriški
film
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba je v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina-
cijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik
popoldne dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih
v Celju, Šentjuiju, Žalcu, Šmaiju in Rogaški Slatini ter izme-
noma tudi v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in
Podčetrtek, je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro
zjutr^ naslednjega dne, v Slovenskih Konjicah, Titovem Vele-
rju in Laškem pa zdravniki dežurno med 20. in 7. uro zjutraj
nasledjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 74I-5II, Slovenske Konjice:
751-522, Šmaije: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec: 711-
138, Rogatec: 826-016, Koge: 770-010, Podčetrtek: 882-018,
Bistrica ob Sotli: 784-110, Titovo Velenje: 856-711 in Laško: 730-
078.
TV SPORED
NEDELJA, 8. 1. 1989
LJUBLJANA I
8.05 TELETEKST RTV LJUBLJANA - 8.20 VIDEO STRANI - 8.30 OTROi
MATINEJA - 8.30 ŽIV ŽAV - 9.20 VRNITEV ANTILOPE, ponovitev zadnb
dela - 9.55 Mellau: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLAlJ
(Ž), prenos I. teka - 10.45 S. Conran: ČIPKE, ameriška nadaljevanka ii
Garmisch-Partenkirchen: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAM
-	SUPERVELESLALOM (MJ - 12.50 Mellanu: SVETOVNI POKAL V ALPSKe
SMUČANJU - SLALOM (Z), prenos II. teka - 13.30 DOMAČI ANSAMR
VESELI PLANŠARJI IN BENEŠKI FANTJE - 14.00 ZGODBA Z ZAHCoj
STRANI, ponovitev ameriškega filma - 16.30 TV DNEVNIK 1 - 16.45 BOMg
nemški film - 18.30 PASTIRSKE IGRE IZ SEMIČA - 18.45 RISANKA - 19 ooi
MERNIK - 19.15 TV OKNO - 19.30 TV DNEVNIK 2 - 19.55 VREME - 19,
ZRCALO TEDNA - 20.20 Tome Arsovski; KLIMENT ORHIDSKI, drama TV Sk
del - 21.30 PODARIM DOBIM - žrebanje - 21.45 ZDRAVO - 23.15 VIK
STRANI
PONEDELJEK, 9. 1. 1989
LJUBLJANA I.
9.45-13.25 in 15.45-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA - 10.00 MOZAI
NAŠ UTRIP, ZRCALO TEDNA. TV MERNIK, OČI KRITIKE, da ne bi bolet
Spremenimo našo šolo. 20 - 11.45 IGRANI FILM, ponovitev - 16.10 PODARi
DOBIM - žrebanje, ponovitev - 16.30 TV DNEVNIK 1 - 16.45 MOZAl
ponovitev, NAŠ UTRIP, ZRCALO TEDNA. TV MERNIK, OČI KRITIKE, DAN Ej
BOLELO: SPREMENIMO NAŠO ŠOLO - 18.20 SPORED ZA OTROKE
MLADE: RADOVEDNI TAČEK: OGLEDALO, LJUBO DOMA, KDOR GA iJ
zadnji del - 19.05 RISANKA - 19.15 TV OKNO - 19.30 TV DNEVNIK 2 - 19]
VREME - 20.05 Aleš Verbič: VETER, TV drama - 20.45 MALI KONCEH
SLOVENSKI MADRIGALISTI - 20.55 EPP - 21.00 OSMI DAN - 21.45 1
DNEVNIK 3-21.55 GLASBENI VEČER: KONCERT MONSARRAT CABALLE i
DUBROVNIŠKIH POLETNIH PRIREDITVAH - 2.40 VIDEO STRANI	j
TOREK, 10. 1. 1989
LJUBLJANA I.
9.50-13.40 in 25.15-23.10 TELETEKST RTV LJUBLJANA - 10.05 VIDE
STRANI - 10.20 Kirchberg Kr. gora: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUO
NJU - VELESLALOM (M), prenos I. teka - 11.15 MOZAIK - ŠOLSKA TI
PLANET ZEMLJA: USODA ZEMLJE, PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET - I2I
ANGLEŠČINA, 60. lekcija - 12,50 KIRCHBERG: SVETOVNI POKLA V ALPSKE
SMUČANJU - VELESALOM (M) - 15.45 SVETOVNI POKAL V ALPSKE'
SMUČANJU' - VELESLALOM (M), posnetek iz Kirchberga - 16.30 TV DNEVNI
1 - 16.45 MOZAIK, ponovitev, ŠOLSKA TV, ANGLEŠČINA, 60. lekcija - 18J
SPORED ZA OTROKE IN MLADE: LONČEK KUHAJ: SADNI NAPITKI, PER
SKOP: BLIŽA SE ŽELEZNA CESTA - 19.05 RISANKA - 19.15 TV OKNO - 19?
DOBRO JE VEDETI - 19.30 TV DNEVNIK 2 - 19.55 VREME - 20.05 CIKLO
TRACY, avstralska nadaljevanka - 21.10 OMIZJE - 23.10 VIDEO STRANI
SREDA, 11. 1. 1989
LJUBLJANA I.
9.45-10.50 in 16.00-23.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA - 10 00 VIDEČ
STRANI - 10.20 MOZAIK: OSMI DAN, SVET NA ZASLONU - 16 30 TV DNEVNI
1 - 16.45 MOZAIK, ponovitev; OSMI DAN, SVET NA ZASLONU - 18 20 SRO
RED ZA OTROKE IN MLADE: BATUJINA ŠKATLICA; J. GROBOVSKI VOLK I«
KOZLIČKI - 19.05 RISANKA - 19.15 TV OKNO - 19.20 DOBRO JE VEDET
-	19.30 TV DNEVNIK 2 - 19.55 VREME - 20.05 FILM TEDNA: IZZA REŠETK
izraelski film - 21 50 TV DNEVNIK 3 - 22.00 SVET POROČA - 23 00 VIDE^
STRANI
ČETRTEK. 12. 1. 89
UUBLJANA I
10.4&-13.15 in 16.00-23.30 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 10.55 VIDEČ
STRANI; 11.05 MOZAIK, ŠOLSKA TV: RAČUNALNIŠTVO IN ROBOTIKA, 26
RAZISKAVA UMIRANJA, 22.50 ANGLEŠČINA V PRAVLJICI, 20/polj. zn. odd.''
12.15 EPP; 12.20 GRINDELWALD/EX ALTENMARKT/ - svetovni pokal v alp
skem smučanju - smuk (Ž); 13.15 VIDEO STRANI; 16.15 VIDEO STRANI; 16.2S
EPP, 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 MOZAIK ŠOLSKA TV, ponovitev; 18.15 VIDEČ
STRANI; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ZBIRAJMO STAR PAPIR: 19.0^
RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI, 19.24 EPP; 19.30 Vi
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 TEDNIK; 20.55 EPP; 21.00 J. B. Pri-
estley: ZBLEDELI BLIŠČ, 3/7 angleška nadaljevanka; 21.50 TV DNEVNIK 3
22.00 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA - 30 LET NAGRADE
JELEN, VOLK SAMOTAR; 23.30 VIDEO STRANI, TV OKNO •
LJUBLJANA II
17.00 EKSPERIMENTALNI SATELITSKI PROGRAM^ 18.00 BEOGRAJSKI TV
PROGRAM (Ob 19.00 - Izključitev); 19.00 ČAS, KI ZIVI: DRAŽGOŠKA BITKA:
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 EPP; 20.05 MALI KONCERT BOTTESINI: ELEGIJA
KONTRABAS IN KLAVIR; 20.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 20.45 OČI KRITIKE
21.15 PTICE NA KOSOVU; ALBANSKA VAS ZA ZIDOVI, dokumentarna serija
21.50 KRATEK FILM - (dokumentarne iveri), 22.00...; 22.25 UMETNIŠKI
VEČER: SHAKESPEARE NA TV (DO 23.55)
PETEK, 13. 1. 1989
LJUBLJANA I.
9.20-13.20 in 15.25-23.35 TELETEKST RTV LJUBLJANA - 9.35 VIDEČ
STRANI - 9.45 MOZAIK - TEDNIK - 10.50 Grindelwald: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (Ž) - 11.45 GLASBENA ODDAJA - 12.15
KitzbuehI: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (M), prenos
-	15.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU SMUK (M), posnetek iz
Kitzbuehla - 16.30 TV DNEVNIK 1 - 16.45 MOZAIK, PONOVITEV TEDNIKA
-	17.45 SLOVENCI V ZAMEJSTVU - 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: V
Pečjak: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI - 18.35 ZLATI DEŽ, danska serija
-	19.05 RISANKA - 19.15 TV OKNO - 19.17 NAŠE AKCIJE - 19.30 TV
DNEVNIK 2 - 19.55 VREME - 20.05 NAŠ EDINI SVET, angl. dokumentarna
serija - 20,50 DETEKTIVA IZ MIAMIJA, ameriška nanizanka - 21.50 TV DNEV-
NIK 3 - 22.05 KLUTE, ameriški film - 23.35 VIDEO STRANI
SOBOTA, 14. 1. 89
LJUBLJANA I
7.40-0.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 7.55 VIDEO STRANI; 8.05 OTROŠK/
MATINEJA: RADOVEDNI TAČEK: OGLED; 8.20 LONČEK KUHAJ: SADN
NAPITKI; 8.25 BATUJINA ŠKATLICA; 8.40 J. GROBOVSKI: VOLK IN KOZLIČKI
2. del; 9.00 PERISKOP: ŽELEZNICA; 10.00 ZBIRAJMO STAR PAPIR; 10.45 EPP
10.50 GRINDELWALD: SVETOVNI POKAL V ALSPKEM SMUČANJU - SUPER
VELESLALOM (Ž), prenos; 11.45 LJUBO DOMA, KDOR GA IMA; 12.15 EPP
12.20 KIZTBUEHL: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SMUK (M)
prenos; 13.15 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI; 14.50 VIDEC
STRANI; 15.00 PONESREČENI BOJNI POHOD, ameriški film; 16 25 EPP; 16.3<
TV DNEVNIK 1, 16.45 SARAJEVO: KOŠARKA BOSNA : CZ (v odmoru VIDEC
STRANI), 18.25 ČLOVEK IN ČAS, dokumentarna serija TV NS, 4/6; 19.0!
RISANKA; 19.15 VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.24 EPP^ 19.30 TV DNEV
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 NAŠ UTRIP; 20.15 EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30 S.Conran; ČIPKE, ameriška nadaljevanka 3'8; 21.05 PANONSKI MOB
NAR, ZABAVNOGLASBENA ODDAJA TV NOVI SAD, 22.10 EPP, 22.15 "O
DNEVNIK 3; 22.25 ULICA OGLEDAL, italijanski film; 0.40 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
13.45 NARODNA GLASBA: 14.15 EKSPERIMENTALNI SATELITSKI PROGRAM
16.15 OTROŠKA PREDSTAVA: 17.15 VEČ KOT IGRA. ponovitev nadaljevanke 6
9; 18 15 DP V ROKOMETU BUDUČNOST : RADNIČKI, prenos (v odmoru . 1
19.30 TV DNEVNIK: 20.10 EPP, 20.15 FILMSKE USPESNICE POT V INDIJO
angleški film; 22.25 EKSPERIMENTALNI SATELITSKI PROGRAM (do 23.25)
I
5. JANUAR 1989

NOVI TEDNIK - STRAN 15
16. STRAN - NOVI TEDNIK

BBSrafl	5. JANUAR 198
I * I 'W	M Tr^i'^ wB nfli
I ^ jy n L L k /ii i II
nTQjge'aH
^^fagntülm: m MASNgd
In UUBO Komm
Mateja Svet: »Na zdravje bralcem Novega tednika.«
Žal je bilo tudi med temi novoletnimi prazniki veliko nesreč.
Najdaljša noč v Šempetru.
Silvestrski živ žav na Radiu Celje.



Judovska puščava - Mldbar
Yehuda
Betlehem (bet Lehern - Hiša kruha), nne-
sto na zasedenem ozemlju, vsega 5 km od
Jeruzalema. Mesto je popolnoma arabsko,
napisi so v arabščini in angleščini, le na
policijski postaji piše nekaj v hebrejščini.
glede na pomen, ki ga ima mesto za krščan-
ski svet, je dokaj razumljivo, da so tukaj
živeči Arabci kristjani.
Takoj padejo v oči avtomobilske tablice,
ki so modro rdeče^ za razliko od belih v pre-
ostalem Izraelu. Že po tem se vidi, da se
nahajamo na zasedenem ozemlju.
Kaj drugega o Betlehemu pisati. Točno
na mestu rojstva Jezusovega je dal bizan-
tinski cesar Konstantin zgraditi mogočno
cerkev. To je edina cerkev v Palestini, ki je
preživela perzijski rušilni pohod 1.617 in to
zaradi enega izmed treh kraljev, ki je bil na
freski v perzijski noši. Srebrno zvezdo, ki
označuje mesto Jezusovega rojstva so pred
stoletji ukradli in kljub ruski zahtevi ni bila
vrnjena. To je povzročilo oster spor med
Rusijo in Turčijo, ki je bila oblastnik v Pa-
lestini in med drugim pripeljalo tudi do
krimskih vojn.
Pokrajina od Jeruzalema proti vzhodu je
podobna mesečevi pokrajini. Cesta sicer
res vodi proti vzhodu, a še bolj očitno navz-
dol, kot da bi šel v sam pekel. Gorata Ju-
dovska puščava z izsušenimi rečnimi stru-
gami (žadi) ne daje vtisa možnosti življenja.
Toda vendarle se tu in tam pojavi vrh
hriba belo naselje z asfaltiranimi cestami in
debehmi cevmi, ki mu dovajajo vodo. Ta
naselja so kamen spotike izraelske politike.
Država namreč daje mladim židovskim
družinam izredno ugodne pogoje, da se na-
selijo tu sredi puščave in mnogi se za to ob
strašni stanovanjski stiski radi odločijo.
Bolj v skladu s pokrajino so beduinska
naselja. Povprečnega človeka bi bilo težko
pripraviti, da bi en sam dan preživel tu. To
so šotori, ki še šotorom niso podobni, ka-
mele in koze se sprehajajo med njimi, vode
ni nikjer na vidiku. Vendar televizijska an-
tena ni nič kaj posebnega, kot tudi ne bedu-
in na kameli s tranzistorjem.
Te ljudi siliti v drugačen način življenja
bi bilo isto kot kamen učiti govoriti. Pravi-
jo, da žena že stoletja hodi tri korake za na
kameli jahajočim možem in da je bila ena
redkih sprememb v načinu življenja to, da
je smela v vojnem času hoditi tri korake
spredaj. Zaradi minskih polj, seveda.
Tu in tam se pojavijo sredi puščave zeleni
obdelani nasadi z bananami ali bombažem,
kar je plod trdega dela posameznih kibu-
cov, katerih način življenja bom opisal poz-
neje.
Velik kamen ob cesti označuje nivo mor-
ske gladine, cesta pa se še vedno v strmih
serpentinah spušča v notranjost zemlje, do
Mrtvega moija, kije na višini - 400 m. Kako
je le to mogoče, da si 400 m dlje od Sonca,
pa takšna neznosna vročina? Celih 38 °C
v senci, ki je sploh ni. Pokrajina je strašna.
Temna modrina moija oz. slanega jezera in
strme skale brez vsakega zelenja na obeh
straneh.
Mrtvo morje - Yam Ha-Melah
Takoj je opazno, da gladina morja neneh-
no pada, na kar kažejo široki pasovi peska,
pokritega s soljo ob obali. Voda od tod
nikamor ne odteka, ampak v tej vročini
intenzivno izhlapeva, skorajda izpareva.
Edini stalni dotok je reka Jordan s severa,
ostalo pa so le občasni Wadiji.
Jodran, ki prinaša sladko vodo iz Galilej-
skega jezera, je bil v tem času manjši od
Voglajne, ker že mesece ni padla kaplja
dežja. Izraelci resno razmišljajo, da bi upa-
danje Mrtvega morja preprečili z umetnim
dotokom vode iz Sredozemskega morja po
ceveh, razliko v nadmorski višini pa izkori-
stili za pridobivanje električne energije, fi
Mrtvo moije je namreč za Izrael, kot tudi
za Jordanijo izrednega pomena zaradi pr3
dobivanja fosfatov. Voda v njem vsebuje]
30% trdnih substanc in desetkrat več soy
kot ostala, odprta morja. Zato je življenje!
v njem biološko nemogoče.	fi
Prav poseben občutek je kopanje v tej.
vodi, ki je gostejša od človeškega telesaj
Velik napor je potreben, da se doseže mete|
globoko dno, kjer je temperatura vode prai|
gotovo okrog 50 °C. Najbolje je ležati n«^
vodi in čitati časpis, seveda če znaš hebrej-
sko ali arabsko. Ob prihodu iz morja je
najustreznejša varianta takojšnji tuš, saj je,
človek kot bi padel v oljno jamo. Okus vode^
je neznosen, ne slan, ampak pekoč in ugod;,
no je hitro spiti nekaj piv, tudi zradi nez;
nosne vročine. Pravijo, da je ta voda zel<t
zdravilna, vendar sem že pozabil za katere
bolezni.	I
Osamljen beduin v Judovski puščavi.