Stev.
Y Mariboru 15. aprila 1886.
Tečaj XX.
List ljudstvu v |>o<IiiIv.
Izhaja v Ha k četrtek In velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za rolo leto 3 (tld„ za pol le!» 1 rI<I. (10 kr., u i-etrt leta SO kr. — Naročnina se pošilja iipravniiitrii v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, lût. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnino.
Posamezni listi dobš se v tiskarni In pri R. Novak-u na velikem Ir^n po "» kr.
Rokopisi se no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če so natisno enkrat 8 kr., dvakrat 1i kr., trikrat 16 kr.
Okrajni zastoju.
V nekaterih okrajnih zastopih je letos potekla njih volilna doba, tako v Mariborskem, v Št.-Lenartskem in drugih.
Treba to torej novih volitev va-nje. Na koncu tega in v začetku prihodnjega meseca imajo se one izvršiti. Kar je okrajnih zasto pov na Malem Stajerju, gredo vsi Slovencem, kajti vsi so na slovenskih tleh in ogromna večina prebivalcev, katerih pravice in dolžnosti so v njih rokah, so trdi Slovenci. Naravno je tedaj, da imajo v [njih Slovenci, sploh možje, katerim je napredek domačih prebivalcev na srcu, odločilno besedo.
Ali pa je to dosehmal po okrajnih zastopih resnica? Le malo okrajev ima to srečo, njih večina je po večjem v rokah mož, ki se proti-vijo vsemu, kareje slovensko, in trobijo radi v nemški rog. Ce se ne motimo, so Slovenci na vrhu samo v Ljutomerskem, Gornje-Rad-gonskem, Slovenjegraškem, Soštanjskem pa Gor-nje-Grajskem okraju, po vseh drugih pa nosi nemška ali bolje nemškutarska brezobzirnost zvonec.
Kar je pa tega le naravna posledica, je to, da se skrbi po teh okrajih za vse drugo, samo ne za blagostanje slovenskih prebivalcev. Bismarkovanje je v njih, več ali manj odkrito, na dnevnem redu. Kolikor se izvi iz njih sej, okazuje se to očivestno, kar se pa godi v ena-em smislu na tihem, to sega še more biti globlje in čisto gotovo na škodo naše, slovenske stvari. Mačka ne pusti miši.
Okrajni zastopi zdi se pač marsikomu odveč in kdor je te misli, mi mu ne oporekamo, toda ker oni obstoji vsled postave in se jim marsikaj prepusti v razpravljanje, marsikaj pa si prisvoji sami, da-si nimajo za to pravice, treba jih je vzeti v poštev. Naša dolžnost, taka. da je ogniti se je ustavni greh, je torej obdržati jih ali kjer jih še nimamo, pridobiti si jih.
Sedaj ob novih volitvah ponuja se nam
ta priložnost, ali jo čemo zamuditi ? — Ne, to ne sme biti. Kjer še sedaj v okrajnem zastopu nimajo slovenski možje večine, bode že težava si jo pridobiti, kajti zastonj si niso nemški liberalci te postave, ki odmerja volilno pravico v okrajne zastope, skovali. Težko, da bi še kateri zastop bil, ki bi si ga bili oni tako za-se obdržali, kakor so prav okrajni zastopi. Vse eno pa ne kaže, v očigled sedanjih naših razmer, položiti orožja.
Pravico va nje voliti imajo v prvi vrsti veliki posestniki, ki imajo vsaj šestdeset goldinarjev davka. K njim se štejo tudi posestniki hiš v mestu ali trgu. ki leži v takem okraju.
V	drugi vrsti pa so obrtniki, ki imajo najvišji davek v okraju, v tretji so potlej mesta in trgi v okraju in v strti so nazadnje še le pravi kmetje. Vsaka vrsta voli enako število zastopnikov in človek si iz tega izračuni lehko na prstih, komu se v tem prikrajšuje pravica in komu se ona razteguje čez vso pravico. Kmetje, ki plačujejo vkup more biti ali največkrat gotovo lOkrat toliko davka, kolikor ga prve tri vrste ne plačujejo, voli samo četrti del zastopa, drugi pa ostale tri četrti. To je pravica, da se Bog usmili.
Huje pa se pokaže ta krivica še v tem, če pomislimo, da stoji oni, ki volijo v L, 2. ali ii. vrsti največkrati naravnost v nasprotju s kmeti in to ne samo gledi jezika, ampak še veliko bolj gledi gmotnih, denarnih razmer. Kar ugaja mestnim in semtertje tudi trškim prebivalcem. to je večkrat na škodo, izgubo kmečkim ljudem in vendar je vse to, kolikor je namreč v rokah okrajnih zastopov, unim trem vrstam na razpolago, kajti večina jim je v zastopu gotova.
Razmere po takem v okrajnih zastopih niso na nobeno stran za kmečko ljudstvo dobre.
V	nekaj so le v tistih bolje, v katerih imajo Slovenci večino, zakaj Slovenci čutijo se vsi za eno ljudstvo in skrbi torej vsi, kjer se le kaj premore, za blagor slov. ljudstva. Mi pa inseratov kot prilogo.
zato ne moremo nikakor umeti tistih zaslepljenih slov. kmetov, ki se potegujo, kakor drugje, tako tudi pri okrajnih zastopih za nemškuta-rijo. Taki tiščijo še tako rekoč z lastno roko nož, ki ga drže nemškutarji, v srce slovenskega kmeta.
Izkušnje, kakor jih je slovensko in sploh kmečko ljudstvo, n. pr. v Mariborskem okrajnem zastopu, doživelo, lehko bi pač že tudi tiste bile izpametovale, ki so s kraja, misleč, da je Slovencu v resnici nemščina neizogibno potrebna, z nemčurji vlekli. Ali se je to pri njih že izgodilo, tega sicer ne vemo, toda grdo psova-nje, s katerim pita nemško novinarstvo v Ma riboru, v Celju in Gradcu den na den slov. ljudstvo, menimo, da jim odpera oči in jim vsled tega že pada mrena raz njih, katero so doseh-mal nosili na svojih sicer bistrih, slovenskih očeh. Prenapeta struna poči.
Naj pa bi le-ti še tudi dosehmal ne bili izpoznali, da so oni nekaterim nemčurjem ali nemškutarjem samo za strmen držali, da so se ti ležje zdevali na konja, to prepričanje sedaj imamo, da ostali zavedni Slovenci ne drže več rok križem in da se čejo tudi v prihodnjih volitvah v okrajne zastope kazati za prave, zna-čajne može. To velja posebno še vsem slov. možem v St.-Lenartskem pa tudi v Mariborskem okraju. V prvem okraju dobodo potlej gotovo večino po vseh volilnih vrstah, v zadnjem pa vsaj v velikem posestvu pa v kmečki skupini. Tedaj, slovenski možje, krepko na noge brez vsega strahu in v trdnem zaupanju, saj gre zmaga in pride prej ali slej — pravici!
Govor g. Bož. Raiča v državnem zbora
dno 19. mareija t. 1.
(Dalje.)
Zakaj se ne dela tako z drugimi narodi ? Tudi ne najdem v članu XIX. državne osnovne postave za Slovence kake posebne izjeme, pač pa od besede do besede tako-le: Jednakoprav-nost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju je po državi priznana.
Gospod sedanji deželni glavar na Štajerskem je rekel v zadnji sesiji deželnega zbora. „Jednakost se spodobi le jednako vrednemu." Kaj izvrstno! Lepa in zanimiva razlaga ta k jednakopravnosti, ki je državno zajamčana. Ko bi jednakovredni za nejednakovredne davke plačevali, novake dajali in vednosti gojili, bi izrek vendar imel kak pomen, kakor pa je sedaj, je tak izrek le napuh (poveličanje samega sebe), ki izvira sicer iz plemenitega stanu, a pojmovi pri tem so kalni. Jednaka bremena, jednake pravice, a ne privilegiranih stanov, niti privilegiranih narodov v Avstriji. (Pohvala na desni.) Ni jih bogov za više posebej, a za nižje narode
posebej. Na gimnazijah v Celji in Mariboru je večina učiteljev tujcev, med temi so bili in so še hujskači, kar nam najnovejše prigodbe na Celjski viši gimnaziji dovolj pojasnjujejo.
Kljubu Slovencem je na Mariborski gimnaziji ravnatelj stalno nameščen, ki pri vzpre-jemu slovenskih učencev povdarja, da imajo tisti slovenski učenci, ki se dajo zapisati za Nemce, na teden dve ali tri ure manj šole. Ali ne gre tu prav za prav za iznarodovanje slovenske mladosti od strani c. k. državnih uradnikov na račun davkoplačevalcev. Je tudi na tisti gimnaziji, kakor je bilo brati, umeščen bil za profesorja žid (Strahovito! in veselost na levi), dasiravno vsled dne 19. marca 1496 sklenjene pogodbe po cesarju Maksu I. na prošnjo štajerskih deželnih stanov v Schwäbisch-Werden, ne sme žid bivati na Štajerskem. Takrat jim je bil obrok dan do praznika treh kraljev leta 1497. (Veselost na levi.) Diploma pravi (jo bere): „Dieselbe unser Juedeschaft allenthalben aus dem Lande Steier in ewig zeit geoirlaubt und schierst auszutreiben zugesagt." (Zidje se imajo povsod iz dežele Štajerske za večne čase odsloviti in dovoljujem, da se imajo v bodoč- ; nosti iztirati.) Štajerski deželni stanovi so morali zato plačati 38.000 liber vinarjev. (Ve-lost na levi.) Kakor jaz to stvar razumem, tudi državna osnovna postava ni odpravila te pogodbe, ki že traja skoro štiristo let (Ironični klici: Zelo prav!"in zasmeh na levici.) Pogodbe se morajo razrušiti, a ne meni nič, tebi nič vničiti. (Zasmeh na levi.) Toliko potrpežljivosti in prizanesljivosti zahteva od nas mini-sterstvo poduka.
Nekaj nenavadnega je tudi to, da so na treh gimnazijah na Spodnjem Štajerskem umeščeni za ravnatelje — historiki z navadno kvalifikacijo, to podučevanja na gimnazijah gotovo ne pospešuje in tudi ne more pospeševati. Kje je tukaj vednostna in pedagogična presežnost (Veselost na levi), ki se tirja v osnovanem čr-težu leta 1849 od avstrijskih ravnateljev? Kje se ima izobražiti naša prihodnja intelegenca, ako se nam ne privoši jedna gimnazija s slovenskim učnim jezikom?
Kje naj se bodoči uradniki, medicinarji, duhovniki, pisatelji i. dr. slovenskega jezika temeljito nauče, ako ni slovenskih gimnazij ? Dokler ministerstvo gimnazij po obsegu slovenskega jezika ne stavi na naravno podlago, toliko časa je na stališču nepostavnem in nam dela krivico v obliki nasiljevanja.
Mariborsko učiteljišče ima namen izobraževati in vzgojevati bodoče ljudske učitelje in vzgojitelje za slovensko mladež na Spodnjem Štajerskem. Toraj bi se mogla kandidatom dati pripravna prilika, da se naučč potrebne spretnosti in pravilnosti v slovenskem jeziku za vse učne tvarine. Dosihmal se to ni moglo izgoditi,
ker se prednašajo vsi predmeti, izvzemši slovenski jezik, v nemškem jeziku.
Vladni zastopnik je v štajerskem deželnem zboru zatrjeval, odgovarjajoč na interpelacijo, stavljeno 7. decembra 1885, zastran učiteljišča v Maribora, kar se tiče novega mini-sterskega odloka, zastran slovenskega jeziko-vega poduka, da se veronauk podučuje slovenski, isto tako se tudi dotična tvarina obravnava v maternem jeziku gojencev pri praktičnih vajah. Kljubu temu, da je vladni svetovalec to rekel, mora se pravica govoriti, da se v krščanskem nauku podučuje na Mariborskem učiteljišču v nemškem, a ne v slovenskem jeziku (Čujte ! čujte ! na desni), in da je ypeljano le nemško berilo, a ne slovensko. Praktične vaje so v slovenskem jeziku, ker se učenci vadijo podučevanja v tem jeziku (vaje za podu-čevanje na vadnici, združeni z učiteljiščem so slovenske).
C. kr. namestnik za Štajersko je rekel v štajerskem deželnem zboru o priliki, ko je odgovarjal na interpelacijo: „Uradniki na Spodnjem Štajerskem znajo vsi slovenski." „Slovensko politično društvo" pa leta 1884 tako-le raz-vrstuje uradnike: 38 jih zna slovenski jezik ustmeno in pismeno, 55 le ustmeno, Jn 89 je takih, ki ne znajo nič slovenskega. (Cujte! na desni.) To nas uči, da vladni zastopniki od-govarjaje na interpelacijo ne ostanejo vselej pri resnici.
Zastran Mariborskega učiteljišča je že 1. 1880 v državnem zboru bilo sklenjeno, naj se slovenski jezik vpelje za učni jezik, kolikor to dopuščajo učna sredstva in leta 1884 in 1885 se je priganjalo naj se to izvrši, a vse zastonj.
(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Hroma žrebeta.
Naši kmetovalci se pečajo ali že od nekdaj, kakor v Ljutomerskem okraju, ali pa v novem času, kakor v Savinjski dolini in drugod, s konjerejstvom. V tem so uže marsikaj prijetnega doživeli ali tudi brez nesreče niso ostali, kajti kakor drugje, kaže se tudi pri konjereji, da je sreča opoteča.
Taka nesreča ali vsaj nevolja je, ako se pri mladem žrebetu pokaže, da je hromo, to pa ali že koj po porodu in je torej že hromota mu vrojena ali pa pozneje v prvih tednih življenja. S kraja postanejo žrebetu nekateri udje trdi, s časom pa vsi utrnejo in žrebe se ne more več gibati, kakor bi rado. K temu se pridruži otok na nogah ali pa tudi kaka bolezen v črevesih ali na plučih.
Ako je žrebetu vrojena hromota, je žrebe koj s kraja sila slabo in se ne more držati na
nogah, da-si to večkrat poskusi. Za to rado le leži in pogine kmalu, navadno že v 24 urah, ne da bi mu bili udje otekli. Če se pa naredi bolezen še le po porodu, tedaj je žrebe s kraja prav opehano in ako se pregiblje, dela mu to bolečino, vročina ga sprehaja in členki mu uteko ali pa se vsaj unamejo in kosti so razrute. Večji členki: žvekači, v ledju, v plečih pa v nogah so najprej boleni. Bolečine v njih» postajajo čedalje huje, žrebe jih drži tedaj trde od sebe, s časom pa so mu popolnem ohromeli. K temu še pride pogostem to, da se gnoje pluča ali jetra, vnamejo se še rade prsi ali pa tudi trebušna koža.
Ta bolezen kipi po navadi naglo h koncu in par dni, pa je že po žrebetu. Ono pogine ali že, ker obnemore ali pa, ker se mu ostrupi kri vsled gnojenja v členkih. Smrt je navadni konec te bolezni. Samo v redkih slučajih, ako ni hromota prehuda, ozdravi še žrebe, vse eno pa se v kostih in členkih gode take spremembe pri žrebetu, da je le malo vredno in tudi malo za rabo.
Uzrok tej bolezni leži brž ko ne v tem, da dobo žrebe od matere premalo apnenih soli va-se. Ako se namreč materi, noseči ali doječi, ne poklada dovolj take krme, ki imajo apnenih soli v sebi, ne more jih tudi njena kri ali njeno mleko imeti, žrebetu pa jih je močno treba, da se redi, izlasti pa še za to, da se mu vtrdijo kosti. Čisto naravna posledica je torej, ako nima mati dovolj apnenih soli, to, da jih ne more zarodu dati in se torej temu kosti ne vtrdijo. V časih pa že pogine celo v njenem telesu in kobila — izvrže in če se to tudi ne izgodi, rodi se žrebe že hromo in kmalu pogine. Isto tako se izgodi še potlej, ako ne dobo žrebe dovolj imenovanih soli va-se, prikaže se hromata in smrt nasleduje.
Da se pride torej tej bolezni, ki je toliko nevarna, ob času v okom. treba je skrbeti kobili za krmo, ki ima tacih soli v sebi, tedaj naj se ji poklada seno, zrnje, posebno pa oves. ltavno to velja za krmo, ki se potlej prideva žrebetu k mleku. Zelene krme ne prenaša žrebe vselej, sicer bi bila pa dobra.
V onih krajih, v katerih je hromota pri žrebetih pogostem, pač ni take klaje, ki ima onih soli v povoljni meri, tedaj pa je treba s tem pripomoči, da se klaji primeša koščene moke, za eno žrebe je 4 do 8 gramov dovolj na den.
Kedar se je bolezen že prikazala, pusti se žrebe, kolikor je možno, pri miru; prestavi se za to v hlev, v katerem ni 'prepiha, pokrije se dobro in seveda se mu suho in obilno nastelje. Močno ribanje členkov ali celo žganje kostenih izrastkov škoduje vselej a nikoli ne reši žrebeta pogina. Pač pa je dobro bolene členke obviti z volnenimi obvezki. Po živino-¡sdravnika pa je na vsak način poslati — ta-
čas, ako se še bolezen ni popolnem razodela. Ako je že to, pa ne pomaga nobeno zdravilo.
Za to pa tudi ne kaže kobile, ki je imela tako bolezen ali pa je že več tacib žrebet po-vrgla, več goniti k žrebcu. Noveje izkušnje so razodele, da se pri žrebetu, sicer zdravem, pokaže ta bolezen, ako se mu kakor koli uname
popek in se zanemari to unetje.
«
Iz Ljubljane. (Mestne volitve. Nove zgradbe. Vinarska šola.) Mestne volitve vršile so se brez vsega hrupa. Tukajšnji Nemci, odkar so 1. 1882 prišli v manjšino, ne vdele-žujejo se več volitev tako, da ni nobenega nasprotnika. Izvoljeni so vsi od narodnega volilnega odbora postavljeni kandidatje. Vendar bi bili želeli, da bi prišlo k volitvi nekoliko več volilcev, kajti vdeležilo se jih je le 68 v III., 115 v II., 64 v I. razredu. Res da, kjer ni nasprotnika, ni pravega povoda za agitacijo, pa taka malomarnost bi utegnila prav slabe nasledke imeti, ko bi se nasprotniki na tihem organizovali in v poslednjem trenotku pritisnili na volišče. — Jako imeniten sklep storil je mestni odbor v poslednji seji, sezidati veliko vojašnico, od katere bo mesto imelo sčasoma lepe dohodke. Zidarska in druga dela stala bodo nad 400.01)0 gld., ti se bodo pokrili iz mestnega posojila. Delo prevzela je stavbena družba v zvezi s tukajšnjimi obrtniki in ga mora končati v dveh letih. Prostora bo v novi vojašnici za tri bataljone. Pa še tudi druga nova poslopja se bodo letos tukaj zidala, na primer bolnišnica za kužne bolezni, več hiš za stanovanja, za katera gre tu prav tesno in končno misli se razširiti prisilna delavnica. — Deželna vinarska in sadjerejska šola, ki je bila 1. 1873 v vipavski dolini ustanovljena, bode se po sklepu deželnega zbora preselila v Rudolfovo (Novo mesto) na Dolenjskem. Deželni odbor je že kupil primerno in lepo posestvo, graščino Germ, s 5-5 oralov zemlje in velikimi poslopji, kjer se bo jeseni odprla dolenjska vinarska šola. Cena posestva je bila razmerno nizka, 30.000 gld. Drugih stroškov za urejenje šole bo kakih 10.000 gld. Da bo nova šola in nje gospodarstvo dobro uspevala, sme se pričakovati pod vodstvom izvrstnega strokovnjaka g. Dolenca, ravnatelja vinarske šole. Poduk na šoli je se ve čisto slovenski. Učencev je 10 na deželne stroške. Sprejemajo se kmetski sinovi, ki so vsaj 14 let stari. Pod-učuje se pa zraven vinarstva in sadjarstva še v teoretičnih predmetih, v vrtnarstvu in v obče o kmetijstvu. Vsako leto je posebni tritedenski poduk za ljudske učitelje. Ko bi tudi štajerski Slovenci enkrat tako srečni bili, da
bi se na mariborski vinarski šoli poučevalo v slovenskem jeziku, potem bi tamošnja šola ravno tako plodunosna bila za štajerske Slovence, kakor je naša deželna šola za kranjske.
Otl Voglajne. (Občinska volitev na Teharjih.) Vsak narodnjak mora se začuditi, kako neredno da se je pri nas občinska volitev letos vršila. Imamo velikega kovača, le-ta ima kladivo in klešče, a ne nakovala, tudi mu ni znano kovaško delo, ker je kovač le po domače. Njegovo kladivo pa je nemčurski jezik, s katerim lomi nekakošnje nemške besede in njegove klešče so občinski sluga, znani berič Zupane; te pa so z nemškim jeklom dobro podstavljene. S tem čudnim orodjem pa seje šči-palo pred občinsko volitvo na vse strani. Naš kovač ima čas hoditi od hiše do hiše ter zoper slovenske narodnjake govoriti. Pregovarja ljudi, kakor je to nemčurskih prenapetnežev navada, da volijo po županovi volji, češ: čez 12 let boste teharski občani ali posestniki vse dače prosti, ako mene poslušate. Pristavil še je več takih in enacih stvarij in s tem je letal sam okrog in vzel sije na posodo še Celjskih nem-čurjev, da so mu v mudnem poslu pomagali. Na dan volitve so tudi vsi le-sem prišli. Žalostno je to, akoravno so si teharski narodni kmeti prizadevali, da bi narodne može v odbor spravili, bilo je zastonj, vodja Storovske tovarne je poiskal vse taiste kočarje, kateri si tam kruhek služijo, da so morali na volišče priti, ako niso hoteli ob svojo službo. Samo ob-sebi pa se ve, da posli morajo gospodarja poslušati, kar jim zapove. To je bila tudi zapoved našega velikega kovača in njegovega sluga, saj se rada posvetujeta, in sta si celo pitna brata; zdi se to pa celi občini čudno. S tacim pritiskanjem so seveda zmagali nemčurji lehko in spravili so v odbor skoraj več tujcev, kakor domačinov, eden je Gornje-Stajerc, seveda trd Nemec, drug pa je Ribničan. Ta človek je še le pred kratkim prišel tu sem, seveda s trebuhom za kruhom, menim za to, da žlahnim Teharča-nom rejščeta prodaja, sedaj pa je že v obč. odboru. Čudno se nam zdi, da še niso kakošnjega Srba ali Tnrčina poiskali. Dobro znani narodnjak in vedui bralec „Slov. Gosp.", g. Miha Bizjak, od njih veličanstva poslavljeni sadje-rejec, si je pred volitvijo veliko prizadeval, ali zmagale so tokrat še ojstre kovačeve klešče. Bog pomozi!
Iz Gorenje sv. Kungote. (Srenjski račun.) Dne 24. marca je bil občinski račun v srenjskem odboru predložen. Seja je bila na 9. uro predpoldnem napovedana in sicer tako strogo, da vsak odbornik, ki izostane, ima 5 fl. kazni. Ob odločeni uri so bili odborniki zbrani, pa koga ni ? — Predstojnika V. S. Bil je pri Lan-geutalskem kovaču, tam je baje dobro vino. — Pot je hodil po-nj, da pride; pa slišite! še le

popoldne je prišel. Med tem so pa odborniki pili tudi kuhano vino, baje na račun predstojnikov, — ali Bog vč, na čegav. — Račun so potem kakor tako pregledali in hitro podpisali. Eden odbornikov je sicer terjal, naj se trije odborniki izvolijo in račun pregledajo, — pa zastonj. — Prašamo: Ali c. k. glavarstvo in okrajni zastop znata kaj o tem in kaj namenita storiti? Ali ne bi kazalo preiskati, kako da seje seja dne 24. marca vršila? — uboga občina Gornje-Kungotska!
Iz Cirkovec. (Popravek.) V prejšnjem listu „Slov. Gospodarja" pisalo se je, da si neki nemčurski Martin iz Mihovec zavoljo predstoj-ništva v Cirkovcah pete brusi in da za ptujskimi nemčurčeki sline cedi.
Tukaj je mala pomota. Tisti veliki nem-čur, ki je predlanskim v ptujski kazini Jude-ževe kosti v nekem zapečniku glodal, je nam predobro znani „Tevža" v Mihovcah. Ta nemčurski „Tevža" se je nemške kulture nasrkal, ali nemški toliko zna, kakor njegova babica na orgije igrati. Mi se s tem človečekom ne bomo več pečali, le toliko mu lahko danes povemo, da bo on tistokrat v Cirkovcah predstojnik, ko bo zadnji iz Gradca prikobacal. Mi Cirkovčani si stotake po „ajžarih" sušimo in nam ni treba na šulvereinske grošeke čakati, kateri iz blažene prajzovske dežele čez nemški Ptuj sem dol vandrajo. Naš predstojnik bode dober kristijan, pošten Slovenec in prijatelj nas kmetov, ne pa nemčurski in lačenbergar-ski Tevža.
Politični ogled,
Avstrijske dežele. Svitli cesar so se dne 8. aprila podali v Monakovo, obiskat svojo prevzv. hčer, nadvojvodinjo Gizelo. — V drž. zboru so že vendar srečno dognali državne proračune. Govorili so veliko in nekateri nemški poslanci so v tem pokazali jasno, da sta si nemštvo pa omika lehko celo navskriž. Tako se še ni razsajalo na Dunaju v poslanski zbornici nikoli prej in dal Bog, da bi se ne izgo-dilo še večkrat! V obravnavi proračuna za pravosodje menil je dr. Derschatta, poslanec za Graško mesto, da mora očitno pokazati svoje sovraštvo do vsega, kar je slovensko ter je v eni sapi hvalil vse, kar so počeli pri nas nem-škutarji doslej. Zatem pa se je še vsedel na sodnji stol ter slov. jezik obsodil, češ, da ga nihče ne umeje. Ako je mož pod „nihče" sebe mislil, radi mu pritrdimo, da je prav razsodil. To mu je tudi češki poslanec Vašaty v lice povedal in minister Pražak ga je precej trdo baenil s sodnjega stola, na katerem je po krivici bil sedel. — V preosnovo tiskovne postave bode težko kaj, niti Schonererjev, niti dr. Fo-reggerjev predlog nista za rabo, poslednji že
celo ne, kajti je samo slab prepis nemških tiskovnih postav. — Načrt o črni vojski še pride pred veliko nočjo v razpravo, v dotičnem odseku niso ga znatno izpremenili, še tega niso vstavili, da bi imela črna vojska tudi vojaško obleko. — Drž. zbor se še zbere vendar le tudi po veliki noči in se porine vsled tega čas zborovanja za dež. zbore najmanj za mesec dni nazaj. — Baron Washington potrjen je sopet za predsednika c. kr. kmetijske družbe za Sta-jarsko, nimamo se torej nadjati, da bi ta družba kaj več storila za naše kraje. — V Ljubljani, kakor tudi po drugih mestih, se je v nedeljo obhajala 251etnica „protest, patenta." Gotovo jim nas vsak privošči prostost, ki jo vsled patenta vživajo tudi po naših krajih, toda ne damo si po njih jemati naše prostosti. — V Grabštanju na Koroškem bodo dne 2. maja kuhali nek „bauernbund" ali proti komu bodo naperili to kmečko zvezo, brž izvemo, ko vidimo imena mož, ki bodo v tem vezali — otrobe. Kjer nosi zloglasni Matschnig zvonec, tam bolijo slov. kmete — ušesa. — V Gorici deluje nekaj let sem „Ljudska posojilnica" in kakor kaže računski sklep za 1. 1885, po vsem srečno; vsega prometa je lani imela 16.000 gld. — V Trstu so zaporedom prišli 3 velikim goljufijam na sled: pri mestni kasi, pri ljudski banki pa še pri neki drugi tvrdki; vsakokrat pa so goljufi pristaši-irredente. To je za njo pomenljivo.
—	Ces. namestnik v Zadru je začasno fini. Bla-ževič, Hrvat, ali postane pa tudi za trdno, še ni znano. Irredenta bi rada imela nevojaka, najbolje, ako iz svoje srede. Morebiti celo dr. Bajamontija? — VPešti so zasačili celo društvo, ki je za dober denar goljufovala naborne ko. misije s spodtaknenimi naborci. Na čelu društva je nek K. Broser, seveda je žid, kajti v Pešti je žid in še kdo — pravi gospodar.
Vnanje države. Veleylasti so vzprejele ruske predloge. Vsled tega imenuje Turčija bolgarskega kneza za guvernerja vzhod nje Ru-melije na 5 let iu po teh bodo sopet velevlasti odločile, ali bi se on še na novih 5 let imenoval. Knez Aleksander se je s kraja branil te spremembe, h koncu pa se je velevlastim udal.
—	Grška kraljevina se še velevlastim ni udala in ni se še nič razorožila. Ljudstvo neki le gori za vojsko in ministerstvo je v kamori le s težavo doseglo, da se niso takoj za vojsko odločili. Boja med turško in grško vojsko še dosehmal ni bilo, toda napeti ste obč in sprednje straže si stojč že prav blizu nasproti. — Srbsko ministerstvo je razpustilo skupščino in je nove volitve razpisalo, torej upa iz novih volitev dobička. — Rusi držč za orožje, a ne ve se, na katero stran da ga bodo zasukali, nekaj časa je bila podoba, da bi se to izgodilo zoper Nemčijo, a sedaj so se glede nje vmirili.
—	Bismark je sit boja zoper katol. cerkev ali
bolje, ta boj mu je sedaj na poti. tedaj pa je z veseljem prijel za roko, katero so mu sv. Oče ponudili v spravo. Kakor vedo listi, bila bi enaka pogodba se že sklenila, a mi se dvomimo. — Francoska jemlje pridno na posodo, ravno kar se je ministerstvu dovolilo poiskati si 900 milj. fr. Na dolgove, v resnici na te se za-stopi liberalizem. — Italija dobo nove ministre. Cairoli, prijazen Avstriji, stopi mu bojda na čelo. — Gladstone je predložil spodnji zbornici svoje predloge glede Irske, pravijo, da jib je znatno izpremenil, vendar pa je še malo upanja, da bi jib zbornica vzprejela. — V Španiji je sedaj razmerno po vseb krajih precej mirno, celo Canovas 'del Castillo je odločno na strani kraljice. — Po Belgiji še med delalci ni mini, sedaj so se uprli v Ninove, blizu 2000 delalcev je popustilo delo, tovarne se branijo jim privoliti, kar bi baje radi, manj dela namreč pa več plačila.
Za poduk in kratek čas.
Duhovnija sv. Križa nad Mariborom.
(V spomin njenega stoletnega obstanka. Spisal J. S—a.)
Predgovor.
Nekdaj je vso pokrajino, ki zdaj spada pod Mariborsko dekanijo na levem pobrežju Drave, obsegala Mariborska mestna župnija, kajti fara ali župnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru je segala od Drave do Pesnice in od Šturmove grabe pod sv. Ožbaldom pa do Hra-stovca.
Najpoprej so v tej obširni pokrajini poleg mestne župnije ustanovili še tri druge samo-stalne župnije, namreč v Selnici, v Kamnici in in pri sv. Petru. Vendar tudi te štiri župnije še so bile tako obširne, da je bilo silno težavno za vernike redno se božje službe vdeleževati, za duhovnike pa dolžnosti dušnega pastirstva izpolnjevati.
Zavoljo tega so poznej še pri zgornji sv. Kungoti in pri sv. Martinu pod Vurberkom samostalne duhovnike nastavili. Iz ravno tistega uzroka pa so pred sto leti še spet štiri nove duhovnije v tem okraju ustanovili, in sicer v župniji sv. Petra pri sv. Barbari in sv. Marjeti; v Mariborski župniji pri Devici Mariji v (Iraškem predmestju, zdaj slovenska ali frančiškanska fara; in v župniji Kamniški pri sv. Križu.
Pri sv. Križu nad Mariborom se je prva župnijska božja služba obhajala dne 29. junija 1786, toraj bode letos na praznik sv. apostolov Petra in Pavla ravno sto let, kar ta samostalna duhovnija obstoji.
Sedanji dušni pastir pri sv. Križu, č. g. Anton Vraz, se je odločil, da hoče s svojimi vernimi župljani ta stoletni spomin ali jubilej
slovesno obhajati; v ta namen je že vso cerkev primerno prenovil in olepšal ter napovedal ob tistem času sv. misijon, naj bi še srca svojih ovčic tako pripravil, da bi ta jubilej bil vsem ne le den veselja, ampak tudi den milosti božje.
In da bi se pri tej priliki Križevčani in njih sosedje opozorili na vesele in žalostne dogodke, ki so se zlasti v teh sto letih v njihovi župniji dogodili, da bi se opomnili, zakaj se imajo Bogu zahvaliti in česa še ga posebno prositi in da bi z večim pridom svoj jubilej obhajali in ga delj časa v spominu ohranili, za to so te črtice priobčene ter posvečene njihovemu skrbnemu pastirju pa njegovim pridnim ov-čicam, ki so že veliko storile in so še več pripravljene storiti, da bi se ta jubilej dostojno obhajal v slavo božjo in njim na čast!
1. Duhovnija sv. Križa.
Svet, po katerem se raztegiije duhovnija sv. Križa, je gorat in še večinoma z lesom obraščen. Pustega skalovja še ni veliko najti, dasiravno so v zadnjem času, kakor povsod, že tudi tukaj začeli gozde preveč trebiti. Prebivalci imajo svoje hiše večinoma vrh hribov, ker se povsod nahaja dovolj vode, v dolinah in gra-bah kraj potokov pa imajo travnike in više po hribih njive in gozde. Nekoliko se tudi v tej duhovniji vinogradov nahaja, namreč v Kozjaku in Surkovem vrhu, vendar imajo posestniki svoje vinograde večjidel v sosednjih župnijah sv. Jurja, Zgornje sv. Kungote in v Kamnici.
Zemlja je večinoma kamenita; razun kamenja za zidovje nahaja se ondu dober apne- j nik, katerega vsako leto precej sežgejo ter prodajo ; tudi je najti peščenik, iz' katerega si ljudje dobre bruse delajo in celo žlahtnemu kamenju sledovi se najdejo. Govorica med ljudstvom trdi, da ko nekdaj tukaj železo in srebro kopali in v Kozjaku še kažejo dva zasuta rova iz tistega časa.
Sv. Križ je 582 metrov nad morjem, in površje cele duhovnije meri okoli 3802[i|oralov ter meji na župnije sv. Jurja, Zgornje sv. Kungote, Kamilico, Selnico, sv. Duha in Lučane.
Prebivalcev ima 968, in so sami katoliški Slovenci, ki po politični razdelitvi spadajo v občino sv. Križa in deloma Rošpah pod okrajno glavarstvo Mariborsko in okrajno sodnijo Mariborsko na levem pobrežju.
Ko je bila 1. 1786. tukaj samostalna duhovnija ustanovljena, vpisali so bili v njo 1. celo občino sv. Križa, izvzemši dva kmeta (Potočnika in Pajerja), katera so izločil[ k sv. Kungoti; pod to občino so spadali kraji Zunkov vrh, Zunkova graba, Gajev vrh in Kozjak; 2. dve tretjini občine Sober ali Brde; 3. četrti del občine Rošpah — vse to iz Kamniške župnije; in 4. 35 liiš iz občine Slemen, župnije Sel-niške. Ta del Slemena se odpotlej navadno ime-
nuje Fürst, pod Selniško župnijo ostali del pa je obdržal svoje prvotno slovensko ime.
Po cerkveni razdelitvi spada župnija sv. Križa k mestni dekaniji Mariborski, s katero vred je dohajala do 1. 1859 pod sekovsko škofijo, od potlej pa dohaja pod lavantinsko, ker se je omenjenega leta sedež lavantinskih knezo-škofov od sv. Andraža na Koroškem prenesel v Maribor.
Patron duhovnije sv. Križa je štajerski verski zaklad.	(Dalje prih.)
Smešnica 15. Harpele: „Dobro, sedaj bo Spitališki prvak ali 150 gl. globe ali 4 tedne zapora trpel."
Lagerle: „Mu ne bo veliko djalo. Bolje bi bilo, ko bi ga bili obsodili, da si naroči na mesec dni Tvojo „M. Z." pa mojo „D. W." ter ji vsakokrat tudi prebere, celi od konca do kraja. To bi bilo za nj dobro."
Harpele: „Saj res, tega bi pa ne pretrpel."
Lagerle: „Dr. Glantschnigg se je te kazni prepozno spomnil, za to pa je tudi sedaj zoper ono vložil pritožbo."
Harpele: „Ah tako! Sedaj bi še tedaj rad to predlagal. To pa bo dobro."
Razne stvari.
(Okrajni z as t o p.) Nove volitve za okrajni zastop v Mariboru se vršč tako le : Dne 27. aprila voli veleposestvo 10 udov; dne 29. aprila pa obrtniki in trgovci 10 udov, zatem dne 1. maja mestni odbor v Mariboru 9 in trški odbor pri sv. Lovrencu v puščavi 1 uda in 3. dne maja volijo kmetje celega okraja 10 udov.
(To laži j i v a novica.) Kakor se nam poroča iz Dunaja v bolezni drž. poslanca č. g. B. Raiča ni več nevarnosti, toda kar smo že rekli, treba bo delj časa, da okreva blagi gospod toliko, kolikor mu treba za to, da se poprime zopet delovanja, kakor ga terja njegov trudapolni poklic. Njegovi volile i pa bodo že tudi te novice veseli in hvala gre še v tem drž. poslancu g. M. Vošnjaku, ki je ves čas bratovski skrbel za svojega tovariša in neustrašenega borilca za blagor slov. ljudstva.
(Nagla smrt.) Č. g. Jakob Pajtler, Slovenec doma iz Lučan, zadnja leta kaplan v Ju-denburgu, je v torek, dne 12. t. m, prav na naglem umrl, še ne 40 let star. Ranjki je bil velik dobrotnik slov. delalcev, ki so v obližji .Judenburga po rudokopih na delu. Naj mu ljubi Bog povrne!
(Vinorejska šola pri Mariboru.) Dež. odbor je izvolil trojico Mariborskih gospodov, dr. Fr. Radaja, Jul. Pfrimerja pa Ferd. Kiisterja v ta namen, da se osvedočijo o vino-rejski šoli pri Mariboru, kako da ona napreduje. Predzadnji četrtek so si ti gospodje šolo
ogledali in se o njej pohvalno izrekli. Mnogo sadje- in vinorejcev pa je ne bo tako pohvalilo, kajti od te šole dobodo redko domači posest niki sadik ali živic, čeprav so se za nje oglasili, kakor pravijo, še o pravem času. Vselej skoro so dobili za odgovor, da je prepozno.
(čudna oso d a.) V neeih nemških no-vinali se bere, da nakana kneza Bismarka gledé poljskih posestev v Poznanju ni ali pač da je v nekem oziru za Nemce prilična. Minister-stvu se namreč dosehmal še ni nobeno posestvo od strani poljskih posestnikov ponudilo, da jih nakupi v imenu nemške omike, pač pa se je to izgodilo od večih nemških veleposestnikov. Radi bi si namreč na stroške države opomogli. Da bi se kaj tega izgodilo, pač Bismark ni bil mis lil, kedar je oni načrt postave, ki bije vsej pravici v oči, dež. zboru predložil.
(Premeščenje.) Gr. Karol baron Myr-bacli, sedaj c. kr. okr. komisar v Maribora, je poklican v ministerstvo notranjih zadev, na njegovo mesto pa pride c. kr. okr. komisar iz Ptuja, g. Adolf Rotondi vit. Arailza.
(Od o b č. volitev.) Dež. odbor v Gradcu je ovrgel obč. volitve v Selnici pri Dravi, ne pa onih vFramu; se vé, ker bi tukaj utegnili slov. možje dobiti večino, se tej srenji ni smela več priložnost dati za nove volitve.
(Silna potreba.) Za generala šulvei--eina, dr. Weitlofa, agituje se pridno po krajnih društvih šulvereina. V Cmureku, Rogatcu, v Vuhredu (!) so mu možiceljni prikimali ter so vsi zadovoljni s tem, da še naprej sedé židje v šulvereinu. Drugače pa tudi ni mogoče, kajti šulverein brez Židov bi jim kmalu izginil kakor kafra.
(Sadike na sejmu.) Zadnjo soboto je bilo veliko sadnih drevesec na sejmu, največ je bilo slivovih, nekaj pa jabelčnih in liruše-vili sadežev. Za slivova drevesca se je dobilo po 10 do 20 kr., za jabelčna in hruševa pa 30 do 40 kr.
(Premalo govoril) še je dr. Äusserer, slavni (!) poslanec za Maribor, v drž. zboru in pride za to v soboto dne 17, t. m., navlaše v Maribor, da bo spolnil bojda vpričo dijakov mero svojih — otrobov. Oj to bode za nje „ulka".
(Vsakemu svoje!) Cerkvenik pri sv. Petru pri Mariboru, A. Srbela, obsoien je vsled obravnave pri porotni sodniji v Celju na 21/» leta težke ječe. Po tej obsodbi je dne 31. okt. meseca 1.1. vč. g. kan. in župnika pri sv. Petru, Marka Glaserja, obkradel za najmanj 800 gld. in to cerkvenega denarja. Mož sicer ni obstal tatvine, ali vse je kazalo na to, da si denarja, ki so ga pri njem našli, ni mogel prihraniti. Sicer so pa on in njegova družina tako živeli, kakor ne živi tam noben, tudi najbolji kmet ne. Zeno so izpoznali za nekrivo.
(Smrt in pogreb.) V sredo, dne 14. t. m. so č. g. Ivan Trarapuš, duh. svetovalec, dekan in župnik v Zavrčah, po dolgi bolezni in večktat prevideni s sv. zakramenti umrli. Pogreb bode jutri. Več v prihodnjem listu.
(„Sveto leto.") V tiskarni sv. Cirila v Mariboru izide prihodnji teden: „Poduk za sv. leto". Knjižica bode ročna in bode čč. dušnim pastirjem dobro služila in menimo, da bo tudi vernikom ustregla, kajti ima vse molitve in pobožnosti, ki se bodo ob procesijah opravljale.
(Vabilo) na XXI. redni veliki zbor „Matice Slovenske" v sredo 28. aprila 1886. 1. ob 4. uri popoludne v dvorani ljubljanske čitalnice. Vrsta razpravam: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. jan. do 31. dec. 1885.1. 3. Volitev treh društvenikov, katerim je v zmislu §. 9. a društvenih pravil presojati in potrjevati odborove letne račune o novčnem gospodarstvu. 4. Poračun za 1. 1887. 5. Dopolnilna volitev odbornikov.
(felov. pevsko društvo) je dobilo z g. Josipom Zelenikom, profesorjem na Dunaju, ki je doma iz St. Urbana pri Ptuju zopet novega ustanovnika s 25 fl. Društvo si šteje v veliko čast, da se domačini na tujem tako zanimajo za to velevažno narodno društvo, ki se ne briga za politiko, marveč le za gojitev petja. Domoljubi pristopajte in skrbite za enake posnemovalce!	B. R. N.
(Posojilnica v Konjicah) imela je v prvih treh mesecih leta 1886. dohodkov 17.666 fl. 37 kr. Izdatkov 16.935 gld. 90 kr. in gotovine dne 30. marcija 1886, 730 gld. 47 kr.
(I. Izkaz.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v Celju za čas do 1. aprila 188G. Podružnica šteje 48 udov in sicer 2 pokrovitelja, ustanovnikov in 41 letnikov. Pokrovitelji: Posojilnica celjska vplačala 100 fl., g, Mihael Vošnjak vplačal 100 fl.; ustanovniki: gg. dr. Josip Sernec 10 fl., vikar Josip ŽiČkar 10 fl., dr. Josip Vrečko 10 fl., dr. Ivan Dečko 20 fl., Milan Denvald 10 fl.; 41 letnikov je vplačalo 57 fl., med temi 2 neimenovana z 20 fl in 2 fl.; vplačali društ-veniki vkup 317 fl. Razni prejemki do 1. apr. 1886 : Iz pušice v čitalnici se je vzelo 7krat 7 fl. 18 kr. Iz pušice pri Slonu pa 15krat 31 fl. 70 kr. Vesela družba pri Praterju nabrala 5 fl. 10 kr., vkup 44-04 fl. Ravnateljstvo celjske posojilnice daruje 15 fl. Posojilnica v Makolah daruje (g. Maks Veršee.u za sklepanje računov namenjenih) 10 fl. Posojilnica v Pišecah (ravno tako) 5 fl., Posojilnica v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem daruje v namen ugodne rešitve neke pritožbe v dačnih zadevah, katero je naredil g. Maks Veršec, ki je nagrado v korist društva odklonil 40 fl. Gosp. Simon Črnoša, župnik v Pišecah, daroval ob priliki občnega zbora posojilnice 5 fl. Vseh prejemkov je torej 436-04 fl. Izdalo se je pa za ustanovitev itd.
vkup 7 fl. 58 kr. in naloženega je: v mariborski posojilnici 20 fl., v celjski posojilnici 408 fl. 46 kr., vkup 436 fl. 04 kr.
Celje, dne 1. aprila 1886. Dr. Jos. Vrečko, načelnik. Maks Veršcc, blagajnik. Dr. Ivan Dečko, tajnik.
Loterijnc številke:
V	Trstu 10. aprila 1886: 49, 47, 2, 16, 81
V	Lincu „ „	7, 1, 15, 82, 79
Prihodnje srečkanje 17. aprila 1886.
~~~	Slovo!
Ker sem prijetno narodno slov. Središče zapustil, ter se preselil v svoj rojstni kraj, kličem tedaj vsem Središčanom in okoličanom: Srečno! Bog Vas živi!
__OpjeslaT Kosi.
12 Oznanilo«
Komur je do tega, da bodemo Slovenci napredovali v vseh strokah narodnega gospodarstva, naj prevzame zastop vzajemno zavarovalne banke „Slavije", katera uživa splošno zaupanje. Tudi potovalne zastopnike za posamične okraje in za celo Spodnje Stajarsko sprejema banka „Slavija". Obrniti se je do njenega glavnega zastopa v Tjjnl>ljani (na Kongresnem trgu štv. 7.)
Veliki živinski sejem
bo pri sv. Jurju v Slov. goricah dne 22. malega travna (aprila). Kupci in prodajalci živine se povabijo. Mesto-vine za prignano živino ni treba pla-
catu	Mesarec,
občinski predstojnik.
Prav lepa pšenicna ogerska moka se prodaja pri ,,Tirolcu.ss v Mariboru
na velikem trgu pri pošti pod stopnicami; klg. po 8, 10, 12, 14, 16 in 18 kr. Prodajajo se pa tudi na mero in po jako nizki ceni mnogovrstne druge reči.	3-3
sočivja in cvetlic, trave in travnih zmesi, repna in deteljska razpošilja v najbolji, sveži, kalivni lastnosti
Jože
2-2	Celje, kolodvorske nliee št. 97.