Učiteljski Tovariš _ . „ , , . , v« f m t I Tir T n • • ^ j r . it . Uredništvo in uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverienistvo Ljubljana. Pomembna si m sosveta Poverjeništvo i Ljubljana na Zidanem mostu, dne 8.1 j. I. Slovensko učiteljstvo za dosledno slovensko kulturno politiko in demokratizacijo šolstva. — Načelno stališče napram šolskemu zakonu. — Odklonitev centralizacije in unifikacije šolstva. — Protest proti demagoškemu izrabljanju zakonskega projekta o ljudskih šolah za hujskanje proti učiteljstvu in šoli. II. Slovensko učiteljstvo za velikopotezno rešitev vprašanja učiteljske šolske izobrazbe. — Za ukinitev učiteljišč in za ustanovitev središnjega zavoda za izobrazbo učiteljstva v Ljubljani s svobodno organizacijo visoke šole. — Stališče do višje pedagoške šole v Zagrebu in Beogradu. III. Razčiščenje razmerja Po v. UJU — Ljubljana do centrale UJU. — Slovensko učiteljstvo odločno vstraja na široko samoupravni, federativni ureditvi organizacije. IV. Širji sosvet za sodelovanje s srednješolskim učiteljstvom in zbližanje učiteljev vseh kategorij. V. Protest proti izrabljanju čl. 71. uradniškega zakona. I. PROJEKT ŠOLSKEGA ZAKONA. Naše načleno stališče in naš odgovor na napade. Slovensko učiteljstvo, organizirano v UJU, je izza stanovskega pokreta hodilo svo« jo ravno pot v izvajanju načela, da se mora v svojih zahtevah in svojem programu vedno opirati na ljudstvo in iskati moralno hrbte« nico v svoji stanovski borbi v soskladu svo= jih interesov z občim narodnim interesom, ki mu mora biti vselej in v vsakem slučaju su= prema lex. Dosledno smo zavračali vse tesne vidike v zasledovanju svojih zahtev in koristi in tudi pri presojanju pojektov šolskega za« kona smo se predvsem vprašali, ali odgovar« jajo potrebam našega ljudstva in slovenskega šolstva. Dasi so nam razni projekti šolskega za« kona obetali marsikatere dragoceng gmotne in pravne dobrine, za katere se je učiteljstvo od nekdaj borilo, smo dosedanje projekte načelno zavračali kot preveč centralistične v svoji osnovi in premalo demokratične. Izrekli smo Se proti unifikaciji šolstva in zahtevali okviren zakon, ki bi dopuščal Specialne do« ločbe in uredbe za posamezne pokrajine. Bili smo v zastopanju interesov slovenskega šol« stva in njegovih posebnih zahtev in potreb v mejah, ki nam jih dopušča skupna organiza« cija, doslednejši kot politične stranke, ki imajo avtonomijo Slovenije v svojem pro« gramu in to kljub žalostnim izkušnjam v preteklosti in sramotnemu dejstvu, da je slo« venski gospodar rezal učiteljstvu vedno naj« slabši kruh. Slovensko učiteljstvo se naroda ne boji, računa nasprotno, da najde v njem oporo in in mu bo ta vračal zvestobo *za zve« stobo. V času, ko nimamo Slovenci nobenega skupnega kulturno in narodnopolitičnega pro« grama, obveznega za vse stranke, ko politič« ne stranke niti ne čutijo sramotnosti tega za narod ¡usodnega dejstva, vršimo naravnost historično nalogo, ko združujemo V svoji or« ganizaciji slovensko učiteljstvo vseh politič« nih smeri in naziranj in se skupno borimo za koristi našega šolstva in soodločevanje na« roda v šolskih zadevah. Naša borbenost ima svoje meje samo v ozirih na različno poli« tično pripadnost članstva in v pravilnem oce« njevanju politične moči stan. organizacije. Zavedamo se, da niti z eno svojo zahtevo ne diramo v interese in neoporečne pravice ljud« stva in da nimamo v svojem programu nič, česar ne bi lahko zagovarjali pred njim. Politični javnosti je dobro znano, da slo« vensko učiteljstvo v nobenem vprašanju ni tako edino, kot v zadevi veronauka in da si vse prej želi kot kulturnega boja. Takih namenov pa se tudi ne sme očitati onemu delu srbskega učiteljstva, ki želi veronauk obdržati v svojih rokah, saj si tudi strogo katoliško učiteljstvo v državah, kjer mu je poverjen verski pouk, ne bo pustilo tega vzeti brez protesta — baš zato, ker ga sma« tra kot srediišnji vzgojni predmet. Nihče nam tudi ne sme očitati, da si že« limo ureditve stanovanjskega vprašanja, ker ne iščemo pri tem kakih gmotnih koristi na rovaš ljudstva, ampak ureditev nekega soci« alnega zla, ki tudi v vzgojnem in moralnem pogledu povzroča mnogo škode. Enako nam nihče ne more odrekati pravice, da se z vso odločnostjo borimo za eksistenčne pogoje stanu, ker je to končno naloga vsake stanov« ske organizacije in ker je to pogoj za naše uspešno vzgojno delo. Zato z ogorčenjem zavračamo napade na UJU, ki imajo očiten namen vreči senco na slovensko učiteljstvo, ga delati pred ljud« stvom soodgovornega za vladni projekt šol« skega zakona, izrabiti ta projekt, da se v ljudstvu zbudi mržnja do šole in učiteljstva in s prosto špekulacijo na nepoučenost čita« teljev in pristašev naprtiti nam, za kar no« sijo pred celim svetom odgovornost vlada in v njej zastopane stranke. Obžalujemo, da se talko važna zadeva kot je šolski zakon, obravnava od nekaterih odgovornih činiteljev s takega moralno maj« hnega stališča.. II. NAŠE PROGRAMATICNE ZAHTEVE GLEDE UČITELJSKE ŠOLSKE IZOBRAZBE. Problem šolske izobrazb, našega nara« ščaja se da resno in temeljito obravnavati le na osnovi poznanja kulturnih in socialnih raz« mer in potreb našega naroda in nalog, ki jih vršita ali bi jih morala vršiti ljudska šola in njeno učiteljstvo. Komur so te razmere in naloge tuje, kdor s svojim delom in strem« ljenjem ne stoji v živem odnosu do velikih življenskih problemov naroda, temu ne mo« remo priznati meredajne besede pri reformi naše šolske izobrazbe. Smo proti diletantske« mu obravnavanju vprašanja in zahtevamo od vsakogar, ki hoče p:i njegovem reševanju sodelovati, da pozna problem v celoti. Ne« plodno je, da se od vsakogar znova načenjajo vprašanja, ki so drugod že davno rešena In tudi pri nas že dovolj razčiščena in jasna.. So gotove zahteve in načela, ki si jih je osvojilo učiteljstvo vseh držav, iki v pedagoškem ozl« ru prednjačijo, ki smo si jih osvojili tudi mi, ker so dovolj razčiščena in vsestransko ute« meljena. Zahtevamo, da se uivažujejo in da se postavi organizačni tisk v njih službo. Solidarni smo v težnji po zbližanju vse« ga učiteljstva glede nivoja njegove poklicne izobrazbe in to na osnovi dejstva, da je vzgojno delo na vseh stopnjah kvalificirano, odgovorno delo in da ima vse učiteljstvo skupne realne in idejne intenrese, skupne vzgojne ideale in naloge. V smislu te težnje smo proti sedanji izolaciji šolske izobrazbe ljudskošolskega učiteljstva in proti vsalki stvarno neutemeljeni graduaciji učiteljske izobrazbe v razne stopnje »višje« in »nižje« izobrazbe, smo proti umetnemu ustvarjanju novih kategorij učiteljstva na osnovi take graduacije in smatramo vsie|k korak v tej smeri in v smeri nadaljnje izolacije našega poklicnega študija kot reakcionaren ne glede na katerikoli tuje vzolre. Smo za ločitev naše poklicne izobrazbe od takozvane splošne in to. v glavnem iz sle« dečih tehtnih razlogov: 1. Poklicni študij vzgojitelja zahteva naj« manj isto zrelost kot katerikoli drugi znan« stveni poklicni študij in mora biti zasnovan na istih svobodnih načelih in metodah. 2. Enako važna kot temeljita izobrazba učiteljskega naraščaja, je njegova pravilna izbera, za katero more biti merodajno le no« tranje zivanje in nagnjenje za učiteljski po« klic ter gotova temeljna usmerjenost zna« čaja. Zato se mora odločitev za učiteljski po« klie_ izvršiti v zrelejši starosti in mora biti odvisna predvsem od volje dijaka samega. Največjega pomena j.e tudi, da je možnost izbora čim širša in ni omejena le na absol« vente gotovih zavodov ter da je odprta pot v drugi poklic vsakemu, o katerem praktična preizkušnja dožene, da nima pravega zvanja za vzgojitelja. 3. Naše pojmovanju učiteljskega poklica in nalog ljudslke šole raste v globino in širino. V pravilnem spoznanju, da je osnovna šola v današnji obliki polovičarska ustanova, da je vzgoja in izobrazba zrelejše mladine enako važna in potrebna kot ona osnovne šole, da je poklicno usmerjena izobrazba ši= rokih ljudskih slojev ki nimajo drugega Iz« obrazovališča kot ljudsko šolo, prevažno na« cionalno vprašanje, se zahteva od ljudsko« šolskega učitelja, da se usposobi tudi za to nalogo in postane vzgojitelj in svetovalec do« raščajoče mladine v nadaljevalni šoli in do« rasle mladine v poklicnem življenju samem. Naloga, pred katero se tu stavlja učitelj, je težavnejša in odgovornejša kot naloga kate« regakoli strokovnega učitelja in zahteva od njega najmanj enako temeljite, dasi drugače usmerjene izobrazbe. Te izobrazbe mu da» našnje in tudi nobeno reformirano učiteljišče ne more dati. Učiteljstvo si pomaga z raznimi tečaji, katerih se je letos vršilo n. pr. osem s približno tristo udeleženci in 60 predavatelji in katerih tečajev bo vsako leto več, ne vštevši razne večdenvne ankete in sestanke. Danes se zavedamo, da bi s težavo orga« nizirali v Sloveniji eno samo poklicna izobra« ževališče za ljudskošolsko učiteljstvo, ki bi nekoliko odgovarjalo našim zahtevam'in po« trebam in je iluzorično misliti, da bi mogli številna učiteljišča z razširjenjem učne dobe reformirati v našem smislu. Zgolj iz stvarnih razlogov in iz žive po« treihe zahtevamo zato, da se osnuje za slo« vensko učiteljstvo posebno poklicno izobra« ževališče s svobodno organizacijo kot je lastna visokim šolam in z istimi sprejemnimi pogoji. Predstavljamo si ga kot središnji za« vod za vse poklicno stremljenje in delo slo« venskega učiteljstva, kot našo alma mater, kamcir bi se absolventi vedno zopet vračali, da izpopolnijo svojo izobrazbo v tej ali oni smeri. Zamišljamo si ga kot duhovno sredi« šče za vse ljudsko prosvetno delo, kot iz na« ših potreb in razmer vzrastlo inštitucijo, ki bi bila po vsej svoji zasnovi in svojem delu v najživejšem stiku z življenjem in našimi ljudskovzgojnimi in kulturnimi problemi in na katerem bi bili poleg pedagogike in strokov« nih predmetov v ožjem pomenu besede tudi narodoznanstvo, narodno gospodarstvo in so= ctelne vede predmet znanstvenega proučava« nja in študija in kjer bi bila dana tudi mož« nost specialnega študija za potrebe določe« nega delokroga in določenih nalog. Organizacijo, obstoj in razvoj take inšti« tucije si moremo predstavljati le v kulturnem našem središču na sedežu najvišjih znan« • stvenih zavodov, kajti še tu ne bo mogoče najti med akademskim in drugim učitelj« stvom primernih predavateljev in učiteljev za vse predmete in stroke ter bo treba pri« tegniti druge znane kulturne delavce in pri« znane .strokovnjake b sodelovanju. Zahtevamo torej svoje poklicno. izobra« ževališče s svobodno organizacijo visofke šole v Ljubljani. Naše stališče napram višji pedagoški šoli. Višji pedagoški šoli v Beogradu in Za« grebu nam pri organizaciji našega zavoda ne moreta služiti za vzor. Po svojem ustroju in namenu ne stojita v nobenem organskem odnosu z razvojnimi potrebami slovenskega osnovnega šolstva in z vzgojnimi, prosvet« nimi in socialnimi problemi našega naroda. Študij na njih je prilagojen univerzitetnemu študiju istih strokovnih skupin. Predmetov, ki jim mi pripisujemo največjo važnost, ne najdemo v programu teh šol. Za slovensko ljudskošolsko učiteljstvo sta torej oba zlaivocia brez večjega pomena. Svoj raison dettre sta oba zavoda našla predvsem kot izobraževa« lišči meščanskošolskega učiteljskega narašča« ja. Kot koncesjionirani izoibraževališči šolskih nadzornikov ju nismo nikoli priznali in tudi nista za nas nikdar prišli v poštev, ker smo prepričani, da med našim učiteljstvom ni tako tesnega, omejenega duha, ki bi si domišljal, da ga diploma višje pedagoške šole samo po sebi že usposablja za šolskega nadzornika. Dokler sta višji pedagoški šoli imeli v glavnem namen služiti izobrazbi meščansko« šolskih učiteljev, nismo imeli povoda se z njo pečati, danes pa, ko je dobila višja pedagoška šola nalogo izobraziti učitelje našega stanov« skega naraščaja, je naša dolžnost, da napram temu dejstvu zavzamemo svoje stališče. To naše stališče v smislu naših programatičnih zahtev ne more biti drugo kot odklonilno. Kajti zavod, ki mu je glavni namen zalagati učiteljišča s strokovnimi učitelji in ljudske šole z. nadzornilki, po našem prepričanju ni« ma eksistenčne pravice. Obe višji ped. šoli se naj preosnujeta v našem smislu v poklicn? izobraževališči za srbsko oziroma hrvatsko učiteljstvo in centralna zavoda za poklicno, ljudskopedagoško in prosvetno njegovo delo. Glede kvalifikacije učiteljev na učitelji« ščih se ne spuščamo v presojanje vrednosti diplomskih izpitov na višji ped. šoli napram izpitom na univerzi in nimamo mnogo smisla za ločevanje akademskih učiteljev v take prve in druge vrste, s povdarkom pa ponav« ljamo na tem mestu svojo zahtevo, da pri« dejo kot profesorji na učiteljišča le priznano dobri strokovnjaki in učitelji, ki so svojo posebno kvalifikacijo za odgovorno delo na naših izobraževališčih dokazali v večletni praksi na drugih zavodih in s svojim javnim delom. Ne diploma univerze, ne ona visoke ped. šole sama zase nam ne daje jamstva za tako kvalifikacijo. Zato. se moramo odločno 'izireči proti nameščenju nepreizkušenih su« plentov, bodi da so to absolventi univerze ali višje ped. šole, na naših učiteljiščih in enako odločno moramo biti tudi proti temu, da bi profesorji prevzemali pouk predmetov, v katerih niso zares strokovnjaki. V tem po« gledu z današnjim stanjem na naših učite« ljiščih nismo zadovoljni in smatramo Vrioža najčistejšega in maijtišjega hrepenenja. Preko Tvoje doline šentflorjanske je švignil Tvoj pravični bič, ki je Ikončno le Tebe, naš ro« mar, najbolj bolel! Mati, domovina, Bog, to je bil sleherni utrip Tvojega bogatega srca! Nas učitelje si ljubil, kakor si mogel ljubiti le Ti, ai sovra« žil si istočasno naše hlapoevstvoi! Romal si po tihih katakombah svojega srca, prinašal luč iiz brezdanje globočine ter islkal si dna, ki ga nisi našel! Svoji ljubezni in svojemu hrepenenju po 1/epšem, boljšem svetu si s »Podobami iiz sanj« postavil spomenik, sve« tal kot solnce! Bojevnik si bil, neustrašen, silen in ne« upogljiv, največji, najvernejši tolažnik vseh ponižanih in razžaljenih, ljubil si kralja v cu« .njah, a končno si se sklonil prdko svoje duše, in jlel si. prebirati njene najtišje misli in sa« nje, kakor pravi Tvoj vtemi drug Fran Al« brecht. Obogatil si nas z novimi, velikimi spo« znanji in zato si naš, in mi jugoslovenski učitelji smo Tvoji! ! — Ugotavljamo, da je zadnji projekt za= kona o osnovnih šolah, ki je predložen Na« rodni skupščini, napram projektu po dr. Čaj« kovčevtrn predlogu, ki ga je imel širji glavni odbor UJU v maju mesecu na seji v Beo« gradu v pretresu poleg drugih točk, ki so bile izboljšane, poslabšan v sledečih ozirih: Z vstavkom v čl. 13. je degradirana vrednost višje osnovne šole napram meščanskim sred« njim in strokovnim šolam. V čl. 48. je poslab« šano maksimalno število otrok v enem raz« redu iiz 50 na 60, odnosno iz 40 na 45 za pouk v oddelkih. V čl. 91. se je iiz vršilo omejevanje zdravljenja v zdraviliščih po lastnem pre« vdarku. V čl. 96. se je omejila rešitev stanom vanjskega problema in kuriva za učiteljstvo samo na podeželske šole in učiteljstvo, do« čim se je učiteljstvo v mestih in trgih izključilo od te udobnosti. Opustil sa je predpis glede velikosti stanovanja. V čl. 97. točak b) se je skrčila udobnost zopetnega vstopa v učiteljsko službo po prekinitvi od 15 na 10 let. V čl. 98. se je zvišal minimum službenih let za dosego penzije od 10 na 15 let ter se vnesel dostavek, iki zahteva 32 efektivnih let za dosego peruzije. S čl. 99. se je vnesla .zopet nova krivica napram učiteljicam poročenim z učitelji, ker so dobile le z neučitelji poročene učiteljice pravico do odpravnine. V čl. 105. točica 2. se je zvišala pravica prositi na raz« pisano mesto s 3 na 4 leta po imenovanju na razpisano mesto. V členu 129. se je zvišal cenzus za oprostitev upraviteljev razrednega pouka od 10 na 15 razredov. V čl. 130. se je zvišalo število učiteljev pripadajočih na ene» ga sreskega nadzornika od 80 na 100. V čl. 131. se je še bolj omejil dostop osnovnošol« skim praktikom, iki jim ni bilo mogoče ob« iskovati višje pedagoške šole do mest sre« skega nadzornika. V čl. 132. toč. 13. se je zni« žala pravica sreskega nadzornika za podelje« vanje dopustov od 15 na 10 dni. V Čl. 133. se ie poslabšal položaj sreskih nadzornikov, da jim nadzorniška doklada ni vštevna v pen« zijo. S čl. 143. se je omejila nadzornikom dr« žavljanska pravica kandidiranja in volilne svobode, česar ne moremo istovetiti z depo« litizacijo šolstva in prosvete, kakor je iza« htevalo učiteljstvo. V čl. 144. se je izključil sreski šolski nadzornik od članstva v krajev« nem šolskem odboru. V čl. 159. je bil izpu« ščen zastopnik učiteljstva v oblastnem šol« skem odboru. S črtanjem čl. 183. projekta iz leta 1927. se je odpravila zaščita šole in uči« teljstva proti ščuvanju in samovolji napram šoli in učiteljstvu. V čl. 197. se je vzela seda« njim oblastnim šolskim nadzornikom 40% doklada na položaj. Objektivno pa moramo ugotoviti, da so bile vnešene mnoge izpre« mernbe v korist šoli. Z ozirom na javne po« lemiike pa ugotavljamo, da so ostale določbe glede verskega pouka, kakor tudi določbe glede dajatev s strani občin neiizpremenjenc in so v sedanjem projektu iste, kaikor 1. 1927. Žitnih kav je več vrst, ŽIKA je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti za zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »2IKA«. Obleke kemično čisti barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich. Damam z dežel« je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladla. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansalt, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del priporoča ! ID DOS] Sv. Petra casta 12. Zimska oblačila kupite najceneje v priznano solidni krojaški tvrdki Jot Rojina, Ljubljana Sigurnim odjemalcem, plačilne olajšave! N1 O be O od l.do 20.decembra 15%> popust pri vsemu blagu. Velika izbira ostankov za darila po najnižjih cenah. JOS. SNOJ manufaktura LJUBLJANA, Prešernova ulica 3 i CO ■a i—• o< » NOTE za petje, klavir, violino i. t d. za šolo in dom Za naročilo zadošča dopisnica. (Gg. učitelji poseben popust.) ♦ „Srečna sem" pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam/' pere sam ! Varuje perilo! Pl*»t Anin A vseh vrst> iaser Perilo> J. lciciillic volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl. Miloš Karnttnik Ljubljana, Stari trg St.18 dobavlja po najnižji ceni „MATIČNA KNJIGARNA" LJUBLJANA Naša omladina. —om Ljubljanske učiteljišnice četrtolet« niče so prišle v torek 4. t. m. pod vodstvom svoje profesorice ge. Vodnikove v Studence pri Mariboru hospitirat k tov. Vrancu, da vidijo, kako se praktično izvajajo načela o novi delovni šoli. Bilo jih je 35. Z dvsurno hospitacijo so bile prav zadovoljne. Ogledale so si tudi knjižnico »Ped. centrale«. Nato, jim je priredil mariborski odsek UJU za učitelj« siki naraščaj kratek sestanek v Grajski kleti. Škoda, da se ni tega sestanka zaradi prepozne obvestitve zamoglo udeležiti več mariborskih učiteljišnic, da bi se bila spoznale s svojimi ljubljanskimi koleginjami! Pokreft učiteljic. —ž Občni zbor »Društva učiteljic v Ljub« ljani« se vrši v četrtek, dne 27. t. m. ob V? 10. uri na šentjakobski šoli s sledečim vzpore« dom: 1. Poročilo funkcijonark. 2. Predavanje gdč. Alojzije Štebi »O pomenu ženskih sta« novskih organizacij«. 3. Volitve. 4. Razgovor o bodočem delu. 5. Slučajnosti. — Odbor. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Učiteljski Fer. Savez. Vabilo na usta« novni občni zbor U. F. S., ki Ise vrši v neae« ljo 23. decembra t. 1. ob 10. uri v Maribora v zadnjem salonu restavracije »Pri črnem orlu«. Dnevni red: 1. Poročila o kongresu F. S. v Zemunu (tov. Mrovljei). 2. Sprejetje novih pravih U. F. S. (tov. Mrovlje). 3. Voli« tev odbora. 4. Organizacija Ibolonij (tov. Mrovlje). 5. Program za prihodnje velike po« čitnice (tov. Mrovlje). 6. Slučajnosti. Vsi predlogi naj se pošljejo, najkasneje do 20. decembra t. č. predsedniku pripravljalnega odbora U. F. S. Z ozirom na' važnost .usta« novnega občnega zbora vabim vse učiteljstvo, ki hoče sodelovati pri fer. pokretu, posebno pa stare ferijalce(ke). — Zai pripravljalni od« bor U. F. S.: Slavko Mrovlje 1. r„ t. č. pred« sednik, SlovenjgTadec. Pevski zbor UJU učiteljstva. —pev. Prihodnji pevski tečaj se vrši v prostorih Ljubljanskega dvora. Pričetek 15. decembra ob 15. uri, ¿konec 17. decembra ob 12. uri. 17. dopoldne bo pevski tečaj samo za člane, ki so pozneje vstopili. Tovariši — do« bri pevci — sedaj je poslednji čas za vstop v pevski ,zbor. — Odbor. Miroslara Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiakarija — Zaloga DMC in vieh potrebščin za vezenj«. — Mladinska Matica. Od nekaterih šol prejemamo že naročil« niče, preostale bloke za nabiranje naročnic kov ter s tem v zvezi celo vprašanja za pojasnila, kdaj da izidejo letos publikacije »Mladinske Matice«. Vse to kaže, da so ne« kateri poverjeniki prezrli tozadevne notice, drugače, bi ne hiteli zaključevati nabiranja naročnikov in bi ne vračali neizpolnjenih blokov. Na vsa slična vprašanja in v vednost vsem poverjenikom dajemo sledeča pojas« nila: Rok za nabiranje naročnikov »Mladinske Matice« traja do 31. marca 1929. Knjige iiz« idejo približno v drugi polovici maja. Ker mora imeti uprava že nekaj tednov pred lz« idom ¡knjig natančno število naročnikov v rokah, zato se po določenem terminu naročila ne bodo mogla več upoštevati. Lansko šolsko leto so* nastale radi takih netočnosti v upravi precejšnje zmešnjave1, kar je bilo pa kolikor toliko opravičljivo, če se upošteva dejstvo, da so pfejele šole nabiralne bloke šele v februarju, ter da je bilo za propagando in nabiranje sploh premalo časa na razpo« lago. Bile so pač začetne težkoče, ki so ne« izogibne pri vsakem podjetju. Letos se bomo lahko brezpogojno izognili takim neprilikam. Prosimo tedaj vse poverjenike, naj ne zaključujejo zbirke, marveč naj jo energično nadaljujejo do 31. marca prihodnjega leta. Ker so po mnogih krajih gmotne razmere prebivalstva take, da starši ne zmorejo en« kratnega vplačila celotne naročnine, prosimo vse učiteljstvo, da zbira počasi po malih obro kih ter zahteva nato bloke od uprave. Prepričani smo, da bomo letos visoko naakrilili število lanskih naročnikov in ste nam bo tako posrečilo, predložiti ¡koncem leta naši mladini še dokaj dostojnejši knjižni dar, kakor nam je bilo to mogoče v minulem letu. za šolsko leto 1928/29 Je izšel in stane 16 Din. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska 6 Razpisi fluib. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB NA OSNOVNIH ŠOLAH LJUBLJANSKE OBLASTI. P. br. 9075/28. Razpisana mesta šol. upravitelja sc» orana» čena z 1, šol. upr,aiviteljic,ei z 2, učitelja s 3 in učiteljice s 4. Koliko razredna so.la je, je označeno z rimsko številko. I Srez Brežice: 1. na III. pri Sv. Antonu nad Rajhenbiurgom: 1+ 4 4; 2 na V. v Ar. tičah 3i 3. na IV. v Bizeljsikem 3; 4, na \ I. v Brežicaw 3; 5. na IV. v Kapelah 3; 6. na I. v Orešjii 1; 7, na V. v Pišecah 3 + 4; 8. na I. v Podgorju 1; 9. na VI. v Rajhenburgu 3 + 3 + 4; 10. na II. v Zabukovju ¡1 + 4; 11. ena služba stalnega sreskega suplenta s sedežem v Brežicah. II. Srez Črnomelj: 1. na II. v Adlešičih 3 ali' 4; 2. na I. v Čepljah 1 ali 2; 3. na VIII. v Črnomlju 3 + 3 (prednost imajo oni prosil» ci, ki so usposobljeni iza poučevanje na obrt» no»nadaljevalnih 'ali kmet i jskc^nadal j ovalnih šolah); 4. na V. v Dragatušu 3+3 ali 4 + 4; 5. na II. v Drašičih 3 ali 4; 6. na II. v Gribljah 3 ali 4; 7. na I. na Planini 1 ali 2; 8. na V. v Podziemnlju 3 ali 4; 9. na V. v Preloki 1 + 3 ali 4; 10. na I. vi Radencih 1; ali 2; 11. nal il. v Radovici 3 ali 4; 12. na V. M Semiču 3 + 3 ali 4 + 4; 13. na II. v Starem (trgu ob Kolpi 1 + '3 + 3 ali 4 + 4j 14. na II. na Sinjem vrhu 1 + 3(Sili 4; 15. na IV. v Suhoru 3 ali 4; 16. na III,-v Štrekljevcu 3 Mi 4; 17. na II. na Talčjem vrhu 1 + 3 ali 4; 18. na I. v Zagozdacu 1 ali 2; 19. ena 'služba stalnega sreskega/ suplenta z uradnim sedežem v Črnomlju. III. Srez Kamnik: 1. na II. v Blagovici 1; 2. 'na II. v Čemšeniku 1 + 4; 3< na VI. v Mot ravčah 1 + 4 + 1 ž; 4. na II. v Motniku 1; 5. mai I. v Št. Ožbaltu služba učitelja»upravi» telja; 6. na II. na Selih pri Kamniku 1 + 4; 7. na II. v Šmartnem 4; 8. na I. pri Sv. Trojici služba učiteljampravitelja; 9. na II. v Zalogu pri Komendi 1; 10. en,a služba stalnega sre» skega suplenta z uradnim sedežem v Kam» niku. IV. Srez Kočevje: 1. na IIIs v Banjaloki 1 + 4; 2. na VI. v Dobrepoljah 4 + 4 + 4; 3. na II. v Dragi 1; 4. na II. v Karlovici 1; 5. na VI. v Kočevju 3 + 3 + 3; 6. na II. v Kočev» ski Reki (ima natur. stanovanje); 7. na I. v Kostelu 1; 8. na I. v Kužlju 1; 9. na VI. v Loškem potoku 1 + 3, 3. 3, + 4, 4. 4; 10. na I. v Nemški Loki 1 ali 2; 11. nai I. v Krvavi peči 1 ali 2; 12. na II. v Osilnici 1+4; 13. na 1. v Ovčjaku 1 ali 2; 14. na I. v Polomu 1; 15. na I. v Reichenausu 1 ali 2; 16. na VI. v Sodražicj 3, 3 + 3;k 17. na I. v Starem kotu 1 ali 2; 18. na III. v Farasvasi 4. V. Srez Kranj: 1. na II. v Dražgošah 1; 2. na II. na Javorju 1; 3. na II. na Jezerskem 1; 4. na 'IV. v Krizah 4; 5. na I. pri Sv. Les nartu 1; 6. na I. v Podblici 1; 7. na I. v Pod» lomku 1; 8. na IV. v Poljanah 4; 9. na IV. v Preddvoru 4; 10. na V. v Selcih 3 +4; 11. nci II. v Sorici 4; 12. na II.no vzpor. v Ormožu 4; 22. na IV. na1 Polen» šaku 4; 23. na IV. na Ptujski gori 3 ali 4; 24.. na VI. Ptuj=>okolica 3; 25. na IV. na Run» ču 3 ali 4; 26. na IV. v Svetinjah 4; 27. na VII. z eno vzpor. pri Sv. Tomažu 3 + 4; 28. na VII. z eno vcpor. pri Sv. Urbanu 3 + 4; 29. na VI. pri Veliki Nedelji 4; 30. na VI. z eno vzpor. pri Sv. Vidu pri Ptuju 4; 31. na IV. v Vurbergu 3 ali 4; 32. na V. v Za vrču 4; 33. za srez Ptuj eno mesto sreskega pomož» nega učitelja. XI. Srez Slovenjgradec: 1. na; III. pri Sv. Andražu jpri Velenju 1 + 4; 2. na IV. pri Sv. Florijanu v Doliču 3 ali 4; 3. na III. v Št. IIju pri Velenju 4; 4. na IV. v Št. Jamžu pri Dra» vogradu 3 ali 4; 5. na III. v Št. Janžu na Vin» sivi gori 4; 6. na I. na Plešivcu 1; 7. na I. v Razborju 1; 8. na I. v Šmiklavžu pri Slovenj» gradcu 1; 9. na VI. z dvema vzpor. v Velenju 3; 10. na I. v Št. Vidu nad Valdekom 1. XII. Srez Šmarje pri Jelšah: 1. na V. z eno vzpor. v Dobju 1, 3 + 4; 2. na III. pri Sv. Florijanu 4; 3 na III. z eno vz;por., v Kopriv» niči 4; 4. na IV. v Kostrivnici 4; 5. na III. v Kozjem 4; 6. na V. z dvema vzpor. pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini 3; 7. na II. v Loki pri Žusmu 1; 8. na II. v Olimju 4; 9. na II. v Rečicah 1; 10. na IV. pri Sv. Petru na Med» vedovem selu 4; 11. na V. z eno vi^por. pri Sv. Petru pod Sv. gorami 4+4; \2. na IV. v Pilštanju 4; 13. na III. v Podsredi 4; 14. na IV. v Prevorju 4 + 4; 15. na VI. v Rogaški Slatini 4; 16. na IV. v Rogatcu 3; 17. na III. pri Sv. Roku ob Sotli 4; 18. na IV. z eno vzpor. v Slivnici pri Celju 3 + 4 + 4; 19. na IV. v Stopercah 3 + 4 ali 4 + 4; 20. na VII. s štirimi vzporednicami v Šmarju pri Jelšah 3 + 4; 21. na IV. pri Sv. Štefanu 1 + 4; 22. na IV. pri Sv. Vidu pri Grobelnem 4; 23. na IV. pri Sv. Vidu pri Planini 1 + 4; 24. na II. v Virštanju 1 + 4; 25. na IV. v Zibiki 4 + 4; Naše cene so govorile in občinstvo lih je razumelo I Blago ponudeno z našo prejšnjo anonco z reklamno ceno smo prodali v nekaj dneh. Za božični nakup pripravljamo novo iznenadenje! Nudimo: Za moško obleko 3 m volnenega blaga 140 cm široko Din 168 „ 210-* 240» „ 270- SmuMov se neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, £e gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima *Schicht< Terpentim Mib,njn ■-.i' ■ • :.V 26. na V. z eno vzpor. v Žetalah 1 + 4; 27. na II. v Žusmu 1 + 4. Prošnje je vložiti najkasneje do 10. ja» nuarja 1929. LISTNICA UREDNIŠTVA —lu Prof. Vajda: bivala za članek, ki ga priobčimo zaradi tesnega prostora v prihod» nji številki. — Iz istega razloga je odpadla tudi objava podrobnih predlogov k projektu šolskega zakona, ki jih pa Pov. UJU pošlje med tem na merodajna mesta. Stanovska organizacija UJU Vabila: = UČIT. DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 15. decembra 1928 toč» no ob Vi 10. uri v sobi 4. razreda osnovne šole v Krškem. Dnevni red: 1. Situacijsko poro» čilo. 2. Kmetijska nadaljevalna šola. Poroča tov. Jože Pire. 3. Poročilo o seji širjega so» sveta. 4. Predlogi in nasveti. 5. Slučajnosti. — = UČIT. DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ zboruje v četrtek 20. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Laškem po običajnem dnevnem redu. — Tov. Vrane iz Maribora — eden naj» jačjih stebrov delovne šole pri nas — nam poroča o hospitacijah v nemških poizkusnih šolah. Stanovska zavest zahteva, da se tega zborovanja udeležimo vsi! MALI OGLASI Mali oglati, ki služijo v posredovalno bi soeialn« namene občinstva, vsaka beseda 60 par, Najmanji! nosek Din 5'—, Risalno orodje kupite najboljše in ceno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčno ljubljeni, blagi soprog, oče, brat, tast, stric, svak, gospod nadučitelj v pokoju v pondeljek 10. decembra ob 3A20. uri nenadoma preminul. Pogreb bo v sredo 12. decembra 1928 ob '/a 16. uri. ŠT. JERNEJ, 11. decembra 1928. Žalujoče rodbine: Gebauer, Kopač, Saje in Zemljak. Te cene se razumejo pri nakupu na obročno Odplačevanje: pri nakupu proti takojšnemu plačilu od gorenjih cen Še poseben popust. Na zahtevo Vam pošljemo potnika na dom, na deželo pa vzorce! Oblačilnica „ILIRIJA" - Ljubljana Mestni trg 17/1. Telefon 2825. tsszi Žepni pobci za dame in gospode Velika izbiral fl. & E. SpBERftE — Ljubljana. Za božič in Novo leto so najprimernejša da ila: volnene in flor nogavice, rokavice, triko perilo, puloverji, vestje za dame, gospode in otroke, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke dežniki, toaletne potrebščine itd. le pri Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zav««, pregrinjal, perila i. t. d. — Entianje, aiuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrnkel]. če si nabavite modne predmete za Miklavža in Božič pri tvrdki A. Šinkovec nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 18-19 Čevlje in nogavice kupite najugodneje pri P. TRAUN Maribor, Aleksandrova c.19 Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. BLUZE, opal, svila, crep de chine ^^^ v najmodernejših vzorcih. ^^^^^ P. MAGDIČ, Ljubljana. Velika izbira! Oglejte si izložbe! ^^ PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON 5 ALOJZIJ PAVLIN LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5 J Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, ' kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke. Tvrdka SLAVKO RUS Ljubljana, Dunajska cesta 9 nudi najceneje zlatnino, srebrnino, vse vrste najboljših švicarskih ur ter kina - srebrne predmete za darila. fàliKan Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. Za lovce in ribiče nudi najprimernejša božična dariSa tvrdka Fa K. Kasser, puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9. Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin * L. MIKUŠ LJUB LJ AN A MESTNI TRO SI. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. FOTO APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in droger ja Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 ^. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12 -, vez 18-- Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Dirf 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1.—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, L, II. del, nevezana po Din 28'—. If: KROJAŠKI ATELJE Fran Iglii .Ljubljana Slomškova ulica št 1 Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. * Točna postrežba ter solidne cene! T»!iLa /n —,1 ~t za računske stroie, Sel. kontrolne blagajne vseh sistemov ima LVIiKG IKOieJ vedno in v.vsaki količini v zalogi LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6 *■ Telefon 2980 BH*BBBBBBBaaB«BBBBBBBBBBBBBBB Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska ti Prodaja jih v korist »Učiteljskega doma« v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej SkulJ v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.