t Edini slovenski dnevnik v ZjcdinJenih državah. Miaja vsak dan izvzemfi nedelj in praznikov. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slfcvenic ddf^ in the United States. Issued every day career Sundays and Hbfiday«*, WMLEFOK PISARNE: 4687 OORTL ANDT. m lston* 01ms Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, K. 7., trader tke Act ef Congress of March 3, 1879. TKLEFON PISARNE: 4€87 OO&TLjUntS. NO. 111. — ŠTEV. 111. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 12, 1909. — SREDA 12. VEL. TRAVNA 1909. VOLUME XVUL — LETNIK JI VIL Omejitev svobode na otoku Puerto Rico. PODROBNOSTI TAPTOVEGA PRIPOROČILA ZVEZI -NEM EONOESU. Puerterttka poetavodaja je preveč samolastno gospodarila. POSLANICA Washington, 11. maja. Kakor se je že včeraj poročalo, je predsednik Taft poslal kongresu posebno poslanico, ktera predlaga, da se takozva-Forakeijev zakon, kteri določa, kako naj se vlada otok Puerto Rico, preinaei. Taft opozarja kongres na razmere, ktere so nastale na Puerto Rico, in se natančno bavi s takozva-nim resnim položajem, ki je nastal na otok« s tem, da tamošnja posta-vodaja m potrdila predlaganega proračuna. Ker proračun ni bil sprejet in odobren, ima vlada le do 30. junija t. 1. dovolj denarja za upra\o imenovanega otoka. Predsednik povdarja, da s« domači političarji na Puerto Rico razvili tak *plji» in tako moč. da je to smatrati dokazom, da je tamoŠnje prebivalstvo prehitro dobilo politično svobodo in avtonomijo. Vsled tega je treba, da se odvzame pravica določati proračun onim ljudem, kteri niso sposobni, da bi dokazali, da eamorejo prevzeti tudi odgovornost opravo n» otoku. Predsednik Taft predlaga, da »o preinaeijo o«i predpisi in temeljni zakoni, lf'-eri določajo pristojnost izvrševalaega odseka puertoriške po« ta voda je, tako, da slednja v nadalje ne bode več sama določala pro-računa- Prodno se p« to zgodi, je potreba Forakerjev zakon v toliko amcodorrsti, da bode vedno na razpolago dovolj na svota denarja, s kte-rim se samore otok upravljati tudi ako bi poeta voda j a proračuna za le* to dni n» odobrila. V takem slučaju zadostuje governerjeva odredba in podpia, aa kterega za more tajnik državnega zaklada pokrivati upravne stroška. Take določbe imamo tudi na Filipinih in na Hawaijskem o-točju. VELIK POŽAR V NEW YORKU. Na 7. Ave. je napravil požar za 200 tisoč dolarjev škode. Včeraj »večer je nastal velikanski požar v petnadstropnem poslopju 433 7. Ave. v New Yorku, v kterem so bila nastanjena skladišča raznih tvrdk, med temi tudi ono tvrdke Grand Rapids Furniture Co. Ogenj se je tako hitro razširjal, da so morale priti teti na lice mesta tri stot-nije jaelleev, ktere so po izrednem napora preprečile, da se požar ni razširil tudi na i ruga poslopja v bližin L Voda je napravila skoraj ravne toliko škodo, kakor požar. Skupno škodo cenijo na $200.000. Poškodovan ni bil nihče. » NESREČA Z ZRAKOPLAVOM Neagoda a zrakoplavom, v kterem se Je vosU kapitan Chandler. Oasaba, Neb., 11. maja. Včeraj zvečer je prišel pri Jacksonn, Neb., na sem)jo vojaški zrakoplav Št. 12, kteri se je dvignil v zrak dopoludne v Port Omaha. Ko je pa bil zrakoplav oddaljen le še par čevljev od zemlje, se je razletel in popolnoma razkosal. Pri tem je pa imel kapitan Chandler, ki je bil na zrakopla-vu, dokaj sreče, kajti ranjen ali po-Škodovan ni bil niti malo. Jackson a* nahaja kacih 30 milj daleč od Siov City. Nepreviden taft. V Montclair, N. J., je prišel te dni nek nepoznan tat v hišo L Hershko-witaa, ed kterej je odneael malo de-aarmeo, v kterej je bilo $28 papirnega denarja. V hiši je bila še druga denarnica, v kterej je bilo baje 1700 denarja, toda tega tat ni našel, k Ssear ja oklepati, da je io novinec Avstrijski nadvojvoda Ivan Orth še živi? BIVŠI AVSTRIJSKI NADVOJVODA IVAN SALVATOR, SE MUDI V PAINES-VTT.T.F., OHIO. Avstrijskega princa, ki je pred 19 leti zginol, je našel sedaj nek chicaški list. JE LI RESNICA? Chicago, 111., 12. maja. Tukajšnji Journal objavlja na prvej strani dolg Članek, glasom kterega se je zginoli Ivan Orth, oziroma avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator iz hiše Habsburžanov, ki ;e pred devetnajstimi leti potem, ko se je oženil z igralko Mili Stubel, neznano kam odpotoval, pojavil v Painesville, 0. Tam dela bivši avstrijski in habsburški nadvojvoda kot mašinist za tedensko plačo v znesku $15. Preje je delal v Grand Rapids, "Mich., in v Clevelandu, O. Romantična povest avstrijskega nadvojvode, kteri se je s svojo ljubico pred devetnajstimi leti ukrcal na lftdijo Santa Margherita, nakar je ladija ob cbilenskem obrežju potopila, je splošno znana, kajti o tem se je pred leti mnogo pisalo. Kakor zatrjuje imenovani ehicaški Kst, Se nadvojvoda s svojo ljubico ni nahajal na omenjenej ladiji, ki se je potopila. Predno je ladija prišla do chilenske^a obrežja, se je nadvojvoda zajedno s svojo ljubico izkrcal v Cusavani ob Rio de la Plata, Argentina. Potem je potoval po vsem svetu in končno se je nastanil na nekem nasadu na otoku Martinique. Ko je pričel ognjenik Moat Pele blu-vati lavo, je nadvojvoda pohitel v mesto, kjer je živela njegova rodbina. Toda prišel je prepozno, kajti katastrofa je dohitela njegovo rodbino, oziroma njegovo ženo in oba otroka, kteri so bili ubiti. On se je rešil na neko francosko topničarko in e to je prišel potem v Zjedinjene države. Washington, 12. maja. Chicaška vest, da so v Painesville, 0., našli bivšega avstrijskega nadvojvodo Iv. Salvatorja, je pri tuk. avstrijskem poslaništvu obudila velikansko senzacijo, to tem bolj ker je nedavno avstrijska vlada sporočila poslaništvu v Washingtonu. da se je nek avstrijski bivši podanik imenom "baron Orth", ki je v zvezi z neko železnico, obrnil na avstrijski konzulat v Montrealu, Canada, in naprosil za denar. Dotičnik je trdil, da je bil preje avstrijski častnik in da je igral veliko vlogo na dunajskem dvoru. NOV STROJ ZA GLAS NARODA Vedno naraščajoče število naročnikov "Glas Naroda" in "Hrvatskega Svijeta" nam nudi lepo priliko v nabavo novega tiskarskega stroja. Novi stroj bode tiskal objednem 4, 6 in 8 strani in to tudi v potrebi v več barvah ter objednem skladal list. Stroj bode najnovejše vrste in velja $0500. V treh tednih upamo, da bo postavljen, potem pa bodemo vsak teden po enkrat ali dvakrat izdali list na 6 straneh, a včasih tudi na 8 straneh. V jednej uri bode iztiskal in zložil 5500 komadov, sedaj pa potrebujemo za 6500 iztisov celih šest ur. Prihranek bode na elektriki in jednej delavski moči, ker bode sam skladal. Linčanje v Floridi. Jacksonville, Fla., 10. maja. Tn-kaj so včeraj linčali nekega nepoznanega zamorca, ki je posili] Mrs. Andrew Le asovo. Zamorca so linčali v njenej prisotnosti. Ko je množica zvedela, kaj se je imenovanej gospej pripetilo, je takoj odšla zamorca iskati. Popolodne so ga vjeli par milj daleč od njene hiše in so ga d o vedli nazaj. Jedva da ga je Ženska spoznala kot svojega napadalca, Se je množica pričela nanj streljati, tako, da je kmalo padel zadet od vet krogelj mrtev na zemljo. Ko se Je zgradil, ga je množica napadla Se z nožmi in mu je glavo skoraj popolnoma odrezala od trupla. Dvajset ljudi vtonilo. Nesreča na Ohio Riverju. NA REKI OHIO SE JE VČERAJ ZVEČER POTOPILA LADIJA, IN 20 LJUDI JE VTONILO. Z ladij o se je vračalo 30 delavcev od dela proti domu. PREVEČ LJUDI V LADIJI. Pittsburg, Pa., 12. maja. Na reki Ohio, nedaleč od Sehoenville, štiri milje južno od Pittsburga, se je včeraj zvečer potopila barkasa, v kterej je bilo 30 delavcev. Od teh se jih je le deset rešilo, dočim se jih 20 pogreša. Slednji so brezdvomno vsi vtonili. Vsi nesrečniki so domačini, toda le jednajst jih je znanih, dočim se za imena ostalih devetih, niti ne ve. Vsi ponesrečeni delavci so delali pri podjetju McKees Rock, ki je last Pressed Steel Car Co. Delali so do osme ure zvečer in petnajst minut kasneje so hoteli preko reke v bnr-kasi. V čolnu je bilo prostora le za dvajset ljudi in nevarnim je bilo smatrati, ako bi se petindvajset ljudi ukrcalo. Ker so pa hoteli vsi priti s prvo vožnjo preko reke, je prišlo v.-e trideset v čoln. -Jeden med njimi je takoj spočetka vožnje spoznal nevarnost in je tudi dejal, da je vožnja nevarna. Sredi veletoka je pa čoln dobil luknjo in tako se je hitro pričel potapljati. Poleg tega se je pripetila tudi razstrelba gazoliaa na ladiji. Mnogo delavcev se je potopilo zajedno s čolnom, dočim so drugi skušali priti plavaje na breg. Toda s plavanjem niso ničesar dosegli, kajti voda je bila mrzla in tako je bilo plavanje nemogoče. Le jednemu se je posrečilo priti plavaje na breg. NA POTI DO SREČE. Na Coney Island sta dospela dva dečka iz zapada. Medtem, ko prihajajo prebivalci našega mesta na Coney Island, da se tam znebe svojega denarja, kterega imajo preveč, je IGletni deček Clifford Webb iz Nashville, Tenn., sklenil, da preje ne bode miroval, dokler ne postane bogat človek na vedno veselem otoku. O tem otoku so namreč zvedeli tudi na daljnem zapadu in tako se je deček napotil proti New Yorku. Preje je deček delal kot office-boy pri senatorju Carmacku. Ko so pa senatorja umorili, je ostal brez vsakega varstva — in mesto Nashville je postalo premajhno zanj. Vsled tega je sklenil poskusiti svojo srečo v daljnem svetu in tako se je s $4 v žepu odpeljal v Cincinnati, Ohio. Tam je našel še jednega dečka svoje staroeti, ki je pa nosil že dolge hlače. Ime mu je John Merrill in je doma iz Louisville, Ky. Ta se mu je pridružil in oba sta prisegla, da se vrneta v svojo domovino le kot milijonarja. Potem sta odšla na potovanje in pri tem sta se marljivo posluževala tovornih vlakov. Po raznih zaprekah sta prišla preko Cleve-landa in Buffalo v Pennsy Ivani jo. Tudi to državo sta prevozila na tovornih vlakih. Ob tej priliki sta morala večkrat bežati in tudi tepena sta bila pur k rat, toda to jn ni niti malo motilo in tako sta nadaljevala svojo pot proti končnemu cilju — Coney Islandu. Predvčerajšnjim zvečer sta prišla na svetevno-Blavno Bowery, kamor sta prinesla še 4 cents, za ktere sta si kspila hlebec kruha. Potem sta se javila policiji, ker aiafca vedela iti kam prenočevati Ko sta se tam prespala in najedla, sta potovala dw-Ije na Coney Island, kamor vozijo baje naši misijonarji svoje milijone kar v avtomobilih, tako, da hode tudi njima kaj ootalo. o — Konee Strajka t Buenos Ayres. Bnenoe Ayres, Argentina, 1L maja. Splošni štrajh, kterega je tukajšnje delavstvo uprizorilo kot protest proti bratalnemu nastopu policije počet-kom tega meseca, je sedaj končan in povsod! n je i delom zopet pričelo. Dvorna Ijobav. Abruzzi in Elkinsova. TTP.R SE VOJVODI ABRUŠKEMU NI POSREČILO DOBITI EL-KINSOVO KITTY, JE SKUŠAL IZVRŠITI SAMOMOR. Skušal se je ustreliti, ker mu dvorna etiketa ne pusti poročiti se z Američanko. VELIKA SENZACIJA. Rim, 11. maja. Na italijanskem dvoru je zavladala velikanska senzacija, kajti vojvoda Abruški se je skušal ustreliti, ker se ma ni mogoče poročiti z hčerko ameriškega senatorja Elkinsa, Miss Katherine Elkins. Samomor je skušal izvršiti na svojem potovanju na Himalajo v Aziji. Poročiti se ne more s pripro-sto Američanko vsled tega ne, ker mu v to neče privoliti kraljica vdova. Kraljica ga je zajedno z vojvodo A os ta prisilila, da je razveljavil svojo zaroko z Američanko. Takoj, ko je preklical svojo zaroko, je postal skrajno melanholičen, to tembolj, ker se italijan.-ki kralj nje-govej zaroki in kasnejšej poroki niti malo ni protivil in je privolil v to, da postane Elkinsova po poroki italijanska princezinja. Da pozabi svoj roman, je odpotoval v Indijo na čelu ekspedicije, ktere namen je priti na najvišjo dosegljivo točko najvišjega gorovja na svetu. Na vsem svojem potovanju je bil zelo otožen in sedaj se javlja, da se je skušal ustreliti. Ker se je pa tudi svojim spremljevalcem dozdeval čuden in sumljiv, so ga vedno čuvali in tako so mu preprečili samomor. Člani njegovega spremstva zatrjujejo. da se bode najbrže vsa ekspedi-eija razšla, ako vojvoda vstraja priti v ono višino, v ktero se je namenil, kajti tje dosedaj še ni prišel niti jeden človek. Carjev obisk v francoski republiki. RUSKA VLADA JE ŽE URADOMA NAZNANILA FRAN-COSKEJ VLADI O-BISK CARJA NIKOLAJA. Na ta način se omalovaži obisk nemškega cesarja v Avstriji. NEMČIJA SE HUDUJE. Pariz, 11. maja. Ruska vlada je uradoma naznanila Franciji, da namerava ruski car tekom poletja o-biskati francoskega predsednika Fallieresa v Parizu. Ta obisk je smatrati kot nekek protiutež sedanjemu obisku nemškega cesarja v jedinej nemškej zaveznici Avstriji. Kakor hitro se je v Nemčiji in Avstriji zvedelo, da namerava ruski car obiskati Franeijo, pričelo je nemško časopisje besneti in divjati, ker dobro ve, da bode obisk ruskega carja v Franciji mnnjn večjega političnega pomena, kakor obisk nemškega cesarja na Dunaju. Avstrijsko slovansko časopisje 7. zadovoljstvom konštatuje, da je vse izzivanje nemškega "veličanstva" v Avstriji zaman, tako da z ozirom na s-vetovno politiko ta obisk ne bode niče-ar 7a-legel. irAvstro-Ogrske. Izgredi v Dalmaciji. V SPLIJET V DALMACIJI, JE DOSPEL DUNAJSKI ŽUPAN; DEMONSTRACIJE. Hrvati so nemškega hajlovca dostojno pozdravili; priprave za nemška izzivanja. NEVSPEHI NA OGRSKEM. Razne novosti iz inozemstva. INDIJSKI PODKRALJ IN NJEGOVA ŽENA V VEUKEJ NEVARNOSTI. Ruski ministerski predsednik Sto-lypin najbrže odstopi. i "VIŠJI" UMOR IN SAMOMOR. Ljubavna žaloigra. Belgrad. Srbija, 11. maja. Tajnik tukajšnjega turškega poslaništva Ali Fahuj bej in njegova ljubica Ljudo-vika Milnečka sta dospela včeraj preko Save v Zemun, kjer sta se nastanila v nekem hotelu in tu izvršila samomor. Fahuj bej je najpreje ustrelil svojo ljubico in potem tudi samega sebe. Na mizi one sobe. v kterej sta končala svoje življenje, so našli večjo svoto denarja in pismo, s kterim oba prosita, da se ju skupno pokoplje. Požar na borzi. Chicago, HI., 11. maja. Pod podom dvorane tukajšnje borze, kjer se shajajo bankarji in menjalci, je nastal požar, kterega so pa kmalo pogasili. Goreti je pričelo, ko so bili dnevni posli že dokončani. Gasilne naprave v poslopju niso zadostovale in tako so prihiteli na pomoč gasilci s štirimi gasilnimi stroji. Ker je bilo težavno priti do središča ognja, so morali del poda razsekati s sekirami in tako eopreprečili nadaljno razširjanje požara. Otroci naj poravnajo račune. Chicago, HI., 11. maja. Bev. D. D. Vaughan, kteri je že večkrat predaval o "idealnej rodbini", je tadi včeraj govoril o rodbinskih odnofis-jili med posameznimi člani rodbine. Med drugim je povdarjal, da morajo stariši napram svojim«, otrokom vedno povdarjati, kohko stroškov so imeli stariši z njimi. Tako je imenovani duhoven mnenja, da imajo stariši z vsakim otrokom od $3000 do $5000 stroškov, predno ga pripravijo tako daleč, da sunore sam za-se skrbeti. Kakor hitro domeže kak deček starost 21 let, oziroma, da postane polnoleten, naj oče svojemu sinu predloži račun o onih izdatkih, ktere je imel z njim v dobi njegove mladoletnostL Ako deček poravna ta račun ali ne, je prav vse jed no, kajti namen tega rakuna je dečku predočiti, koliko je imel njegov oče zanj stroškov, predno je prišel Cako daleč, da zamore za-se skrbeti. _____ OPUSTOŠENJA V MALI AZIJI. Mohamedanci so razdejali pri zadnjem klanju kristjanov 16 vasi Bejrut, Anadoli, 12. maja. Mohamedanci so vso pokrajino okrog Ma-raša spremenili v pustinjo. Mestu Maraš so prizanesli in tam je bilo le malo ljudi umorjenih, toda v pokrajini, ki se razprostira 60 milj daleč proti jugoiztoku, so razdejali IG vasi in pomorili vse prebivalstvo, ki jc štelo 8000 osob. Jedini ljudje, ki so tam ostali pri življenju, so dečki, ki še niso stari deset let, kakor tudi stari ljudje. Vse deklice so mohamedanci odvedli seboj, dočim so moške poklali. Kakor se danes javlja, je tamkaj 14,000 ljudi brez vsake hrane in potrebne obleke, tako, da jim je treba hitro pomagati. Iz notranjih pokrajin prihajajo še vedno grozna poročila in prošnje na pomoč. Adana, Anadoli, 12. maja. Tukaj-šuje oblasti so odi*edile vsestranske liišne preiskave, da na ta način dobe ono blago, ktero so mohamedanci pri zadnjem klanju kristjanov Armencem odvzeli. Vse blago, ki se dobi pri mohamedancih, se vrne Armencem. Ameriška misijonska postaja naznanja, da ima sedaj dovoljno število bolniških strežajev in zdravil na razpolago, tako, da so v tem oziru ranjenci in bolniki preskrbljeni. Uvoz moke sedaj ni več potreben, kajti v tukajšnjih mlinih so zopet pričeli z delom. Carigrad, 12. maja. Od tu se je napotila posebna zdravniška komisija z obilimi zdravili in drugimi pripomočki v Adano in druge kraje Male Azije, kjer se je vršilo klanje kristjanov. Prejšnji generalni gover-»er v A dani. Djeved bej, je dospel t Carigrad, da poroča o vzrokih klanja Armencev. Kakor znano, je moral ©staviti svoje službovanje in sedaj hode brezdvomno strogo kaznovan. -O- Proti ekaprnndm družbam Lincoln. Neb., 11. maja Država Nebraska je dosegla danes svoj prvi vspeh glede Silbeyevega zakona, ki določa, da morajo ekspresne družbe znižati svoje dostavninske pristojbine v okviru države Nebraske za 25 odstotkov. O predlogu je pristojni postavodajni odsek poročal ugodno, tako, da je pričakovati, da bode končna odločitev za državo ugodna. Železnice so že pred dvema leti skušale izposlovati pravomočnost temu zakonskemu predlogu, Id se nanaša na vse ekspresne družbe, ktere poslujejo v državi Nebraaki. S ____ Splijet. Dalmacija, 12. maja. Tukaj je prišlo do velikanskih izgredov in sicer povodom začasnega obiska dunajskega "krščansko'' - socijal-nega župana Luegerja. Socijalni oe-mokratje in Hrvatje so priredili proti nemškemu izzivaču velikanske demonstracije, pri kterih je prišlo do pravilnih bojev, pri kterih policija ni zamogla ničesar opraviti, tako, da je moralo vojaštvo posredovati. Vse polno ljudi je bilo tem povodom ranjenih in kacih sto osob so aretovali. Trajalo je dolgo časa, predno je v mestu zopet zavladal mir. Pulj, 12. maja. Tukaj so dogotovi-li malo križarko, kterej so dali ime Spaun. "Križarka" je dolga le 125 metrov in nosi ie nekaj nad 3000 ton. Oborožena je dobro. Dunaj. 12. maja. Tukajšnji čifuti in takozvani Nemci se marljivo pripravljajo na izzivanje avstrijskega prebivalstva povodom prihoda nemškega cesarja na Dunaj. Viljem in njegova žena prideta semkaj dne 14. maja. Z okrasitvijo ulic in posameznih hiš so tukaj že pričeli. Viljem pride v Avstrijo preko Pulja in vse avstrijske ladjice so dobile nalog, da tamkaj pozdravijo izzivajoče nemško "veličanstvo". Budimpešta, 12. maja. Fran Josip se je tukaj mudil teden dni toda sedaj je moral zopet odpotovati na Dunaj, ker v Budimpešti ni ničesar opravil, tako, da ministerska kriza še vedno ni rešena. Cesar se je posvetoval z mnogimi odličnimi politi-čari, toda doseglo se ni ničesar. Kriza bode trajala brezdvomno še par tednov. REVOLUCIJ ONARJI. RUSIJA IN KITAJSKA. Jedinstvo med obema državama glede Mandžura. Peking. 12. maja. Rusija in Kitajska sta včeraj v Harbinu podpisali pogodbo in dogovor, kteri določa rusko upravo za vse ozemlje ruske železnice v Mandžuru. Pogodba ima 18 posameznih točk in priznava kitajsko suverenost v Mandžuru, kakor tudi skupno rusko-kitajsko vladanje in upravo. V Harbinu se ustanovi ruska in kitajska mestna uprava. V vseh spornih vprašanjih mora skušati kitajski superintendent kitajske iztočne železnice spor poravnati. Inozemske koristi se bodo skrbno čuvale. Določbe nove pogodbe postanejo tekom jednega meseca pravo-močne, kajti najpreje je treba izdelati natančni upravni načrt. Izropani potniki Milwaukee, "Wis., 1L maja. Včeraj rano zjutraj je nek drzen ropar napadel voz ulične železnice pri vho-dn v Washington park, kjer je potnikom in sprevodniku vzel ves denar, kar 60 ga imeli pri sebi. Na ta način je nabral kacih $30 in potem z naropanim denarjem odšel na varno. Nedavno je nekdo oropal še dva druga voza ulične železniee in najbrže je vse delo izvršil jeden in isti ropar. Pri jednera teh slučajev se je nek sprevodnik roparju protivil in slednji je vsled tega nanj streljal in ga nekoliko ranil. Razstrelba smodnika. Columbus, Kansas, 11. maja. V Laflin Randovej tovarni smodnika se je pripetila razstrelba, ki je Štiri delavce raztrgala na kosce, dočim jih je dvajset več ali manj ranjenih. Takoj po razstrelbi je tovarna pričela goreti in je zgorela. Škoda znaša $75,000. To je sedaj že četrta razstrelba smodnika, ki se je pripetila v onej tovarni od nje obstanka nadalje. Pri prejšnjih razstrelbah je bilo pet ljudi ubitih. _ Simla, Indija, 11. maja. Indijski podkralj Lord Minto in njegova žena sta v velikej nevarnosti, da se ju ne polasti steklina. Ko sta se nedavno peljala na sprehod je nek stekel pes ugriznil malega psa Ln.iv Mint.«. Ko Sta Lord Minto in La.lv Minto skušala -vojega psička r« Ait . 1 a podvreči zdravljenju [><■ Pasteur ie, vem načinu. Petrograd. 11. maja. l»anes se je tukaj pričela sodna obravnava pn-ti bi všemu policijskemu ravnatelju l.<»-pukinu, kterega -o v januarju zaprli. ker je bil obdolžen. In je bi] elan neke revolueijonarne onranizacije. Obravnava se vrši javno in navzočih je vse polno obtoženčevih prijateljev. Petrograd. 11. maja. Nek sorodnik ministerskega predsednika Sto-lypina je danes naznanil javnosti, da je v kratkem pričakovati, da njegov brat odstopi. Car ga je sicer pozval, naj ostane še v nadalje predsednik ruskega kabineta, toda Stoly-pin je carjevo ponudbo odklonil. V dumi so si danes poslanci pripovedovali, da postane Stolvpinov naslednik najbrže prejšnji ministerski predsednik Goremikin, ki se 9edaj mudi nekje v Nemčiji. Zopet drugi pa zatrjujejo, da postane Goremikin minister inostranih del, in da je o tem že brzojavno obveščen. Pri današnjej mini^terskej seji ministri sklenili, da bodo podali o-stavko, v slučaja, da gosudarstvena duma ne bi potrdila mornaričnega proračuna. Ministerski predsednik Stolvpin se je danes dopoludne podal v Carsko je selo k carju, da poroča o položaju sedanjega kabineta, kteri morda že jutri odstopi. London, 11. maja. Tukajšnje porotno sodišče je danes odbralo nekega igralca za porotnika, kteri pa ponujene mu časti ni hotel sprejeti in je svoje stališče zagovarjal s razlogom, da imajo v Angliji zakon, kteri trdi, da so igralci postopači. Sodnik o tem zakonu niti vedel ni, potem se je pa kmalo prepričal, da imajo v Angliji neko parlamentarno določbo, ki je stara nad 150 let, ki trdi o igralcih ravno tako. kakor je dejal igralec, ki ni hotel postati porotnik. Carigrad, 11. maja. Kakor znano, so v palači Yildiz Kiosk našli za $8.000.000 vrednostnih predmetov in denarja, toda radi tega denarja je sedaj nastal med Šefket pašo in kabinetom prepir, kajti vsakdo bi rad po svoje upravljal z bogastvom odstavljenega sultana. Šefket paša je vsekako na boljšem, kajti onih 8 milijonov je sedaj v njegovej kontroli. Denarje v staro domovine pošiljamo. aa $ 10.S6...... ...... M km za 20.55 ...... ...... 100 kron. za 41.10 ...... za 102.76 ...... ...... 500 kroa. za 205.00 ...... za 1020.00 ...... ...... 8009 kron. Poštarina je všteta pri tok vso tak Doma se nakazano vsoto m^bom izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarno pošiljatvo kplaiaje a kr. poštni hranilni ura« ▼ 11 do 12. dneh. Denarje nam podati Jo aajprfll*-neje do f25.00 v gotovini ▼ pUpii Senom ali registriranem pisan, voljo zneske po Domestic Postal Miwf Order ali pa New York Bank Draft PRANK CAKSE& 00. 82 Oortlandt St., New York, H. Y 6104 St. Clair Ave, K. \ \ "fiLAS NARODA" (Slov«nl6 Dally.; Owned and published by the •oveni« Publishing Co. (a corporation.) PRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVBC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Rm*in«HM of the corporation and •ddretwes of above officers : 82 Cortlsndt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leta. .......1.50 " leto za mesto New York . . . 4.00 " pol leta za mesto New York . . 2.00 " Evropo za vse leto . . . . 4.50 " " " pol leta.....2.50 " " " ^etrt leta . . . .1.75 "GLAS NARODA" izhaja vnak dan iz- vzemči nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voire of the People") iwtiescription yearly $3.00. Adverti.scmcnt.son agreement. Dopi-i hre/ {»odpisa in osobnosti ee ne natisnejo. I »enar naj -t'blagovoli pošiljati po — Money Onler. Pri spr- ut-mbi kr da naročnikov Erosiiu- a -;* nam todi prcjAnje >lvHll«io naznani, «;a hitrfcje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta naslov : "GLAS NARODA" 82Cortlan.lt St., New York City. Telefon i<>n7 Cortlan.lt, nai-in. da Lilo v ta tia trnstu Delavci kaznovani mesto trustijanov. Velika porota je te dni vložila obtožnim proti sedmim delavcem sladkornega t rust a, kterih nijeden ne zasluži tia teden več, kakor dvanajst dolarjev. Ti delavci so obtoženi, da s. \t*c let varali zvezino vlado stem, da napačno tehtali oni sladkorjev j surogat. za kt«-rf-^a mora trust pla- j čevati «*arino. To so storili na ta i la -o tehtnice popravili tako, 1 kazal ■ vedno manj. kakor je , e.-nifi na njih sladkorja. Na ; is »o prihranili sladkornemu ; velikanske svote denarja, kte- ! rega bi inaee moral plačati vladi kot } uvozno carino. Ti "dobički" so bili toliki, da je zamogel trust svoje di-vidende izdatno povečati. Oni delavci. ki so tehtali in pomagali varati, so dobili za to po $5 tedenske nagrade. Tej prevari so prišli carinski uradniki na sled. Trust je potem z vlado vso stvar poravnal in je kasneje plačal dva milijona dolarjev. S tem je priznal, da je vlado varal. Radi tega je pa uprav nesramno, da je sedaj trust stavil pod obtožnico onih sedem delavcev, kteri so zanj goljufali in tako pomagali trustu pridobiti milijone in milijone, za kar so dobivali vsaki teden napitnino v znesku po $5. Delavci niso varali za-se, temveč za trust in njegove koristi — in sedaj, ko so izvršili svojo nalogo, jih brezsrčni trust izroča kazenskemu sodišču. Poleg tega so vsi delavci tudi zgubili svoje delo in vsakdanji kruh. Vse to so tmstijani storili le radi tefja, da se pred sodiščem operejo in dokažejo svojo nedolžnost, češ, mi nismo goljufali, temveč ti delavci so goljufi. Tako nesramnega in nesmiselnega dela v svojem poslovanju dosedaj še ni pokazal ni jeden trust in dogodek s sladkorjevim trustom nam v najjasnejši luči dokazuje, kako daleč je prišla pri nas meščanska in trgovska mor&la, kajti prve ne moremo ločiti od druge. Trgovci, ki zavzemajo v rase j deželi skoraj najvišje mesto med svojimi tovariši, so tako nizkotni, da z malimi svoticami korupirajo svoje delavce, kteri morajo za nje varati. In potem, ko slednji store svojo dolžnost in ko se pred vsem svetom dokaže, da so trustijani goljufali, imajo slednji še toliko srčnosti, da trdijo, da so oni nedolžni i p da so le delavci varali, vsled česar jih jednostavno odslove in celo obtožijo. Tudi naše ljudstvo je tako pokvar jeno, da se naša ^Javnost nad takim početjem niti malo ne zgraža. Ceste m deželi. Naši konzuli, ki vrže svoje službovanje v Evropi, so poslali ▼ novejšem času poročila zvezinej vladi, v kterih se bavijo pred vsem s cestami v Evropi, ktere primerjajo seveda z onimi v Ameriki. Tako primerjanje se zaključi vedno v prid evropskih cest, kajti vsakomur je znano, da so naše ceste skrajno slabe, ker se jih le malo potrebuje. Vsa ta poročila se zaključujejo s tem, da se trdi, da se najboljša ameriška cesta ne zamore primerjati z najslabšo evropsko. V Ameriki imamo sicer nekoliko cest, ki so krasne in dobre, toda te ne vodijo daleč in so lepe le v bližini velikih mest, iz kterih se bogatini vozijo v okolico v svojih avtomobilih. Da so naše ceste v resnici skrajno slabe, je vsakomur znano, kteremu so poznane razmere. V Evropi namreč grade vedno vestno in skrbno no-\ t ceste in sicer vedno po strokov-njaškem načinu. Tam skrbe tudi za to, da ostanejo ceste vedno v dobrem sianju, kajti popravljajo se vedno. Vse to bi se dalo tudi pri nas doseči, ako bi se za to takoj spočetka skrbelo, ko se prične gradnja nove ceste. Evropske ceste so različno široke, namreč od deset do dvajset čevljev, medtem ko so naše ceste, zlasti pa one v zapadnih državah, široke najmanj po 60 in več čevljev, dasi-ravno je promet na njih skoraj neznaten, tako, da se ga nikakor ne n.ore primerjati z onim na evropskih cestah. Vsled tega se ni čuditi, da na velikem delu tako širokih cest zraste vse polno plevela, s kterim bližnji farmerji seveda niso zadovolji ni in kteri ne koristi niti prometu, niti cestam samim. Dokler bodo pa oblasti dopustile, da vladajo take razmere, pri nas ne bodemo zamogli govoriti o dobrih cestah. Cesto, ktera je široka le trideset čevljev, je izdatno ložje vzdrževati v redu, kakor ono, ki je široka po šestdeset čevljev. Poleg tega ki ie Z rem, M. naprej lepo Mak kakor tudi drugi i je res imel medli njič izrekel te Kranjci je res križ; še smo ponižni in zmerom "j če imamo pa denar, ee pa tepeme. Rev. Anton Soj ar, član K. S. K. J. Rndnistvo 1.1908 v okro žju ljubljanskega rudniškega urada O stanju in napredku rudništva v okrožju ljubljanskega rudniškega urada nam dajo jasno in pregledno sliko naslednji podatki: Živo srebro. Izmed treh rudnikov za živo srebro sta dva počivala; delalo se je samo v enem, namreč v era-rienem rudniku v Idriji. Tu je delalo 991 osob, za 20 več kot predido-č 'leto. Pridelalo se je 901,432 me-terskih stotov živosrebrne rude, za 9.225 met. stotov več kot prejšnje leto. Pridelane rude so imele vrednost 2.167,050 K, za 28.016 K več kot j prejšnje lett>. Povprek je veljal me- j terski stot 2 K 40 v, za 6 v manj kot i prejšnje leto. Pridelane rude so se ! obdelale v lastni žgalnici. Metalič-nega živega srebra se je pridobilo i 5716.21 met. stotov, za 446.46 met. I stot. več kot prejšnje leto. Vrednost tega srebra znaša 3,035.308 K, za 547,986 K več kot prejšnje leto, povprečno je veljal met. stot 531 K, za 59 K več kot prejšnje leto. Železo. Rudniki za dobivanje železne rude so bili štirje, a delalo se je kakor prejšnje leto samo v dveh in le časoma. Pridelalo se je 400 met. stotov, za 360 več kot prejšnje leto. Rabil se je pridelek za izdelovanje snažilnega praška. Vrednost pridelanih rud je znašala 1600 K, za 1440 K več kot prejšnje leto pri povprečni ccni 4 K. Pri plavžu kranjske industry jalne družbe v Skednju pri Trstu, lSyMt met. stotov, as 2176 manj k*-ker prejšnje lete. Vrednost pridelka irnefce 18,060 K, za 30 46 manj kakor prejšaje leto in povprečno je veljal maL st#t 1 K 40 r. sča leži tukaj na cestah, ne da bi komu kaj koristilo. DOPISI. LISTNICA UREDNIŠTVA. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Pod devizo "Bog plačaj"... Buffalo Bill $1.50. Hvala! Lakota v Mehiki Zdtacuaro. Mexico, 11. maja. V pohorskih krajih tukajšnje pokrajine mora ljudstvo že dalj časa stradati Ln lakota je splošna. Pomanjkanje jo nastalo vsled gozdnega požarja, ki j* napravil že za dva milijona dolarjev škode. Tem povodom je zgorela skoraj vsa živina in vse farme so razdejane. Po4ar divja še dalje. si a ne tudi gradnja take ceste izdatno ; kteri plavž pa ni v zvezi z nobenim manj. Polovico širokosti zemljišč, j rudnikom, je delalo 565 delavcev, za : ktera potrebujejo oblasti z gradnjo j 2-r. več kot prejšnje leto. Delalo se je cest, bi lahko za mali denar prepu- i "a dveh plavžih 97 obratnih tednov. j stile farmerjem, kteri bi imeli od te- j za 17 več kot prejšnje leto. Izdelalo j saj kako korist. I &e Je 893,800 met. stotov (za 203,260 Ako pomislimo, da imajo samo v j več kot prejšnje leto) surovega žele- i Minnesoti, TVisconsinu in Michiganu j za v vrednosti 9.497.276 K (za! rad dvestotisoč milj cest, potem si j 3.904.861 K več kot prejšnje leto) in lahko predstavljamo, koliko zemlji- j 101.180 met. stotov (za 58,020 več kot prejšnje leto) litega železa v vrednosti 890,384 K (za 545,104 K več kot prejšnje leto). Skupaj se je toraj pridelalo 994.980 met. stotov železa (za 261,280 več kot prejšnje leto) v vrednosti 10,387,660 K (za 2.449.965 K več kot prejšnje leto). Rabljena ruda je bila iz Grške, Španske, Bosne, Algi rja in s Kranjskega (manganova ruda), fc Svinec. Troje je podjetij za dobivanje svinčene rude, a delalo ni nobeno. Metaličnega svica se je v topilnici v Litiji, delujoči z 32 delavci (za 26 manj kakor prejšnje leto) pridelalo 6847 met. stotov, za 8143 manj kakor prejšnje leto. Vrednost pridelanega blaga je znašala 233,549 K, za 515,451 K manj kakor prejšnje leto. povprek pa je veljal met. stot 34 K 40 v (za 15 K 70 v manj kot prejšnje leto). Blago se je prodalo v tuzemstvu. Antimon se je prideloval v edinem Chicago, 111. Rojaki v Ameriki, ki so čitali moja dva dopisa v Glasu Naroda in moje pojasnilo v zadnji številki Ameri-kanga Slovenca, so morda mnenja, da jaz dvakrat enako ne govorim, da morda sploh ne vem, kaj govorim, in da zato moje besede niso možke besede. — Moja želja je bila in je, naj vlada med Člani naše dične K. S. K. Jednote mir, ker mir je lep in po ceni, prepir pa je nečasten in velikokrat stane mnogo denarja in tudi drugih, ne samo denarnih žrtev. Prepir je med nekterimi društvi in pa med glavnim odborom jednote. V Glasu Naroda sem skušal z dopisoma 'n,ožno streho pravoslavnega svečenika pa je bila zbrana družba štirih ljudij, ki jim je v srcih vladal mir — zadovoljnost in sreča. Mir, zadovoljnost in sreča T Pri Lazu sta pač prevladovala mladost in ljubezen, da je vsaj za trenotek pozabljal na gorja, ki so se podila krog njega. Udajal se je v takih trenotkih silnemu blaženstvu ljubezni, utapljal se je popolnoma v tistemu silnemu čustvu, ki je vir življenja in zemske sreče. Ne tako pop Vasilij. Življenje je začrtalo v njegovo dušo strašne sledi. Gledal je v svojem življenju že toliko groze, toliko nesreče, toliko solza in krvi, da se ne more nikdar odkritosrčno veseliti, nikdar odkritosrčno smejati. In če se kedaj pojavlja na njegovih ustnih smehljaj, je ta smehljaj bolj podoben joku nego smehu. Znal je, da njegovo in življenje njegovih dragih visi na niti. Nikdar ni legel k počitku z gotovostjo, da mu Arnavti ne zažgo po noči streho nad glavo, nikdar ni legel z gotovostjo, da on in njegovi dragi ne najdejo groba v pepelu lastne hiše. Nikdar pa tudi ni bil gotov, da ga ne zadene od kje iz zasede kroglja divjega Arnavta. Tako so potekli temu svečeniku dnevi v večnem strahu za življenje, ne svoje, ker mu na lastnem življenju ni bilo nič ležeče, ampak v strahu za življenje in osodo svojih dragih. Ali je torej čudno, da se pop Vasilij ni mogel nikdar odkritosrčno veseliti, nikdar prav zasmejatif! (Dalje prihodnjič.) Slovensko katoliško V STARO bOMOVTNO SO SE PODALI: Anton Žagar, Anton Zbašnik, Josip Malnar, Jurij Benk in Josip Ga-šparac iz Memphis, Tenn., v Plesee; Josip Stiinae iz Shreveport, La., v Plesce; Josip Mavsar iz Dawson, N. Mex., v Novo mesto; Josip Kante z družino iz Clevelaud, O., v Ljubljano; Mato Kombal iz Spokane, Wash., v Brebir; Marko in Viljemina Vra-r.ež iz Conemaugh, Pa., v Rotterdam; Ivan Pugel iz Globe, Ariz., v Ribnico; Ivan Koračin iz Henry, W. Va., v Novo mesto; Josip Jaklevič iz Greenwood, Miss., v Brod na Kolpi; Slave Soštarič iz Greenwood, Miss., v Gerovo; Matija Gregorič z družino in Ivan Filak iz Reading, Pa., v Novo mesto; Valentin in Marija Lah iz Willock, Pa., v Št. Jurij; Barbara Potočnik in Roza Kodrič iz Little Falls, N. Y., v Kreuzberg; Frank Glavan iz La Salle, UL, v Novo mesto; Andrej Samida in Josip Tome-cal iz Cleveland, 0., v Ljubljano; Fr. Jadrič iz Cleveland, O., v Karlovec; Josip Bubnič iz Trinidad, Colo., v Trst; Fr. in Marija Kump iz Brooklyn, N. Y., v Kočevje; Jurij Kolar iz Mariner Harbor, N. Y., v Zagreb;, Martin Založnik z družino iz Sco-field, Utah, v Videm; Ivan Rebec iz Charleston, W. Va., v Merče; Ivan Jerman iz Sparta, Minn., v Moste; Tomo Grenko, Fran Havslarič in Anton Havslarič iz Gallup, N. Mex., v Fužine; Josipina Kodrič iz Milwaukee, Wis., v Slatino; Ana Mušič iz New York City v Domžale; Ignacij Kogovšek iz East Palestine, Ohio, v Logac; Anton Sturm iz Arrow, Pa., v Škof jo loko; Mihael Pohrastnik iz Milwaukee, Wis., v Šoštanj; Josipina Kovačič z otroci iz Pittsburg, Pa., v Št. Jernej; Terezija Blažič z otroci iz Sheboygan, Wis., v Novo mesto; Gregor Grabelšek, Ivan Zaletel in Antonija Kozelc z otrokom iz Cleveland, O., v Ljubljano; Ivan Lesjak i/. Milwaukee, Wis., v Ljubno; Anton iii Marija UljanČiČ, Josip Uljančič, Anton Roje, Ivan Prose n in Ivan Cljan iz Ridgeway, Pa., v Trnovo; Ivan Stermole iz Braddock, Pa., v Fužine; Mihael Merčun iz Herminie, Pa., v Krstnice; Mihael Godec iz Milwaukee. Wis., v Volovje; Ivan Brekan iz Milwaukee, Wis., v Šmar-jeto; Ivan Bevc in Josip Slatinšek iz Milwaukee, Wis., v Gornji grad; Peter Židan iz Conemaugh, Pa., v Ljubljano; Marija Zevnik s otrokom, Barbara Rihtar, Apolonija Vavpotič z otroci, Ivana Pauli z otrokom in Fany Pajer z otrokom iz New York City v Domžale; Ana Haffner iz Pittsburg, Pa., v Škofjo loko. Vsi ti potniki so kupili parobrodne listke pri tvrdki Frank Sakosr Co., 82 Cortlandt St., New York. podp. društvo G sveteBarbare Za Zjediiyene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. hkorporlrano dne 31. januarja 1902 v drŽavi Pcnnaylvaaif Predsednik: ALOJZU ZA.VEBL, p. O. S«x 174, Focoe* Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Bos 61, W«k L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box «07, Form* City, Pa O. tajnik: ANTON OŠTUt, 1143 S. *0tfc It, Cleveland, OMa Blagajnik: MARTIN MUHld, P. O. Bex 137, Forest Oity, T* »t-H I NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora. W«fc, KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest Ofcy, gi FRAN KNAFELJC, U. nadzornik, »09 Braddock Avanse deck, Pa. PRAN fcUNK, UL nadzornik, 50 Mili 84., Luzerne, Pa POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Wife, ft-JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box «6, Willock, Pa IVAN TORNlO, n. porotnik, P. 0. Box 622, Forwt Otty, Pa Dopisi naj se pošiljajo I. tajnika: IVAN TELBAJT, P. Forest Otty, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Gonppie Generale Traasatiantlqoe. [Francoska parobrodna družba.] . • a & m Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Ii omo, Foštiii parniki so: "la Provence" na f corner Pearl Slrcel, Chese Z .- Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob čettkvi ^ lE t t pristanišča štev. 42 North River, ob Morion S*.. •LA PROVENCE ♦LA SAVOLE La Bretagne •LA LORRAINE •LA PROVENCE 13. maja 1909. *LA SAVOIE 20. maja 1909. *LA LORRAINE 27. maja 1909. *LA PROVENCE 3. junija 1909. *LA SAVOIE 10. junija 1909. *LA TOURAINE I JuLijane. " kor is"- ih moči V VAI -.'-i u .^j;ucae iz v . 17. jnnija 19M. 24. junija 19M. L julija I960. 8. julija 1*0». 15. julija 1M9. Parniki z zvezo laznaajovai 1 ircaio ro M. W. Kozminsk; , genera h: . 71 Dearbo:,; Iščem JAKOBA KOPRIVŠEK. Živel je pred enim letom v Diamond-ville, Wyo. Kdor ve za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj fle sam oglasi. — Frank Sevarea, Box 13, Winter Quartan, Utah. (11-14—6) Za kratek čas. Izpred sodni je. Sodnik: "Radi večkratne tatvine ter ropa ste obsojeni na dvajset let ječe.'' Obsojeni (maščevalno): "Sedaj imam 24 let, ko od sedim, bom star 44 let, še se bova videla I" Sodnik (prostodušno): "Imam že 60 let na hrbtu in 20 je 80 let, ne upam toraj, da se še kedaj vidiva." Tri želje v času krize. A: "Kaj ti najbolje želišt" B.: "Želim videti vse milijonarje in trustijane na smrtnej postelji. — Kaj pa ti želišt" A.: Jaz t Da bi bil pa njih zdravnik. — Kaj pa ti, C., želiš?" C.: "Ah, jazt Da bi jim pa stre-gel!" "He, Tine, zakaj pa sedaj gradijo tako lepe justične palače t" "Veš, sedaj imajo tudi opraviti z bolj nobel lumpi!'' * o * Gost: "He, natakar, krožnik, kte-rega ste prinesli, ni bil niti umit!" Natakar: "Oh, prosim, oprostite, to je mala napaka! Ta krožnik je bil namenjen gospodu v kotu, on je zelo kratkoviden." * * * Pisarniški predstojnik: "Tako lepega pisarja, kakor ste vi, Štileek, pa še nisem videl — od vas se zamore kdo še kaj naučiti!" # o • O'Flanagan je neki večer prišel domov z velikim žalovalnim pajčola-nom. "Pat, kaj pa to pomeni, zakaj pa nosiš ta pajčolant" Pat: "Žalujem za tvojim prvim možem", je odgovoril; "da, žalosten sem, ker je umrl!" "Ali ste bili z vašo ženo dolgo na ženitovanjskem potovanjuf" "Meni se je zelo dolgo zdelo, kar mi je njen oče obljubil, da d6 doto še le ko se vrneva." Podčastnik: "O vi osli, vi as nahajate sedaj v cesarski službi, ne pa v bedakovej!" Iščem brata FRANJA POŽAR in sestro HELENO POŽAR. Prvi se nahaja čez 17 let v Ameriki ter biva nekje v Pennsylvania in sestra biva pa nekje v Minnesoti. Kdor ve za koji naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sama javita svojemu bratu: Jofan Požar, Box 447, Aspen, Colo. (11-14—5) Kje je JOSIP KARIŠf V Memphis, Tenn., je bil do meseca septembra preteklega leta, a pozneje je odpotoval v državo Michigan. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank 8a-kser Co., 82 Cortlandt S L, New York, N. Y. ' (11-13—5) Iščem svojo ženo JOSIPINO BILT-HAVER. Doma je iz Brusnic pri Novem mestu. Pred 6 meseci* sva bila skupaj. Kdor rojakov ve-za njo, naj mi blagovoli naznanili njen naslov, hvaležen bom vsakomur. ali pa naj se mi sama javL — John Bilthaver, Box 90, Gowanda, N. Y. (11-12—5) Iščem brata IVANA PRUS. Doma je iz vasi Kermafin h. št. 1, fara Metlika. Prosim eenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, aH p« naj ee sam javi njegovi sestri: Maria LoaSariš, 618 3rd St., Steelton, Pa. (11-14—6) Hinrr~ifin ipslovansk .Jedneta. dne 24. januaija 1901 ▼ državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: tfEDOA, predsodirik, 9483 Ewia* Arm., 6«. TTAX M8M, podpredsednik, P. O. Bok 67, Braddoek, Pa. L HBOZTCH, giavni tajnik, P. S. Box 424, fiy, Mina aytDSNIK, pomožni tajnik, L. Box 983, Book Springs, Wye. rraar ilVZE, blagajnik, Box 106, Ely, NADZORNIKI 10th Ave. 4UMUJ VIBANT, predsednik nadaoraega odbora, Cor. B*. So. Lmia, O. SVAX PREMOZlC. dragi nadzornik, P. O. Box «41 Rvelotk, Mian WKiHi KLOBUČAR, tretji nadzornik, 11» — 71b St., Calumet, POROTNI ODB0B: i Vaj« OKRŽISNTK. Predsednik porotnega odbora, P Pa rK. GOBAR, drugi porotnik, 6319 Batler Bt^ nr AJf IfCRHAR. tretji porotnik, Box 06, Ely, e. Box 138, Pa DR MARTIN J. IVEC, 711. N. Chieago Si. J obet, IIL društva aaj blagovolijo podiljati vse linpšm, presvca6a adov tMfi ftssiae na glavnega tajnika: GEORGE L. HROZLCH, Bo« 494, po sto jem tajnika in nobenem Ana—*-poiiljatra naj poiiljajo krajevna didiit na blagajnika: ••dE, P. 8. Box 106, Ely, Minn., po svojam asatopcrfkn in'mobe-Zantopniki krajevnih draitev aaj pofijejo •■da aa glavnega tajnika Jedaoie. praSoJba od strani krajevnih draftter Jedaote aH m prfTjaje na predsednika porotnega odbora: IVAN KERtllOTK, is, Pa Pridejani morajo biti aatanini podatki veaka Draitvaao glasilo je "GLAS NABADAJ Drobnosti. . KRANJSKE NOVICE. Otrok sažgal V Čebel nikn pri Polčaikn sta dne 24. aprila zvečer pogorela dva hiša rja, Josip Petri č tn Matija Zore. Zaigal je otrok. Cerkveni tat. Na Homcu je dne 26. aprila popoldne ob tej poskušal svojo areSo pri nabiralniku poleg velikega oltarja ^eki bolj mlad, ne-poraiion tuje«, ki so ga videli iti v vas s dežnikom in zavojčkom, sivo oblečenega, s kosmatim klobukom in kakor je spoznal cerkovnik, stopi v-ki v cerkev, s kosmatim telovnikom. Odpihal jo je skozi drnga vrata, ko je cerkovnik zapiral «e dalje Ljubljani je aretovala zaradi tatvine denarja in eMeke zasledovano leta 1891 v drabeaii na Gorenjskem rojeno brezposelno služkinjo Terezijo Koželje-vo, ktere ae je pod tujimi imeni klatila p* ssesta in okolici ter jo oddalo dva repa. Podaril ga bode baje zagrebškemu muzeju. Pogumen učitelj. V Račinoveih na Hrvatskem so se šolski otroci igrali na dvorišču pod nadzorstvom učitelja Filakovca. Naenkrat pogreši učitelj 11 dečkov in jih gre iskat. Ko pride do greznične jame vidi, da so ee deske udrle in čuje dečke klicati na pomoč. V jami je bilo nad dva metra nesnage in gnojnice in so bili dečki v smrtni nevarnosti._ Brez pomišljanja se spusti učiteljev jaimo in spravi vse dečke po lestvi, ki je bila ob zidu jame prislonjena, na varno. Nazadnje se je tudi sam erež-no rešil iz smrtne nevarnosti. RAZNOTEROSTI. Na čast bosanski deputaciji pe_ trograd, 27. aprila. "Slavjansko ob-šeestvo" je priredilo na čast bosaue ski deputaciji banket, na kterem je Vasiljevič govoril o položaju bosanskega prebivalstva. Predsedoval je grosudarstvene ti slovansko trgovsko zbornioo. Ta nova zbornica bi imela nalogo pospeševati trgovino in skrbeti za trgovinske zveze med Rusijo in ostalimi Slovani. Slovanska trgovska zbornica bi imela svoje zastopnike v jrseh večjih slovanskih mestih. NAZNANILO. Slovensko samostojno katoL podp. društvo sv. Cirila in Metoda v In-dianapolisu, Ind., je imelo dne 2. maja izvanredno sejo. Sklenilo se je, da se vstopnina zniža in sicer od $2.50 na $1.00 in mesečni prispevek znaša 50^. Oni, kteri so ie bili člani našega društva in so bodisi radi kakoršnegakoli vzroka odstopili, sedaj lahko pristopijo nazaj in sicer brezplačno, samo mesečnino aa naprej morajo plačevati. Objednem se naznanja, da društvo namerava pristopiti k Jednoti, zato prosimo vse sedanje člane, kakor tudi one, kteri so bili že pri društvu, da predsednik gosudarstvene dume , ^ dne 16 maja ^ gotovo udeleže. Homjakov. Krasovskij je imel nav- I Seja se prične točno ob 1. mi popolu- dušen govor o slovanstvu. Koncem b Hiše je potegnil konjač okostje krave, ki je bila preje odrta, potem v vodo. Slovenca v Domžalah "Gebnaa cn Haas", tako je rekel Miha Oeaersa proti Valentinu Hab-jann, posestnika sinu v Domžalah, in njegovima dvema tovarišema na ■eksaa meetiču v Domžalah. Te nemške besede so Habjana tako razburila, da je dvakrat z roko Omerao po obrana udaril. Začelo se je splošno i manga, končno sta Habjan in O-meraa telebnila v vodo. Habjanu, kakor sam trdi, se je v vodi slaba godila, kajti nasprotnik ga je prijel aa —U, da ni mogel sope ti. V tem se n je posrečilo Omerso suniti z odprtim nožem s tako silo v hrbet, da je ojstrina pri drl a do pljuč. Habjan je bil obsojen zaradi prekoračenega sJlobrana na štirinajst dni zapora. San||iv prizor. Iz Ajdovščine: Na postaje v Ajdovščini se je pripeljal človek, baje iz Gorice. Pokazal je iliiWi^iTisiin uradniku svojo pravico sa izvrševanje dej nja, radi kterega je bil poslan. Uradnik je prigovarjal. Zbrala se je kmalu četa želi mila Mi uslužbencev, uradnikov in drngsga občinstva. Doznalo se je, da je ta Movek odposlan za to, da na voaoWh vipavske železnice prebarva t ofjasrt* barva vse slovenske napise aa aananjih straneh vozov, tako, da bode od sedaj naprej le nemški napial di&li to slovensko narodno po<¥*40a Vse to je slovenske narodna - ptobojene ljudi zelo ganilo. Prttsft ae prositi tega odposlanca, >vo Wieserjevega, naj od-fce nakane, naj nikar ne iz-vrffl atentata na slovenski narod in njagm* pravice. O vse zaman. Mol je edksft posodo, v kteri je bila oljnata fasava, vzel v svojo desnico čo-piš ■ je ob navzočnosti službujoče-ter drugega žalostnega prebarval na službenem •rej napis "e. kr. poftta", potem še napis "stranišče'*. Že ko je barval prvi napis "c. kr. pošta", se je čulo glasno ihtenje iz množioe. Ko se je pa ta graditelj nemškega mostu do Adrije spravil še na drugi napis "stranišče" — se rodoljubno občinstvo ni moglo več nadvladati od ihtenja, je nastal glasen jok, in najstarejšim možem, vzrtslim v trdem narodnem boju. prikazale so se solze v očeh. Vse se je po tem atentatu razšlo v žalosti in skrbeh, Češ: hudi časi se bližajo Slovencem! PRIMORSKE NOVICE. Ricmanjsko vprašanje. Razni listi so poročali že pred tedni, da je ricmanjsko vprašanje definitivno rešeno. Po informacijah na najkompe-tentnejšem mestu pa te vesti ne odgovarjajo resnici. Res je sicer, da se vodijo pogajanja med škofom Na-glom in med županstvom v Dolini na eni strani in med Naglom in Ric-manjci na drugi strani, vendar pa ta pogajanja še niso v toliko dozorela, da bi se iz njih dalo sklepati, da se bodo tudi vspešno končala. ŠTAJERSKE NOVICE. Ker ni imel veeelja do vojaške suknje se je ustrelil v Mariboru top-niear Ribenš. KOROŠKE NOVICE. Nemška nestrpnost. Občinski svet neke koroške občine je sprejel v svoji seji sledeči sklep: "Gostilničarjem je prepovedano najemanje čeških godcev ob priliki gostij, plesnih venčkov in vseh podobnih zabav. Kdor bode ravnal proti temu sklepu, plača 10 K globe v abožni zaklad." Ta sklep je naperjen proti par godcem, ki so se naselili iz Češke, so tu že udomačeni in celo volijo pri vsaki priliki z Nemci. Toda ni jim dosti; tisti slovanski strah, ki vstaja in jim mrzlično pretresa mozeg, jih sili, da se boje in preganjajo celo one Slovane, ki izdajalsko za nje delujejo. Prav je! V Beljaku zelo hitijo s prezidava-njem južnega in državnega kolodvora. Delali so tudi pozimi vkljub silnemu mrazu. Upajo, da bodo do 1. julija, ko bodo otvorili turško železnico, s prezidavo gotovi. Pri belem dnevu Je vlomil neki mlad človek v stanovanje celovškega mesarja Vrana v Celovcu, kjer je ležala nevarno bolna mesarjeva žena. K sreči sta bile dve gospe na obisku, ki ste ga pa le s težavo spravile venkaj in pri tem same dobile nekaj udarcev od njega. Zahteval je denarja ali pa mesa. Odvedli so ga na policijo, kjer se je izdajal za slikarskega pomočnika. HRVATSKE NOVICE. Truplo novorojenega dečka so našli pri popravljanju mestnega kanala na Maksimirski cesti v Zagrebu. Nenavaden prešič. V Boljeveih na Hrvatskem je vfgla svinja ta-mošnjega trgovca in vosestnika Mite Rokšiča prešička ki ima 7 nog in svojega govora je rekel, da bo sko-ro prišel čas,, ko bo slovanski svet lahko zaklieal germanstvu: Stoj! Predsednik Homjakov je pozival Slovane k slogi in jedinstvu. Najvažnejše vprašanje za Rusijo je poljsko. Petrograd, 27. aprila. Vseučiliščni profesor Pogodin je imel predavanje pod naslovom: "Varšavski spomini". Med drugim je v svojem govoru naglašal, da je za Rusijo najvažriejse vprašanje poljsko. Brez rešitve tega vprašanja je vspešen notranji razvoj v Rusiji nemogoč. Dosedanjo politiko ruskih, z nemškim duhom prepojenih birokratov proti Poljakom, je treba temeljito spremeniti ter si skušati pridobiti zaupanje Poljakov. Roparski umor kavarniške blaga j -ničarke. V Frankenbergu je bila v svojem stanovanju v postelji s sekiro ubita in oropana kavarniška blagajniearka 21 let stara Elfrieda Menzel. Naslednjega dne se je hotela odpeljati v svojo domovino — Bernstadt v Šleziji, — kjer se je imela v kratkem poročiti. Imela je pri sebi kakih 60 mark, vsled kterih je morala umreti. S pomočjo psov, ki so jih iz Chemnitza pripeljali v Frankenberg, kakor tudi na podlagi okolnosti, da se je zvedelo za lastnika sekire, s ktero je zločinec ubil svojo žrtev in ki so jo našli pod posteljo ubite, so oblasti menda že na pravi sledi za zločincem. Isti je najbrže neki 16 let stari slaščičarski vajenec. Usodna sekira je last njegovega gospodarja. Japonsko sočivje v berolinskih hotelih. Na jedilnih . listih velikih, berolinskih hotelov je najti med pri-kuhami v novejšem času vedno tudi neko japonsko vrsto boba: Soya, ki so ga doslej v Evropi rabili le surovega kot pikantno začimbo za omake. Pa tudi druge japonske vrste graha in zelenjave prihajajo vedno pogosteje na evropski trg. Zlasti zanimivi sta dve vrsti redkvice; prva — sakuračima — doseže težo do 15 kg, druga pa je blizu 1 m dolga in 8 cm debela. Pribita čarovnica. V neki vasi v bližini Batonya na Sedmograškem je umrla vdova Surka, ktera je bila na glasu kot odločna in zavedna ženska. Prišla je večkrat v nasprot-stvo z običajnimi vaSkimi klepetuljami, ki opravljajo posel krajevne pošte, ker se ni strinjala z njihovimi babjeverskimi nazori. Tudi se je tem ženicam čudno zdelo, da se vdova ni omožila, dasi še mlada, čvrsta žena. Edina * rešitev teh zagonetk je bila slednjič najboljša ta, da je morala biti Surka gotovo čarovnica. Raznesle so to po vasi in s strahom zatrjevale, da bo kot taka tudi po smrti pohajala po zemlji. Napravile so po vasi s temi čarovniškimi pravljicami tak strah, da se je odločilo sedem kmetov temu napraviti konec. Šli so v velikonočni noči in odprli njen grob, odtrgali pokrov krste ter zabili ženski skozi prsi v rakev dolg že bel j, češ, zdaj si pribita, pa bodi. Zvedele so pa o tem junaškem činu oblasti, ter so zločince radi mrliškega oskrunjenja zaprli. Velike demonstracije ▼ Lvovu. Povn^n-v obsodbe Slčinskega, ki je umoril grofa Potockega, na smrt, so bile velike demonstracije rnsinskih dijakov. Rusinski dijaki so razbili okna na deželnem sodšču in na poljski gimnaziji. Sedem stražnikov je ranjenih, dva težko. Več demonstrantov je oretovanih.B Furor teutonicus krščanskih soci- jalcev na Dunaju. V okrajnem zastopstvu v tretjem okraju na Dunaju je predsednik okr. zastopa Spita-ler izjavil, da bo češka šola, ktero vzdržuje društvo Komensky, v kratkem zaprta, češ, da nje obstoj ne odgovarja postavnim zahtevam. Zapiranje šol je barbarstvo prve vrste — v tem oziru nosijo germani zatorji zvonec med modernimi barbari. dne v dvorani g. Josipa Gačnik, 903 Katchem St., Indianapolis. Pri tej seji razpravljalo se bode o zelo važnih društvenih zadevah. Anton Kalin, predsednik. Ivan Radeš, tajnik. (8-12—6) tajik Kje je MARIČKA SREBOT t Doma je iz Košane pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani njen aaslov, ali naj se pa sama javi. — Anthony Samsa, 1256 South Santa Fč Ave., Pueblo, Colo. Knajpova zdravila! Sedaj emo priprav 1 jeni v b a k o v rt?tna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako si p»-ehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na ka- Miit. S. Kneipp. ki drugi bolez-ni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za eve trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. T. Slovenci In Stonnkn t 6nntor New Yorku pozor! Slovensko pevsko društvo "DOMOVINA" vas vabi v nedeljo dno 16. maja k svojemu USTANOVNEMU KONCERTU S PLESOM. Koncertni vapored: 1. "Jadransko morje" (Anton Hajdrih), poje moški zbor_ "Domovine". 2. "Žarki jutranje zarje" (Dragu-tin Hruza) udarja tamburaški zbor "Ilirije". 3. "Luna sije" (Anton Hajdrih), quartet, pojejo gospodje Filack, Zla-1 tič, Vogrič in Adamič. 4. "Pomladni glasi", igrata v du-etu na glasovir gospica Mirni Rems in gospod J. Rems mL 5. "Ujetega ptiča tožba" (Simon Gregorčič, uglasbil Jakob Aljaž), poje mešan zbor "Domovine". 6. "Vražji bas", quartet, pojejo gospodje Filack, Zevnik, Barbič in Adamič. 7. "Mladi vojaki" (Viktor Parma), udarja tamburaški zbor "Ilirije". 8. "Crnogorac Crnogorki" (Ivan pl. Zaje), poje moški zbor "Domo-J vine". , 9. Ples. Koncert se vrši v "Arlington" dvorani, 23 St. Mark's Place (8. cesta, med 2. in 3. Ave.) New York City. Med posamnimi koncertnimi točkami in za ples igra izvrstna Češka godba. Vstopnina je 50^ z garderobo vred. Otroci so vstopnine prosti. Ker je koncert na nedeljo in mo-mo v ponedeljek vsi na svoje vsakdanje delo, je pričetek koncerta že ob 7. uri zvečer, vsled česar se rojaki in rojakinje vljudno proeijo, da pridejo točno h koncertu. Čist dohodek koncerta je namenjen društveni blagajni in v nabavo prepotrebnega pevskega gradiva. Rojaki in rojakinje! Pokažite, da ljubite slovansko pesem in pridite vsi, '' Domovina'' vas že v naprej iskreno pozdravljal ODBOR. P. S. Pri koncertu sodeluje pose-strima "Ilirija". Pevske točke vodi gospod Ivan Adamič. (1, 8, 12 -6) POZOR ROJAKI! ■tfovoAanajdeno garantirano mašile n pleftast« In gelobradcayod katereg* « i tadaOi iepiOasi e> hrki ia brada pope* nama zrastejo I frermfmm ad trganj t v nogah, rokah In krtfla Vam pe ■dOTi odalraalnu Peta« naga, fcua te oieaa, bradavica 1» asebuao Vas v 3 dne* poptN—a adtsftmatm, da: J to resa tea se iamti 9*00. Upraiafto : ~'rt JAKOB VAHCIC, P 0. Box 69, CLETELATO, ft. Ustanovljeno 1897. Svetovno znani med. Profesor Dr. E. C. COLLINS, Ustanovitelj 300.000 OZDRAVLJENIH! Cenii bi Se dalje trpeli? 300.000 za raznimi bolezni bolujočih ljudi, med katerimi j« MI* mnogo taclh. katere ao dragi uvodi Ia nlkl ie o*tavl!l kot neozdravljive. Je bWa ozdravljenih po obfeznanih zdravnikih 9hrv-nega Colllaa X. V. Medical lantilalm. Ne obupajte! Ako ste še tako hudo in dolge bolni, omenjeni zdravniki Vas lahko vljo. Pridite takoj (ali pa pišite v Vadent materinem jeziku), in oni Vam bodo odredili najboljša zdravila, katera Vam bodo zagotovo pomagala, da bodete v kratkem sopet popolnoma zdravi' NIKARI ■Ib ne poverite Va&ejra idravja Collins N. Y. Med. Ins.bodo^no*ti neizkanenlm zdravnikom! Ia ---dajte »e zapeljati po offlaalb arodsuvar Pridite in se posve- »dravllnlb zavodov! tujte z našimi zdrav- Collins N. V. Medical Inutitut je uajvta-niki kjer lahko govo- fcjil. najzanexljlvejai in najboljai. katerega. zdravniki so izkušeni in kateri se bodejo za Vas zavzeli. rite slovensko. Pošteni vestni zdravniki. Cista sveža zdravila in najnižje cene! Specialist za kožine bolezni, bolezni oči, ušes. nosa in >?rla! Različne. tudi najtežje operatije izvrši z sigurnim uspehom dobri izvei-bani Chirurgic! Ako toraj bolujete na kateri kolisibodi zunanji ali notranji bolezni. ali na tajni spulni bolt-zni ter ste mogoče ž«- zastonj iskali pomoči pri zdravnikih in zastonj trosili denar, opišite točno Vašo bolezen. Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo "Človek, njegovo življenje in zdravje", katera se Vam t.ikoj odpošlje ako dopošljete v pismu za 1 Ti e. poMtnlh znamk. Ta knjiga obsega 2-10 strani ter j»- bogato okrašena z slikami. — Vsa pisma nasljavljajte na: The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th STREET, NEW YORK, N. Y Uradne ure so: od 10 dop. do 5 pop., v torek in p«"tek od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 dop. do 1 pop. Dr. J. J. MoCLADE Dr. J. F*. COYLE, /dravnlika ravnatelja. B-b.i^fr- ^11 II ^ II 1 ■Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj J Bna Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, ijim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Olas Naroda" 83 Cortlandt St., INew Yorla. "Vb »Vb1 » »i ■ t*\f- k i POZOR SLOVENCI IN KBVATI ! Podpisani priporočam vsotn pote j ožim rojakom v Chieagi, IU. is oko lici svoj dobro urejam SALOON. Na razpolago imun tudi kf>o kag lji&če. Točim vedno sveže Sedp pivo, j ako dobro razne likerje ter piodig^s ko. Postrežba solidna* Prodajam fevdi in robrodne listke sa črte po izvirnih oemh. PoMjta naije v staro domovino n—ijiii i potom po dnevnem bum. V iw sem z banko Frank Safcssr Os, * New Yorku. Svoji k svojimi JOSIP 8908 Orsenbsar Av. ! ZviSanje obrestne mere. 1 Hranilne vloge sklepom leta 1907 3,165.025*CX) kron. Varnostni zakladi sklepom 1907. čez 11-4 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica reglstr. zadruga z neom. zaveto ▼ UJUBUJAN1, Kongresni trg it. 15. obrestuje od 1. janu&rija 1908. hranilne vloge po 4i°L tako] od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka nega davka, tako da dobi oložnik od 100 E. čistih K. 4-76. Po 4fo naložen denar se sa celo leto preje podvoji nego pa in za S leta preje nego naložen po 4%. iiojaki! Kdor koče svoj denar ngodno ia varno naloitti aaj ga poilje v našo posojilnico. PoiUjatve za Zjed. države posreduje" tvrdka FR. 8AK8ER CO., 109 Greenwich St., New Tark. Upravni svet. ! Zvišanje obrestne mere. ! HARMONIKE h«nt ksksrtneaoii VMte is*slafsa. u paprsslfaa po najsiifih ssnak, s de.i ttpslus te lasesliive. V popravo » BBstylve vssMs polije, ker asm is as« 181st takaj v tem pralm la ied>| v see-\mm lastasm dom«. V popravek m-assm kranjske kakor vse drage kavmo* nlke te rataaam po del« kakštSae bdr nadmimlh sprate). O. JOHN WENZEL, 1017 Slovanska trgovska zbornica v Petrogradn. Skupina ruskih trgovcev je sklenila v Petrogradn osnova- Ako hačed dobro postrežbe z mesom in grocerijo, tako se obrni na Mcu*tln Oeršiča. 30« -303 E. Northern A * r Pnebloy Colo Tndi naznanjam, Ia ) * -V zalogi vsakovrstne meso. namreč klobase, rebra, jeacik -Sunke itd "jKivortn- « vseb . i yfi«;;giit .»oeat. t gigpeBigJ—1« W 9' m., m ♦ R Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulichj Najpripravnejsa in najcentjsa parobrodna črta za Slovence in Hrvate. z 3 j Novi parnik na dva vijaka -Maki ha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko* Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred ta 4e: TBSTA ..........................................$31.00 LJUBLJANE..................................... 31.60 REKB............................................. 31.00 ZAGREBA......................................... S2.20 KABLOVCA...................................... S2.S6 II. BAZBED do TBSTA ali BBKE......................#60.00, 56.00 i 60.00 PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New Yerk. Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijska imajo brezžični brzojav: ALICE, LAUBA, MABTHA WASHINGTON ARGENTINA. V meseeih maja in juniju se \)o-deta sgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva druga nova pot-niika paznika. V padisahovej senci, IplMl Karo! May. ČETRTA KNJIGA, V balkanskih soteskah. "Ta nimaš kaj govoriti; sem daj bič, ker inače ga bodeš tudi ti "Kajl Jaz T Evo — to je moj odvor!'' teb besedah ga udarim po plečih, da se prične kriviti; zajedlo takoj proti meni in sicer s tako silo, da pade na tla, kajti od- pravočasno. "Ne dotakni ee me, ker inače dobiš ti bič, mesto jaz, in sicer I" Kljub temu pa skoči potem, ko ustane, zopet proti meni. Jaz se mu Mnaknem, temveč ga sunem s pestjo v želodec. Pri tem se mora trdno in se skloniti naprej, ker inače se prav lahko pade. Lopov pade i ▼ gnoj, toda sedaj ima dovolj, kajti le težavno ustane. Spočetka govoriti, toda to mu je nemogoče in potem odide mrmraje v hišo, mt da bi me pogledal. fo ni zadostuje, kajti bilo je slabše, kakor da bi mi pričel pretiti. Odidem k svojemu konju, vzamem brzostrelko in se vrnem k lestvi. Tu ■^pmji pogledam, me li zamore pogoditi kak strel, ako prihaja skozi at m i Te je izključeno. Potem se postavim tako, da je med menoj, oknom j* vrati vedno jeden onih lopovov, ki so prisostvovali eksekuciji. "Odvečite jo!" za po vem hlapcem. £e preje sem se čudil, da hlapci niso ničesar storili, da bi svojemu gospodarja pomagali. Moje povelje takoj izvrše. "OMeeite jo!" Nesrečniea zamore jedva gibati z rokami, tako je bila zvezana in jo bole udarci na plečih. "Čemu ste jo pretepali t" nadaljujem z izpraševanjem. Pred menoj stoje tri ženske in štirje možki, kteri vsi izgledajo prav "Gospod nam je ukazal", odvrne mi jeden. "Čenmf" "Ker se je šalila." "S kom T" "S tujcem." ' "Jeii sorodnica vašega gospodarja?" \ "Ne; ona je dekla." "Od kje t" "!■ bližnje vasi." "kna sorodnike?" * "Mater." "la o« se je upa pretepati le radi tega, ker se je šalila s tujcem?" # ten rimo tu lahko neovirano govorili, kajti dekle se je skrilo za btižsja vrata. "Da, kaj druzega ni storila", odvrne mi oni, kterega sem vprašal. "Goepod je strog in ie danes zjutraj je bil zelo srdit." Sedaj pride gostilničar zopet na dvorišče. V rokah ima dolgo turško poBco. Moj udarec mu toraj ni tako škodoval, kakor sem mislil. Sedaj ncBore sopet govoriti, kajti, ko me ugleda, prične kričati: "Pasga sin, sedaj morava obračunati!" Pri tem pomeri proti meni. Njegova žena pride za njim iz hiše, zakriti vsled strahu in prime za njegovo puško. "Kaj počenjaš t" kriči njegova žena; "tujca vendar ne bodeš "Molči, pojdi proč!" jej odvrne podivjani mož in jo tako sune, da Na ta način zgubi njegova puška svoj pravec. Tudi jaz dvignem svoje Vnwtrelko in pomerim tako natančno, kakor je bilo to v naglici ■■ogoče. Nikakor ga ne nameravam raniti, dasiravno vidim, da je docela Jeleni! poslati me na drugi svet. Moja puška poči pred njegovo. Lopov ookriši in spusti puško na zemljo. Meril sem dobro, kakor se takoj pre-pričam. Krogija je pogodila njegovo puško in sicer baš pod njegovo brade. Njemu se nič Žalega ne stori, nego le to, da ga udari kopito njegove puške v prsi in da ga bolita roki vsled udarca. Potem prične kričati: "Ste li videli, da je name streljal? On je morilec. Primite ga!" Potem pobere svojo zdrobljeno puško, zamahne z njo proti meni in me namerava napasti. "Stoj!" zakričim, "ker inače zopet streljam!" "Dvakrat bodeš streljal? Poskusi!" reče zaničevalno. Njegova puška je jednocevka. V drugič naravno ne more streljati, toda pri tem misli, da sem jaz v jednakem položaju. Vsled tega ustrelim v drogi'" in ciljam na rov njegove puške, kojo mu zopet izstrelim iz rok. Potem ustrelim takoj ve dvakrat v zrak. Lopov hoče zopet zakleti, toda besede mu ostanejo na ustnah. Tako stoji prestrašen pred menoj. "Vražja puška!", končno izusti. "Čarovniki" vzkliknejo drugi. Puško Se vedno držim, kakor preje, ne da bi izustil kako besedo. Krčmar pobere svojo puško, jo ogleduje in reče: "Sramota, puška je pokvarjena!" ''Dosedaj . julij— SEVERONEMfiKI LLOYD. V Bremen. Kronprinzessin Ceealie .... 18. maja Kaiser Willi, der Groese.... 25. maja Prinzees Alice............27. maja Kaiser Wilhelm H....... L junija Ejonprinz Wilhelm...... 8. junija Prinz Friedr. WilhoLm .... 16. junija Kroiuprinzessin Ceeilie .. 15. junija Pried rich der Groese____17. junija Barbarossa..............19. junija Kaiser Wilh. der Groese . .22. junija Grosser Kurfurst........24. junija Kaiser Wilhelm EL......29. junija RED STAR LINE. V Antwerpen. Lapland ............ ... 33L majs Vaderland .............. 29. maja Zeeland ................ 5. junija Kroonland ..............12. junija Lapland ................ 19. junija Vaderland ..............26. junija Zeeland ................ 3. julija Kroonland .............. 10. julija Lapland ................ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija AMERICAN UNE. V Southampton. St. Paul ................ 15. maja Philadelphia ............ & maja New York .............. 22. maja St. Louis................29. maja Philadelphia ............ 5. junija St Paul ................ 12. junija New York..............19. junija St. Loads .............. 26. junija Philadelphia ............ 3. julija St. Paul................10. julij« New York .............. 17. jitija St. Louis................24. julija HAMBURG AMERICAN LINE. V Hamburg- Cleveland (novi) ........ 22. maja President Grant..........26. maja Kaiserin Aug- Victoria .... 99. maja DEUTSCHliAND........ 6. junija President Lincoln........ 9. junija Cincinnati (novi)........12. jmija Blneeher .............. 16. junija Amerika................ 19. junija Cleveland .............. 26. junija President Grant ........ 30. junija HOLLAND - AMERICAN UNE. V Rotterdam. Noordam ................ 18. maja Rotterdam .............. 25. maja Ryndam ................ L junija New Amsterdam ........ 8. junija Potsdam................15. junija Noordam .............. 22. junija Rotterdam (novi) ........29. maja Ryndam ................ 6. julija New Amsterdam ........ 13. julija Potsdam ................ 20. julija 82 Cortlandt Street, New York, H *. Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, Ot Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino z dobnn* « brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj ai izbere iedneg* izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in oa» odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako da pr vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamc le piezietli Imateli v staro domovino kom« Rfr ko pooblastilo poslati, obrnite se n» nas, mi vam ceno in brzo postreže mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi k ter vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svo^c vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo ime) «:«< nike, ter prijatelje v Amen ko vzeti, potrebuje! Človek*, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive n* nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zaitt-pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje lisi ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučf no «u9ake sa potovanje in oskrbi m o vse potrebno tako 4» nimajo nobenih zaprek. Na nasebuškem urada (Ellis Island, služimo jim vedno v najboljto pomoč« L_i_____ Pozor! Slovenci Pozor ^SALON-®' zmod ernlm kogljldčarii Sveže pivo v sodičkih in buteljkah fc druge raznovrstne pijače ter unž^sfcfr smodke. Potniki dobe pri meni čedni prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovaafttt Se toplo priporoča Martin Potokar $64 So. Center Ave. Chicago, ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poštnine proste po atedeciM cenah : Mittettnner Tur* kiseher 2C h (drajcener) po IS ct. Feinei Heraegovina 34 h. (npcener) po X7ct Posebne cene aa prodajalce. f JXfZZ Zaloga avstrij. bosnie. in here, tobak«! A. Logar, 26 E. 119. St., New York. k:rvi (Spolne bol ozn I — druge ne zdravimo.) Ako imate hraste, bakrenobervne liae, ako vam izpadajo lasje, ako va« bole «* ™*te suh požiralnik in ako ae vam napravljajo main 1 i, zamorete vse to odmmvitL aa TRIDESET DNI zdravite s pilolami. nazvankni BERUNO, ktere vam pošljemo saiedao-« navodilom, ko prejmemo naslov in 10 dolarjev. Usta in požiralnik ae oadrsvttm t 14 ih* Vri vaši rnazuLi zginejo tekom 21 dni, tadi ako še tako globoko sesajo in ako so ie teko na»» Številni Po trikratnem zdravljenju prav gotovo ozdravite In ako temu nI tako, potem vam vrnemo denar. Tudi , zdravljenjem ae bodete zadovoljili in prepričali o zdravilni moči. Tekom zadnjih 20 M aa ozdravili 85.000 ljudi. Dovolite nam. da vaa rešimo slepce ti, paafet in lokomotor^taksije. Ako ste že vse preskusili m zgubili vse nade. potem vam svetujemo, da se oglasite pri i pa da nam pfiete. Uradne are so od 9 do 6. Ob nedelji od 11 do 1. Paevetovaaje ' BERLIN REMEDY CO., Broadway, cor. 37th St., Regal Bldg, New York City. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih nlog je: K milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 600.000»— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačaje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za. varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost js toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki j Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PAJLAtt V PHEbERNOVIH ULICAH. Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, aaj ptfs po lepo slikani slovenski cenik. Cene so ■«)• nizke, oziraje' se na blago. Pišite danes po cenik. Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapabo« SL, Dasver, Cela. Na« ZMpaflc v Zdraienih državah jc ie vet let 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. FRANK SAKSER CO. G104 Saint Clair Ave. N F. CLEVELAND, O. ; | i ! ! Frank PetkovSek 718-720 Market Street, WAUKEGAN, & & & OJUNOO. «—3K' i n-J^I. fiaa VINA —JboiSh ZCANJKtee r ID Ulja izmtM SMODKX — PATZNTO. VANA ZDRAVILA. PndajavožN1"" Pošilja •kib iti. DENAR v atari "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York. smmmssgiameaea&v Zdravju najprimernejša pijača LEISY PIVO ! ' ktero je varjeno i* najboljšega importiranega Češkega hmcla. l^ad) naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * t svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy p I-v o je najbolj pnljubljeno ter se dob: \ *-'- ^gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qco. Travaikar-jn t>»«2 Si tiilr »■» kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING CGMPaM CLEVeUANO, O. ti