. *pi§£ list slovenskih delavcev v Ameriki. TBLSPOK: 4087 COETULNDT. U, IMS, at tfc* Oftee at Mnr Yark, % the Att of of March 3, 1871. TXLKFOM: t87f OOSTLAKDT, HO. 218. —- STBV 218. MEW YORK, M0HDAY, SEPTEMBER 17, 1917. - PONEDELJ IK, 17 8EPTENBEA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Ruska republika. KERENSKI JE RAZGLAfi^ REPUBLIKO. — RUSI JI PRSTI NEVARNOST. — PET ČLANOV VLADE. -KOZAKI INKALEDIN. — KERENSKI PRED SEDNQL — POZIV NA KOZAKE. — NOVA VLADA OSTANE V VELJAVI DO 25. SEPTEMBRA. ooo . Petrograd, 16. septembra. — V Rusiji je bil« razglašena republika. Provixorunu vlada je sinoči izdala naslednjo prokla- mučilo: — Kevoliwija general* Koruilova je bila udušena. Hevobieija je povzročila veliko zmešnjavo in še vedno je velika nevarnost, ki ogroža usodo domovine in svobode. K» r smatramo za potrebno, tla se napravi konee zunanjim negotovostim državne organizacije in spominjajo«* se soglasnega in odločnega odobravanja republikanske ideje, ki je bila izražena na državni konferenci v Moskvi, uro v izuril* uh vlada izjavlja, da je ustavna organizacija, kakor se vlada ruska država, republikanska organizacija in s tem razglasi rusko republiko. Minister in predsednik, Kerenski; Juetični minister, Jarudni. Navzlic temu, da s? nadaljuje revolucija generala Ka-1 edina in donskih koza kov, katerih cilj je še negotov, je at al i Are provizorične vlade izboljšano. Da je temu res tako, se razvidi iz tega, da se je cela armada izjavila lojalno provizorični vladi. Preiskava Kor-nilove revolucije je dognaht, da vojaki, n zelo nekateri čast niki, ko so korakali proti Petrogradu, niso niti vedeli, kaj je njih cilj in namen. Vedeli niso, da *e je Komilov uprl proti petrograjski vladi. Predsednik Kerenski je včeraj podal izjavo, da Koruilova armada, ki koraka proti Petrogradu, nima namerni strmoglaviti vlade, temveč je izjavila svojo lojalnost napram vladi. c Preiskava je tudi dognala, da je mislila čuriskija divizij«, ki je prodrla do Nrirve, da je njena naloga braniti baltiško obal, katero ogrožajo Nemci. Vojaki m izpovedali, da jim je bilo rečeno, da je v Pe-t rugradu nastala anarhija in da v mestu ni hrane. General Komilov je rekel, da ni njegov namen ovreči sedanjega re da, temveč, da hoče napraviti konee zmešn javi, ki pomaga sovražniku. Včeraj ao aretirali v Moli i levu zopet 20 častnikov, jiied njimi generala Kisljakova in polkovnika Lebedjeva, v čegar avtomobilu so našli načrt za operacije proti Petrogradu. Politični oddelek vojnega ministrstva je prejel več sto brzojavk od armadnili odborov, od svetov delavskih in vojaških delegatov in odličnih oseb, ki obsojajo upor in izrazit jo svojo lojalnost vladi, katero hočejo podpirati v vsakem oziru. Večinoma vse čete, ki »o revoltirale s Kornilovem, so m- vrnile na svoja mesta. Divizija, kateri poveljuje prejšnji petrograjski poveljnik general Poloveev, je zopet na potu na fronto. Veliki svet donskih kozakov, ki imajo svoj sedež v Novem Cerkasku, je prejel od vlade povelje, da aretira generala Kaledina. Bvet pa je odgovoril pi-ovizorični vladi, da ni mogoče izvršiti povelja, ker mora general prisostvovati kozaškj|U vojaškim posvetovanjem kot kozaški liet-man. Ob istein času je svet tudi sprejel resolucijo, v kateri protestirajo proti obdolžit vi. da kozaki simpatizirajo s pro t ire vol učijo. V resoluciji kozaki izražajo vladi svojo lojalnost ter so izdali vsem vojakom iu civilistom v donskem okrožju lK>velje, da se ne ozirajo na odredbe neodgovornih oseb. Poveljnik vojaškega okraja v Moskvi je izdal poziv n a kozaku, kalure imenuje predbojevnike svobode, da morajo aretirati generala Kaledinesa in poslati domov vse nove kozaške čete, ki so se zbrale brez dovoljenja vlade, v nasprotnem slučaju se bo ravnalo s kozaki kot izdajalci in sovražniki narodne svobode. Iz Helsiugforsa poročajo, da je poziv demokratičnih organizacij na Častnike armade in mornarice na Finskem, la podpišejo udanostno izjavo vladi, povzročil nesporazum na bojni ladji "Petropavlovsk". Štiri častnike, ki niso hoteli podpisati izjave, so vbjaki vstrelilL Osrednji odbor delavskih, vojaških in kmetskih delegatov je sinoči na skupni seji odobril z veliko večino Ke-renskijev načrt za vlado petih mož. Vlada o tem naznanja sestavo vlade: Kerenski. predsednik; Tereščenko. zmiauji minister; general Verkovski. vojni minister; admiral Verdervski, mornariški minister in Nikitiu. postni in brzojavni minister. ' Ta vlada petih mož ostane v veljavi do 25. septembra ko se 1)0 sestavil nov kabinet. I w*- Italija hoče zdrobiti Avstrijo. Poljsko vlado imenujejo okupacijske armade — Vlada treh članov, i Svoje zastopnike bo imenovala poljska vlada šele po vojni Amsterdam, Nizozemsko, 16. sep- j tembra. — V sredo je bil v Lu-! bi in u iii Vasavi razplašen odlok, s katerim se najvišja poljska oblast prenese ua vladni svet treh članov, katere imenujejo vladarji o-kupacijskib armad. Vse odredbe sveta mora podpisati odsrovorni predsednik; svet izvršuje postavodajno oblast. Pravieo. imenovati narodne zastopnike ia sklepati mednarodn« pogodbe. &me iKdjska vlada izvr sevati šele po končani okupaeijt. • Nemški cesar je varšavskemu eeneraliremu gmeruerju poslal pismo, v katerem mu naznanja o novi odredbi* Isto jo sporočil tudi avstrijski cesar lvovskemu nadškofu. Nadškofa smatrajo za predsednika vladneea sveta. Avstrijski eesar pravi v svojem pismu, da se zaradi vojnih razmer še nc more imenovati poljski kralj; tudi se lfr more dovoliti, da bi -se sestali v Varšavi narodni zastopniki, ki bi zastopali demokratična načela. Na-zahtevo naroda pa naj se sedaj organizirajo državni orgrani s postavodajno in tevrse-vatno oblastjo. -000- ITAUJA IMA. BAJK KA RAZPOLAGO 4.500,000 VOJAKOV TSE HOČE ZAGOTOVITI ZMAGO ZAVEZNIKOV. 01 JI BODO SLEDNJI POMAGALI • TOPOVI. — 82DA1TJ1 OttJ ITALIJANOV JS LJUBLJANA, KAJTI ZAVZETJE SLOVENSKE 8TOUCE BI POMENILO ODREZAN JE PULJA IN TRST JE STRANSKEGA POMENA. -ooo- Pri najvišjem poveljstva itali- j potrdila resnico teh izjav. Vojaški janskih armad, 14. Kljub resnemu položaju v Rusiji je napočila ura, ko mora svet o-brniti svojo pozornost na italijansko fronto v Avstriji. Nemčija in Avstrija delata to. Če pa tega ne bodo storili zavezniki Italije, potem se pač lahko reče, da je to žalostno. Tnkaj smo imeli najdaljši in Zapadno bojišče. London, Anglija, 16. septembra. Včeraj so Angleži z velikim uspehom naskočili nemške zakope za-padu©-od -Cheri*y ter so zavzeli nemške postojanke do tejca kraja. Ponoči so Nemei naskočili An-crleže severno od Lensa, pat ao bili odbiti. • Kemika artilerija je :bila zelo živahna okoli Ypresa.; Paris, Francija, 16. septembra. Fran (-021 so odbili hud nemški napad pri Loivre. aevei-ozapadno od Rheimsa. Posebno hudo artilerijsko streljanje je bilo med Maison* de-Champagne in Mae&iges. Na desnem brejran Mozele pri caurirskem gozdu so Nemci na-padlyi francoske pozicije, pa so se morali vsled hudega francoskega ognja umakniti. Vojaki hočejo Suhomlinova. Petrograd, Rusija, 16. sept. — Obravnava proti generalu Suho-mlinovu, ki je kriv veleizdaje. je bila včeraj nenadoma, prekinjena, ko so vojaki razbili okna sodnij-ske sobe in so se pokazali zastopniki treh stotnij^ki so čakale pred sodni jo. ~ - - Odposlanci so izjavili, da je Suhomlinova zadeva popolnoma pri-protsa in da je jasno,-da sodišče nalašč zavlačuje obravnavo. Zahtevali »o. da jim izroče obtoženca (poleg &uhoinlinova je na zatožni klopi tudi njegova žena), da bo polk ž njima obračunal. •Sodišče jc zahtevo zavrnilo, nakar so delegati zahtevali, da se obtoženca prepeljala v vojaški zapor. kjer ne bodeta imela nikakih udobnosti Sodišče je nato sklenilo, da se Suhomlinov in njegova žena prepeljala iz hotela, v katerem sta stanovala, v petropavlovsko trdnjavo. SE HA "GLAS NARODA' 16. Belfijska - mesta praznijo A lljlill lis IU. Nizozemsko, septembra. — "Handelsblad" poroča* da jso~se morali prebivalci bel^rijskega mesta Bottlers, ki leži za nemško fronto, preseliti, pričali so prasniti tudi Ostende. Listi poročajo, da je 2000 oseb odpotovalo iz Courtrai. Mnogo Belgijcev so prjsIUH, da delajq 'utrdbe v Tonreoing. je oieaiL Švedsko, 16. sept. —-Kakor poročajo londonske ■ >ailv News', pripovedujejo petrograjski begunci, da je v času. ko je bila maka kriza na. vrhuncu*, t. j. kmalt po padcu Rige, Kerenski še imel eas, da se je oienil. Poroka se je vršila v rimski pa-, laei; njetfova nevesto je gdč. Tim- najboljši pregled bojne fronte, kar jih je kedaj imel kak vojni poročevalec v sedanji vojni. Videl sem italijansko armado v Avstriji od gorskih višin ua do morske gladine. Videl sem stvari tako velikanske ter slišal stvari tako važne, a vendar tako priproste v svoji resnici, da sem popolnoma izpremenil svoje naziranje glede te vojne. Stavil sem vprašanje: Zakaj se je te italijanske armade, njih voditelje, njih ofenzivni program v Avstriji šele ravnokar razkrilo? — Odgovor poznam, a ga ne morem objaviti. Nahajamo se v četrtem letu vojne, ki preti pogin celi civilizaciji. Nahajamo pa*«e sedaj tudi v vitalnem trenutku ter je.odpr tih le par poti, da izvojujemo. zmago, če sploh mislimo končati stvar z zmago ne da bi nam bilo treba pričeti vse zopet znova. Mislim, da moremo končati to vojno sorazmerno hitro fta italijanski fronti v Avstriji. To je precej drzna trditev, a treba nekoliko počakati Nisem rekel, da more le Italija zmagoslavno končati to vojno. Rečem pa, da je mogoče končati to vojno na italijanski fronti s pomočjo Anglije, Franeije in Amerike. Govoril sem nekega dne z nekim odličnim Italijanom. Imenoval bi labko njegovo ime in njegove besede bi napravile večji u-tis. vendar pa ni dovoljeno, da bi izvedelo občinstvo njegovo ime. Rekel je: — Zakaj se ne ozrejo vaši vojaški izvedenci včasih na zemljevid Italije ? Nisem odgovoril in nato mi je stavil skoro presenetljivo vprašanje: ! — Kaj pa pravzaprav- v resnici mislite o Italiji v Združenih državah t Ali nas sodite popolnoma po naših ljudeh, ki grade vaše Železnice in stanujejo na iztočni strani New Yorka ? Vnovič nisem odgovoril. Preko njegovega lica pa je legel čuden izraz. Pri tem pa je stalno strmel vame. Bil je odlične postave in to celo v olivni uniformi. Zopet pa jo pričel govoriti: — Ni vam treba odgovoriti, — je rekel. — Vem. Pa se vrnimo k zemljevidom. Spominjam vas na Korzičana, kojega ime spoštujejo vaši ljudje, ki so proučevali zemljevide, posebno pa zemljevid Italije. Kar je rekel on pozneje, je dejanski resnično tudi danes. — po sto letih. Napoleon je rekel: — Nemčijo je mogoče doseči le skozi Avstrijo iz Italije. In v tem Četrtem letu vojne sem se spomnil, da je sledilo izjavi Napoleona tudi dejanje, kajti Napoleon je odšel v Ljubljano. Ko je dospel tja, se je nahajala avstrijska armada v tako polnem begu. da je ostal med Napoleonom ter njegovimi sanjami le Austerlitz. Danes se nahajajo prednje postojanke italijanskih črt le nekaka štirideset milj od Ljubljane. Če dospejo kaljanske armade v Ljubljano, se lahko reče, da bo vojna končana. Zakaj f Ker. če dospejo italijanske armade do Ljubljane, je avstrijska armada poražena. Poražena Avistrija pa je poražena Nemčija, če hočejo namreč zavezniki, da bode tako in s poraženo Nemčijo je vojne seveda konec. S tako priprostimi besedami je moj italijanski prijatelj. septembra. —j izvedenci, ki niso študirali zemlje-vdov, bodo sprva rekli: — Italija hoče Trst in če ga dobi je dbsežeii cilj, radi katerega je šla Italija v vojno. — To je popolnoma resnično in Italija bo dobila Trst. A tudi v tem slučaju razume Italija da v Trstu avstrijske armade Se ni«o končane. Izguba Trsta bi pomenila strašen udarec za Avstrijo, a taka italjanska zmaga bi bila bolj sentimentalna kot pa resnična. Avstrija bi trpela predvsem vsled izgube morale. Ljubljana mora biti ter jc resnični cilj Italijanov, dasirovnu b<>do zopet rekli vojaški izvedenci: — Dobro. Italija ne more priti tjakaj, ker je to s-ploh nemogo če. Gore so previsoke. — Tukaj pa je odgovor: — Svet v splošnem je mogoče mnenja, da je zavlekla Italija svoj vstop v vojno za skoro eno leto raditega. da pripravi nenaden vpad v Avstrijo. Te'pa je le deloma, ne pa v polni meri resnično. Italija kot član trozveze je bila zaveznica Nemčije in Avstrije. — Kljub temu pa se je Avstrija pripravljala in oboroževala proti Ita liji. To je bilo dokazano po mejnih utrdbah in mobilizacijskih barakah ob italjansk mej. Vsled tega je bila Italija tudi v času, ko je stopila v vojno, v dokaj slabšem položaju kot pa Avstrija. Res. njena armada je bila sijajno o pre.m)jena in izvežbana. Nemško zavezništvo je naučilo Italijo več vojaških metod, od katerih je ime la svoje dobičke. Avstriji, pa so bile istotako znane vse te stvari in razventega je imela večje prednosti glede zemljepisnega položaja. V pričetku svojega napredovanja v Avstrijo se je borila Itali ju v ravnini, dočim je imela Avstrij.i v rokah gore. Nahajala se je popolnoma v položaju osebe, ki stoji ob vznožju lestvice ob visokem zi du proti sovražniku na vrhune.i lestvice. Počasi, naporno, a goto vo so plezale italijanske armade naprej po lestvici. Premagale so težkoče, ki so bile videti trikrat težavnejše kot je naloga, ki jih čaka sedaj. V sedanjem času so namreč dospele italijanske armade na višek lestvice terse nahajajo na poolnoma -intern stališču kot avstrijske armade. Prednost na italijanski strani pa je še ta. da je sedaj Avstrija ogrožena ob celi črti. - . Težko je pisati o Italiji na način kot želim jaz in to radi moje-] ga prepričanja, ki ga bo težko po jasniti in napraviti vrjetnim mojim sorojakom. Amerikanci vedo tako malo glede vojne v Franciji, da je videti skoro brezupno pisati o kateremkoli prostoru izven Francije. Oni sta vi ja jo tako abot-na vprašanja, da dokazujejo z njimi popolno nevednost o vsaki stvari. Nekdo mi je rekel pred par tedni v Parizu: — Ali je ta Verdun sedaj v francoskih ali nemških rokah? — To se zdi človeku nevrjetno. vendar pa je živa resnica glede številnih Amerikaneev. Res, morje je preširoko, da bi se moglo razumevati pomen te vojne. Celo angleški Kanal je bil preširok za Anglijo, da bi takoj spoznala dejstvo, da se mora boriti na življenje in smrt. Pa vrnimo se nazaj k Ljubljani. Italija vojn je klasično vojno. Njene operacije so večje kort om Napoleona. Vsak korak, ki ga stori Italija naprej, rani Avstrijo na način, da je že pričela stokati. Ita-Ijauski škorenj je že stopil na avstrijska tla. Kadar bo italijanska peta počivala na Ljubljani in s prsti, obrnjenimi proti Dunaju ali Budimpešti, se bo povsem naravno pojavilo vprašanje: — Na kak način bo to končalo vojno f Odgovor na to je, da bo Avstri-ja, če se bo-mogla upirati do Poštni promet! v -OOO- URADNA NAVODILA GLEDE SPOROČITVE PRI-VATNIH NAZNANIL POTOM AMERIŠKEGA RDEČEGA KRIŽA. — t)OVOLJENA NISO SPOROČILA V OBLIKI PISEM, TEMVEČ LE KRATKA SPOROČILA IN VPRAŠANJA PRIVATNEGA ZNAČAJA. - IZDELATI HOČEJO SISTEM O FORMULARJIH ALI TJ-ZORCIH GLEDE TEH PISEM — UPORABILI BODO NAJOSTREJŠO KONTROLO. -ooo- Pred kratkim šmo obvestili naše rojake, da bo po dolgem času končno vendar mogoče pisati iz Amerike v staro domovino, to je da bodo rojaki labko pisali v staro domovino stvari, popolnoma privatnega značaja in da bo-do dobivali v Združene države tudi odgovore na ta vprašanja. Sedaj pa so bile izdane končne naredbe glede te poštne ms«. Rojakom priporočamo, naj jih v vsakem slučaju natančno "vpožtevajo. če sploh žele stopiti v kak pismeni stik s svojimi dragimi v stari domovini. Centralni urad ameriškega Rdečega Križa v Wash-ingtonu je v polni meri uporabil dovoljenje, ki mu ga j9 dal dršavni department, da omogpči tu nahajajočim se privatum osebam, sporočiti kratke in bistvene stvari popolnoma osebnega značaja, svojim sorodnikom v deželah centralnih sil, to je v Avstriji in Nemčiji. S tem ij.ij bi se odpomoglo velikim trpljenjem, ki so nastala vsled popobiega pivkiujenja vsake poštne zveze. Centralni odbor Ameriškega Rdečega Križa je izdelal načrt, po katerem bodo takoj uvedli tako izmenjavo sporočil. Samoposebi umevno je. da bodo vsa ta poročila podvržena najostrejsemu nadzorstvu. Iz pozitivnega vira smo izvedeli, da se ne sme pisati v Avstrijo pisem, temveč, da je treba sporočiti na centralo Ameriškega Rdečega Križa le kratka vprašanja glede osebnih zadev, nakar bodo prišla tudi iz domovine sporočila enake kratke vsebine.. Xadaljc smo izvedeli, da so izdelali v Washiiigionu načrt, po katerem bodo uveljavili popobioma določena fonnularje in vzorce. Izvedeli smo. da bV> Ameriški Rdeči Križ razposlal take tiskane pole s popolnoma določenim besedilom in da bo mogoče le te pole uporabljati pri zvezi s staro domovino. Te pole bodo v najkrajšem času dogotovljene, in tedaj bomo sporočili javnosti tudi vse posameznosti. Samoposebi je umevno, da si pridržuje ameriški Rdeči Križ pravieo. da sme poročila popraviti ali izpreme-niti, da bodo soglašala z zakonitimi predpisi. Tozadevne posameznosti bomo objavili tekom par diii. Našim rojakom, ki so nam že poslali pisma, naznanjamo, da bomo poslali prevod teh sporočil v Washington ameriškemu Rdečemu Križu, kakorhitro dobimo od vlada potrebne vzorce ali pole. Stvar bo rešena v par dneh in vsak. kdor želi stopiti tako zvezo s svojimi v starem kraju, naj se obrne na nase uredništvo. Pisma, ki smo jih sprejeli dozdaj, bomo na ugoden način rešili, kakorhitro bomo zamogli ugoditi vsem zahtevam Ameriškega Rdečega Križa. Na odgovor bo treba čakati približno mesec in pol. Rosi se drže pri Rigi. f se, kakor mi je h, zanesjiveera vi-Petrograd, Rusija. 16. sept. —jra znano, pripravlja, da bi predrl Xa severnem ruskem bojišču ru>ko črto x>ri Dvinsku in Minskiv vrse zelo obupni boji. Današnje'Ako bo uspe!, bo svobada. katero rusko uradno poročilo pravi, du mijo pridobili v rcvolueiji. izirab-se Rusi bojujejo z veliko odloč-11 jena. nostjo in so dosedaj odbili vm?! Zaradi tejra va> poživljam, da nemške napade. Odbili so tudi , , pustne, da vlada razreši notranja vprašanja, sami pa se posvetite v to. du obdržite diseiplino iu bojno moč." napade na rumunskem bojišču. — Severno od Pečurskejra jezera s»j Rusi našli ostanke neinškcfra a<-roplana. kateresa so Rusi iz-tre-lili. Pri Fokšani. Fitionesehi in Me-reeeshi so Xemei poskušali približati se rnmuifcskim zakopom. toda bili so povsod odbiti. General Valuev je včeraj izdu* na?Jedoje dnevno povelje: "Sovražnik ne spi. Nasprotno Obravnava p-oti Kornilovu ne bo maščevalna. Petrograd, Rusija. 16. evarjal. Pošiljateljem denarja* ■ o i »■ 4 Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja ta ig« pla&la v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še ixposlnjemo ispla&la vojnim ujet« Bikom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi ornim ljndaai na Primorskem, kateri bivajo v krajik, ki m n »odeni po laiki armadi. „ Kadar pošljete tlenar, priložite tudi dopisnico aH pi« smo vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate »estaviti "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by tbe BLOVENIC PUBLISH Mr a (a ccrpor»nan.) FRANK BARBER. President. LOUIS BENEDIE, COMPANY Place at Bwrint— of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. T. Ma celo leto velja llat sa Ameriko la Canado....................$3.50 Sa pol leta.....................2.00 Ea fetrt leta .......................j_00 Za oelo leto aa mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta sa mesto New York 1.56 Za Inozemstvo za celo leto ...... 6.00 "GLAS NARODA** izhaja vsak dan lzvzemfil nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") every day except Sundays and HoUdaya _ Subscription yearly $3.00._ Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejflnje btvallSSe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Prt Dopisom ln poAljatvsm naredite ta naalov: **GLAS NARODA** B Oortlandt Rt_ New York City. Telefon: 287« Cortlandt. je vedel, da bodo na prvi znak združenja vprizorili bolj-ševiki vstajo. Vemo pa tudi, zakaj se je Kornilov uprl. Uprl se je zato, ker bi se le s pomočjo oborožene u-staje mogel Kerenski iznebki uplivanja od strani boljše-vikov. — Izid sedanje usta je pa je končno znamenje, ki kaže, da je Rusija na dobrem potu in da ne bo obstala sredi pota temveč izvršila delo osvoboditve ruskega naroda. Katalonija pozive, naj se sestane jo k zasedanju v Barceloni. Katalonija je bila vedno tako-zradii 'wnfunt terrible'' Špansko ter je še danes. Če izbruhne na Španskimi kaka stavka, kako gi ban je proli vladi, proti verski in posvetni avtoriteti, se ozira Mad rid v con o instinktivno na Katalonsko in posebno liart-elano kot povzročiteljico dotionega giba-nja. — Bilo je v Barceloni, kjer je vršil Berrer večino svojega dela in bilo je v tem mestu, kjer je plačal z življenjem svojo "strast do reform". Bilo je v Barceloni, kjer je vodil sefior Lerroux v prvih dneh sedanje vojne ono v«liko kampanjo za vdeležbo Špaiuske pri vojni Tam je imel svoja zborovanja ter izzival vlado. Celo gibanje izvira seveda iz stare zahteve Ka-taloueev. da se jim da neodvis- potreba poljedelske politike. Zgodovina človeka je zgodovina boja za prostost. Boril se je za prostost izpod avtokrativiiega nadgospodstva njegovih sovretni-kov. To je njegova politična zgodovina. Boril pa se je tudi za pro stost in osvobojen je od bestijal-nih strasti, ki so navdajale primitivnega človeka. To je njegova moralna zgodovina. Boril se je za osvobojenje od napornega dela, ko je služil v potu svojega izraza svoj vsakdanji kruh. To pa je zgodovina materijalnega na.pi ed-ka, iznajdb ter obvladanja naravnih ail. Politični, moralni in materialni napredek pa je — njegova civilizacija. Na polju materijalnega napredka je opaziti tri velike odseke razvoja: odsek mišične sile, odsek živalske sile in odsek mehanične sile. Človeška delavno«! oblega, v splošnem rečeno, poljedelstvo, transportaeijo ali prevoz ter izdelovanje, kar pomeni le iz-premembo oblike surovin. V prvem odseku človeškega razvoja je bilo poljedelstvo uporaba sile mišic v gotov namen. Mož je kopal zemljo s priostreno terih so bile človeške žrtve neprimerno manjše kot pa so v sedanjem. Povečanje naše poljedelske produkcije bo torej najbolj dobička-nosna, a tudi najbolj človečanska panoga, s katero moremo razširiti svojo zunanjo trgovino. Glavni faktor pri tej povečani produkciji pa bo traktor. Naslednji važen faktor bo organizacija far-mersfcih kooperativnih zvez, ki bodo oprostile farmerje izkoriščanja onih, od katerih farmerji sedaj kupujejo in katerim prodajajo. nost. Katalonska, pravijo oni, ni palico. S svojimi rokami je pebi-nikdar soglašala z ostalo Špansko' in skozi eelo svogo zgodovino se je gibalo med neodvisnostjo ter aneksijo od strani ostale Španaske. Katalonska se v resnici lahko ozira nazaj mt dolgo m častno zgodovino. Bila je ena izmed prvih rimskih posesti na tem polotoku ter je tvorila severoiztočni del Hispanije Tarraconemsis. Potem, ko so se rimske legije umaknile ter se polastili zemlje Gotje, ra-1 žito ter ga zmlatil sam. Na isti način je bila transportacija prenašanje blaga na človeškem hrbtu. Izdelovanje ali mamifak-t ura. p a je obsegalo mletje in tkanje. — Na polju transportacije in mamil a kture je človek hitro napredoval k uporabi živalske sile ter nato veprejel v svoj jarem tudi naravne sile. Transportacijia po- Dopis. Detroit, Mich. Tužnim srcem naznanjam žalostno vest o smrti mojega prijatelja Louisa Cvetlica, ki je bil star 36 let. Doma je bil iz Podgorja št. 57 pri Kamniku. Nesrečna smrt ga je zadela 26. avgusta pri delu v American Brewing Co. Zadušil ga je plin. Prepeljali so ga k pogrebniku in naznanili na njegov naslov. Ko sem izvedel ža lostno novico, sem takoj šel tja. Prvo vprašanje, katero so mi stavili, je bilo. ako je bil pokojni pri kakem podpornem društvu. Pogrebni k mi je svetoval, naj grem v tovarno in šel- sem. Povedali so mi vse o nesreči. (Spraševali so me. ako ima pokojni prijatelj kake sorodnike. Rekel sem, da mi ni znano. Izvedel sem potem, da v slučaju, da nima nikakega sorodnika, plača kompanija sama pogrebne stroške. Šel sem zopet k pogrebniku ter ga prosil, da prepelje prijateljevo truplo na moj dom. To se je tudi zgodilo. Žalostno je bilo videti, ko je pokojnik ležal brez venca in cvet lic. Ker nisem mogel vsega sam darovati, sem šel z mojim prijateljem J. Kraljem okoli rojakov. Italija hoče zdrobiti Avstrijo. (Nadaljevanje s 1. strani). kajti medtem bo Trst zanjo izgubljen, — dočim bodo njene armade skoro uničene. Pri Ljubljani pa prenehajo gore (t) in skorc neutrjene planjave se raztezajo j prav v notranjost Ogrske. Bolj j ki jo je storila s tem da ni napove-važno pa je dejstvo, da bi pomenil j dala vojne ob istem času, ko je padee Ljubljane konec avstrijske stopila v vojno proti Avstriji. A- mer jat i s Francozi kot bojevniki in možje, a vedo dobro, kako vo-jevati defenzivno vojno. Oni se ne brigajo za to. kako žive. kajti oni eksistirajo skoro brez ničesar. SStoje pod kontrolo nemških častnikov ter radi žive v tako grdih zakopih. da bi se izselil iz njih celo pes. Razventega pa imajo eno najboljših artilerij na svetu. Nemci jo uporabljajo ter vedo kako. Italija priznava svojo napako. želežniške zveze z dalmatinsko o-jmerika se nahaja v istem položa-baljo Reka in Pulj bosta odreza-j ju. Mi snlo v vojni z Nemčijo in &a. Avstrijska mornarica bi bila, zakaj bi ne bili tudi z Avstrijo? kmalu stavljena izven akcije in s Slučajno sem pred par duevi izve-tem bi se naenkrat končalo delo- j del, da se je od strani italijan-vanje podmorskih čolnov v Ja-j>sega generalnega štaba povabilo dranskem in Sredozemskem mor- ameriškega vojaškega atašeja, naj ju. Te navedbe kažejo, v kakem t opažu je pričetek sedanje ofenzive, stanju bi se nahajala Avstrija, če j Tega pa ni mogel storiti, kajti bi dospeli Italijani do Ljubljane. j Washington ni hotel, da bi storil Naslednje vprašanje pa je. kaj! količkaj, kar bi se dalo razlagati kot kršenje našega nevtralnega stališča proti Avstriji Sedaj pa seveda nastane vprašanje: — Kake vrste business je to? — Naši atašeji s« opazovali ofenzive še p redno smo s«* nahajali s ploh s kom v vojni. Opozovanje te ofenzive bi bilo za ameriškega atašeja zelo koristno. * . * (Ameriški poročevalec, ki se mudi še zdaj na laški fronti, je bil gotovo prevzet od vsega, kar je videl na italijanski strani. Obenem pa so mu liatvezili italijanski častnik bajke, ki so povsem razumev-lie. kajti prihajajo iz ust ljudi, ki ne poznajo glede vojne nikake bo z Nemčijo? Rekel sem že. da je poražena Avstrija tudi poražena Nemčija, če hočejo zavezniki storiti svoje. Seveda, če bodo postali sentimentalni ter sklenili z njo mir. potem se bo mogla Nemčija boriti naprej Če pa dospejo Italijani do Ljubljane, diktirajo lahko poboje, ki bodo pomenili poraz Nemčije in konec vojue. Ali pa ne more Nemčija pomagati Avstriji med tem časom? Sedaj prihajamo k par strategičnim pripombam. Nemčija bi lahko pomagala Avstriji ter bo mogoče tudi poskusila, čc >>e ne bo pregloboko zakopala v Rusijo. Dobro. Sedaj pa obrnimo svoj pogled na an- gleško-francosko črto od Švice pa nepristranosti ter vedno omalova- do morja. To je črta. o kateri so vojaški izvedenci vedno izjavili, da bo padla na njej odločitev. To je črta, kjer bo imela Amerika svoje čete. Na tej črti so zavezniki ž u je jo nasprotnika. Iz članka jut je nadalje razvidno, da nima ameriški vojni poročevalec niti najmanjšega pojma o ze-jmljepisnem ustroju pokrajini-, ka- skozi dolgi čas zadržavali Nemce.! tero nameravajo Lahi zavzeti, na-Tu se bore zavezniki izven dolge |mreč ozemlja od Trsta pa do Ljub in zakrivljene bojne črte. dočim se Ijane meni danes lokomotivo, ki vleče ^j Bizjak? F. Klanček so zaroeli Katalonsko leta 712 5000 ton v enem vlaku, ali pa lad-1 Zahvaljujem se vsem daroval- Mavri, to je ArabeL Mohamedan ce pa so zopet izgnale iz dežele čete Karola Velikega leta 788. Pozneje so vladali Katalonsko frankovski groti in bilo je v onejnjnarju in s kladivom v roki. Na času, ko je okusila dežeda sliuat polju transportoeije in manufak- To velja v toliki meri, kot se glase poročila, da bi je bil on poveljnik brez armade in da je vsa njegova armada dezertirala. T%k poveljnik pa se poda brezpogojno ali pa išee rešitve v begu. To tvori nadaljni dokaz, da sta skušala priti Kornilov iti Kerenski do kompromisa in sicer potom obojestran skih koncesij, ki naj bi preprečile nadaljevanje državljanske vojne. Sedaj pa razmotrimo nekoliko stvari, ki se dogajajo v Petrogradu, Cilj Kerenskega je isti kot Komilov cilj. Oba se razlikujeta le glede sredstev, katera je treba uporabiti. Oba želita enotnosti v spričo ogroženja sovražnika. Ko se je Kerenski pogajal s Kornilovom, je predlagal, naj se preosnovi vlado ter dovoli tudi ustavnim de niokratom, to je pristašem Kornilova soudeležbo pri vla- Vrjetuo je, da so ti napori posledica obljube, ki jo je dal Kerenski Komilovu s posredovanjem generala Aleksijeva. Boljfeeviki, to je levica soeijaliiih demokratov, je bila naenkrat vznemirjena in se polastila petrograjskega sveta delegatov delavcev in vojakov ter objavila program ki je bil veliko bolj radikalen in drastičen kot je bil katerikoli kar so jih kdaj hoteli vsiliti Rusiji. Soglasno 8 tem programom naj bi prenehala vsaka trgovina in cela civilizirana družba naj bi istotako prenehala obstajati Ker pa so bolj še viki videli, da hoče privoliti Kerenski v koncesije elementom, katere predstavlja Kornilov, •o dvignili hrup ter stavili vlado pred ultimatum. neodvisnosti, kajti grofje so se hitro odtrgali od frankovskega cesarstva. Pozneje se je potom neke ženit ve spojilo Katalonsko z Aragonijo in Katalonci so takoj pričeli p osvesti velik del svojih naporov boju za neodvisnost. Dasdravno se je sleherni poskus izjalovil, niso Katalonci odnehali ter vedno poskusili iznova. Katalonci so si želeli neodvisnosti od katerekoli države, prav posebno pa od Španske. To prostost so bili navidez voljni kupiti za vstako ceno, kajti ko je L 1W0 skusal španski kralj Filip IV. o-ropati Katalonce njih svcubodščin in privilegijev, so se Katalonci namah izročili francoskemu kralju Ludoviku XIII. Dežela pa je prišla nazaj v roke Špaaiske leta 1659, a zopet so jo zasedli Francozi, in sicer zadnjikrat v času Napoleonskih vojn. Leta 1813 je postala Katalonska zopet špansko ozemlje in deset let poaneje, tekom Karlistov-skili vojn, je bila Barcelona pozo-rišce najbolj aktivne revolucijo uarne propagande. Osli okraj si je od onega časa naprej ohranil sloves, da je revo-lueijoniartn, kajti Katalonec ne velja ničesar. če ni revolucrjoaiar. Od Spanca se zelo razlikuje ter je tetsuej-e zvezan f Francozi iz dqpartementov onstran Pirenej. Katalonee ju frugaien, priden in bistroumen. Nadalje se razlikuje od ostalih prebivalcev Španske po dialektu ter narodni noši. Vsled svoje velike eiiea-žije in pditev človeka šele pričela. Mišično moč človeka se je kmalu izpopolnilo ali nadomestilo z ono žene, ki je postala sužnja, in še bolj pa z delom moških sužnjev, katere se je dobilo z zmago nad sosednim plemenom. Prihodnji razvoj je bilo udomačeni goveje živine in konja ter potiskanje teh živali v jarem, da so vlekle to, Varstvo bivolov v Ganadi. Canadska vladra je imenovala pred kratkim posvetovalni svet za zavarovanje življenja divjih kar iimenajemo danes plug. S to živali. Posebne napore pa se bo iznajdbo pa se je napredek polje- storilo, da se ohrani živali, ki da- Pr»p©ved brezžičnega brsojava v Argentini. Bntnos Aires, Argentina, 16. septembra. — Vlada je odvzela pravico nemški družbi brezžičnega brzojava z& sprejemanje poročila nemške postaje v Nauen. IManj. Dansko, 16. septembra. 4» delstva v večini dežel sveta utrta viL Na tem stališču se nahaja poljedelstvo še danes. Žetev in mlatenje se vrši še vedno z roko. Amerika je šla korak naprej. Zgodaj smo že razvili paa-ni stroj za nslaitenje. Cyrus MeCormick je izvršil bajen čin, ko je iznašel stroj, ki pobira žito ter ga veže v snope. Silo konjske moči se u-porablja za rezanje žita in za po-vezavanje slednjega v snope s pomočjo železnih prstov. Še daljši korak proti cilju pa se je storilo sedaj v Združenih državah. Ta korak obstoja v na domeščenju konjske sile s strojno *?ilo pri oranju in žetvi. Ko se bo popolnoma razvilo uporabo farmskih traktorjev, bo s tem pridobilo poljedelstvo z ozironi na modeme iznajdbe toliko, kot sta pridobila transportaeija in manufak tura. Svet bo kmalu potreboval najbolj intenzivno in uspešno poljedelsko produkcijo kot jo je mogoče izumiti. Ko bo končana vojna, se bo našia vsaka evropska dežela oropano svojih poljedelskih proizvajalcev. V Franciji Nemčiji, Rusiji, Turčiji in v balkanskih državah so tvorili »polje dedski proizvajalci glavno oporo ter hrbtenico armad. Nemogoče bo nadomestiti te uničene poljedelske delavce. Nemogoče je namreč vzeti ljudi iz mest in jih poviti na farme. K-akorhitro se je namreč človek navadil na življenje ▼ mestu, je tekmo neepofco-tan asa ročno delo na farmi. Ev-bo jejo kožuh ovni o ter velike lovske živali, ki tvorijo glavni naravni vir oznn to deželo in ve. da se bodo stavile vsakemu prodiranju italjanskih ar-ma 1 proti Ljubljani take ovire na pot. tla bi bilo tako pridirauje, če ne nemogoče, pa vsaj zavleeeno za dolgo dobo. tekom kalere bo gotovo prišlo do sklepu miru Nadalje govori ameriški poročevalec zaničljivo o avstrijski armadi ter pravi o nji. da je sposobna le za defenzivni boj in da v tem oziru mogoče celo presega nemško armado To je morda resnica, a le v tem. da vodijo avstrijske armade nesposobni in neumni aristokratski častniki, katerim je blagor svojih čet zadnja briga. V drugem pa bi se lahko kosali avstrijski vojaki, posebno pa Slovenci in Hrvati z vsako nemško četo in naj je še tako izurjena in po 1 dobrim vodstvom. V članku govori dospisnik z ve- ima na polju armado štirih in pol Iikin.1 I>omT>om ° Podpiranju Lahov milijona mož in Amerika naj bi.!'1*041 Li"1^*"'- Z ozirom na to, Iščem svojega prijatelja JOHNA ZUPAN, doma iz Višnje gore na Dolenjskem. Pred šestimi meseci sva bila skupaj na Sublet, Wyo., in zdaj sem pa izgubil njegov naslov. Če kdo ve, naj mi naznani, al! naj se pa sam javi. — John Severs, 415 Shieds Ave.. Butte, Mont. (15-1 a—9) Had bi izvedel za svojega brata JOSIPA POZN1Č, doma iz Bočne na Štajerskem. Če se slučaji no nahaja v ujetništvu, naj s«? mi oglasi, ali pa naj kdo drugi, ki kaj ve o njem, poroča meni. Frank Poznič, Oaklandhav. 2080 H. P., Detroit, Mieh. U. S. America. (14-17—9) Iščem svojega brata IVANA PRQSENC in JOS. OSTREČ, ki se nahajata nekje v ruskem ali srbskem ujetništvu. Kdor lasj ve o katerem izmed nju, naj mi naznani, ali naj ae pa vzela to vpoštev pri razpravljanju o Italiji. To, kar potrebuje, pa so topovi. Ona potrebuje tudi premoga in aeroplanov, a predvsem topov. Italija polaga odkrito kar te na mizo ter reče v obraz, kaj mora imeti. Ona prosi svoje zaveznike, naj ji dajo topove. Topove, topove in še več topov in Italija bo šla v Ljubljano. Predno sem odšel v Italijo, sem slišal o angleških in francoskih topovih na Krasu Videl sem jih ter jih preštel Italija pa potrebuje na tisoče topov. aKj pomeni to v tem četrtem letu vojne, ko prihaja konec, če bo sploh prišel? Kdo bi nasprotoval, če bi mogla Portugalska končati nalogo, če bi bila le v stanu storiti kaj takega! V zvezi z dejstvom, da se je italijansko fronto v Avstriji šele pred kratkim razkrilo, vlada tudi v Ameriki še vedno pomanjkanje razumevanja, tikajoeega se Avstrije. Avstirja nima tako dobre armade kot jo ima Nemčija, ven-nar pa ima armado, katere se ne sme zaničevati. Nagibam se celo k misli, da je Avstrija kot defenziven borilec skoro prav tako od-bra kot Nemčija. Položaj na kratko je ta. da je Nemčija udarila na Francijo ter vdrla vanjo. Italija je udarila na Avstrijo ter vdrla v njeno ozemlje. Francija je izvojevala pri Ver-dunu svojo največjo defenzivno zmago kar jih je še kedaj videl svet. Italija pa skuša sedaj doseči največjo ofenzivno zmago, kar •a jih je kedaj izvojevalo na Avstrijci se ne morejo pri- »SprSS * i>;« v kar so dosegli Lahi v skoraj treh letih vojne proti Avstriji, je taka trditev Če ne smešna, pa vsaj zelo naivna. Če bi stale na mestu italijanskih čet nemške čete ali pa celo francoske, bi bili Avstrijci že zdavnaj potisnjeni nazaj, in Nemci ali Francozi bi bili že več kot preti letom dni v Ljubljani Ves svoj neuspeh pa opravičuje laški general štab s pomanjkanjem artilerije, dočim izjavlja na dinnri strani, da ima eele štiri in pol miljona mož na bojišču. S tem pa kaže sam. kako slaba je vojna sila Italije, kajti znano je. da so ne nahaja na *>oški fronti več kot sedemstotisoČ avstrijskih kov. — Op. uredništva). voja- VABILO IZLET ALI PIKNIK, katerega priredi uovovstanovljeuo pevsko društvo 44 VESELI PLAN INC"' v nedeljo dne 30. septembra 1917 v Newtown, Pa., ali [>od«>mače "na Karpatih*'. ^ stopniiia za moške je en dolar, ženske so vstopnine proste. Na programu imamo uelo lepe pesmi in mešan zbor bo pel dve krasni pes-micL Tudi taanburaši nam bodo veselje delali. Tem potom vabimo vsa pevska društva, kakor tudi vse rojake in rojakinje, da se podnoštevilno vdeleže. Na Franklin Loop bodo čakali avtomobili, kateri bodo vozili za eelo nizko ceno. Za izvrstno zabavo in fini pri- Odbor. j.' -v,. . ■■ fat Jugoslovanska 1st Kitol. iledoita Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina sedež v ELV. MINN. GLAVNI URADNIKI: Pmis< . Chicago, IU. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PER DAN, 6024 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland, Ohio. - RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. FRANK KOCHEVAR. Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae prt tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odbralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Zlatarjevo ziato. Historična povest is 16. stoletja Spisal Avgust ftenoa. ic tirugege, KaKori bJa£r», I«pa roba. J p i bežen, kje aree/I (Nadaljevanje). Istega dne popoldne je sedela gospa banovka l:ngnadova v st<»l-pu v satnoborskeni gmdu. Itan je bil pii vojski, častnik Lernon v Zagrebu, a ea.s je potekal leno. ti (»spa je citata knjigo po imenu Arnadis de (inuk, id i zanimive ljubezenske dogodb^ vite/a Ama-di*a i z Galije". Nekaj časa je či-tala, kmalu pa je vrgla knjigo v kot. Kako, da se ji ni dupadaia la.ii-t a »tirna knjiga! Ona je hotela življenje, pravo življenje. Kaj ji je bil Aiuadis. ki jo hodil v boj iiad hudoglede velikane. Jiudobne pritlikavce, ponočna strašila in enaka fantastična bitja! Take reel so dolgočasit*. Go^pa Klars se zamisli, skriia roki v krilu iu po resi ^lavo na pr»i. Kaj je bila prej? llogata gospa Gruberjeva je bila. Kaj je sedaj* Sla vi jena ,hrvatska bauiea. Ne, i.e! Vm je lax* Kaj je Lifca.' kaj »e /.daj * Nič drugega, kakor} blago, prazno b! Kjr j«* ostala 1 j Ali j*« cv c t n kadili dni porosilfc NoUa ljubeteiii? Ni! Ali je kdaj j |»iljiib U sira ogrel bujni ustni?! Nit Kar jo je ogrevalo kdaj, biln| je divja kri, nič drugega. PL ho dvigne baniea oči in upre pogled sliko. "Glej, to je tvoje /.ivljenjc", nče sama sebi, "zlata kača si — DaJila hi!" Klara poskoči, solze ji -zalijejo oči. "Ali ni puakočilo sree, ko sem ga videla? Ali ga nisem hotela resnično ljubiti, njega — Pavla! Padla bi bila pred njega kakor pred lioga. A odrinil im* je kakot smet. Pa osvftiti moram! Majiferata *»•? Ali je ta peklenska Ukra inr-žnja, ali j< ljuba v f Ob, ljubav je , vroča in divja ljubav 1 Cngnad, moti. je uiedved in niila seru mu le /-ito, ker sem žena!'* 1 tauica stoj »i k oknu in pritisne vroče celo na steklo. Ravno zahaja solnee. Nestalni žarki igrajo po njenem čelu. Zaide solnee — zaide tudi nada. V sobo stopi sluga. "Kaj je!" vpraia Klara ic krene glavo. ""Pred kratkim časom, vaša milost' , odgovori sluga. **se je oglasil pri vratarju plomeniti gospod Pav«l Gregorijanee —" "Kaj je rekel?" vpraša b-uiiea in se mene troti. Oddal je to pumo od gospoda! bana. Prišel je u tabora in bi bil in iztrga pismo sJugi j z roke. — Kdo je bil, kdo?*' vpraša vsa bleda in vrže pisano na mizo. "Gospod Pavel Gregorijanee" reče sluga. "Idi!" zamahne niu Klara z roko. j Sluga odide. Nemirne začne ba.iiea šetali po sobi. "Ou! — Blizu mene! — A ni h-j-tel pred mene, pred banico! — Ali sem morda zver ? Ali sem kača. Raztrgala bi ga! Vrnem mu to siiuuotu. Co kolin že ve, kako. Takoj ga dam poklicati. Ali — ne! Pavel je že itak odšel v Mokrice. Meni se je umaknil — hočem torej jaz v Mokrice!" Klara pozvoni. "Osedlaj mi konja!" reče sto-pivšeinu slugi. "Dobro, milosti ji v a gospa! ' "AH naglo mi ga osedlaj! Moram — moram še nocoj v Mo — "c — v ^osedgrad!" "liom-li spretni jtl vašo milost?" "Ne, sama grem!" "Sami / Zdaj na noč?" "Konja osedlaj iu n« vprašaj* Vidkvli ono malo puško na steni' Prebijein ti s krogljo glavo, ako ue bodo tvoje noge hitrejše od pameti!" liila jr lepa poletna noč. Zlati mesec se je dvigal nad temno goro in zvezde so trepetale liki biserom. Drevje je delalo senco, v potoku s« je mesečina oisevala, a povsod je bilo tjho. povsod mirno. Iz saiiioborskega glada jioletj na iski-em vraneu črno oblečena jrcNpa. Konj je dirja!, ua so se ko-pita komaj in komaj dotikala tal, za gospo pa je po zraku hitel era pajčolan, kakor bi na noč b»tel iimrtni angel j na temnih la-ilih; poleg uje je po tleh božala temna seuea. kakor slaba vest grešne duše. Zena se je sania prestrašila svoje sence. Konj je hitel v smeri pruti kranjski meji. V daljiiki je belil v mesecuu grad, grad Mokrice. In še bolj potira žoria konja. Ko dosjve pipeti grad, skoči s konja. Hvala Bogu, duri -so š? otvorjene. Poda se v grad. "Kdo ste?" vpraša vratar začuden. "Dontačmka sem! Gospooarica *xn tvoj*iga gospodarja /daj pa molči!" napove gospa. "Tukaj imaš zlato zapornico za tvoja uarta. Popelji me k njemu." 44 Gospodar spava." "Popedji me k njemu!" Črna gospa udari jazno z nogo ob tla. izpod črnega pajčolana pa se prikaže bela roka s srebrno okovano pištolo. Vratar se prestraši. Molče pelje ieno pred setbo Mpategm gospo- mi to p»to4o." In vratar odide. Lahno odpre žena duri, stopi v spaiaico ter obstoji kakor kamen. iipalniea je bila majhna. Skozi visoko okno je sijala zlata mesečina in se izlivala na počivalnik, ua katerem jc ležal odet Pavel. Mesečina je trej>ela nad svetlim orožjem, ki je biLo zloženo pri zglavju, trepetala je na l«-peui lični mladeničevem, ki je spaval. Prve sanje je sanjal. Bil je icp. izvauredno lep. Ustni sta se držali na smeh. Bržčas je sanjal o mili sliki. Žena zagrne ten. mesec posije v bledo lice — Klari. Nema stoji, nema zre v mladeniča. Roki prekriža čez jjrsi t^r komaj diha. Nato globoko vzdahue. Skloni se nad mladeniča in ga poljubi na čelo. "Dora!" zaaepeče Pavel v sanjali in se sladko nasmeje. "Joj!" /akliče Klara in kakor pošast skoči kvišku. "Kdo jc!" zakliče PaV"1 zbu-divši se iz sanj. "Jaz!" <:Kdo?" "Klara!" Kakor brezzavestna skloni glavo na prsi. "Vi — vi — vzvišena gospa"? Kaj vas vodi semkaj, sredi noči. j»od tujo streho, v to spalnico f3 J "Kaj me vodi sem? Pavel, kakor nevihta sem pridirjala sredi noči pod to streho. Kaj »me vodi sent! Vprašaj divjo kri, ki se mi izvija po žilah kakor strupena kača. Vprašaj oui del telesa, kjer drugim ljudem bije srce, a meni tamkaj besni burja. Vprašaj pamet, ki ne izbii-a, ki ne misli, ampak ki me vleče vedno le po tvojem sledu P' Glas se je tresel banki in solze so ji igrale v očeh. "Mar vendar niste pohabili, da ste žena dragega?" "Nisem pozabil«." 4 Mar-li veste, da ste hrvatska baniea ?'' "Znam." " Ln vendar- —" "In vendar sem vrgla vse j>od noge in šla semkaj. Da, prišla sem semkaj, a ne po svoji volji. Nekaj me je gnalo in gnalo, da sem morala v ta grad in naj bi se vil pred njim sam j-eklenski jez. vstavil bi me nc bil. Pavel. Pavtl!" zaječi žena in poklekne pred mladeniča "Slučaj me! Samo enkrat sem ljubila v življenju, samo enkrat in — ljubila sem tebe. Ali ti je znano, kako dere hudournik, kadar v spomladi topli jug razdere ledene okove? Kdo ga more vstaviti? Zasmehuj me, vendar te bom ljubila, prekolni me., vendar te bom ljubila, poteptaj me in zoped te bom ljubila. Žena sem drugega, res je, ali duhovnik veže samo roke. srca ne more; srea se vežejo sama. Pavel, streči ti hočem kakor služabnica gospodarju, pri-kljanjati se hočem kakor Bogu, samo pojdi z menoj; pojd; in beži z menoj iz te dežele, daleč, če je treba — preko morja. Prosim .te, prosim!" • 4'Dovolj, gospa!" reče Pavel odločno in jasa mu zašije iz očij. "Vidim, da ste. bolni, da .se vas je li/lila vročnica. Da vas ozdravim, naj vani povem troje: Pavel Gre-gorijanec je plemič, vojak in zaročenec !' * "Za—ro—če—uec!" začudi se Klara in zapre kakor iz straha oči. "Torej res —" "Troje poštenje me veže, da se ue ud;uu vaši neumaii divjosti. Samo enkrat se mi je okoli srca ovijala zlata kača, a pograbil sem jo in vrgel od sebe. To vam bodi dovolj iu zapustite takoj ta kraj, zaročenec sem!" "Ti torej — ti torej vzaineš — Doro?" vpraša Klara vzdihuje "Da, Doro. moja gospa, kateri ulsrte vredni poljubiti podplate." "Ha, ha, ha!" na&meje se Klr.-ra. "Kakor res je pekel in kakor res je raj, tako res ne bos dobil Dore!" Kakor omamljena odhiti Klara iz sobe. Mesec se je bil skril za veje ir tema se je gostila bolj in bolj. — Vse je lilto kakor v grobu. V Mokiicali sniva Paved o Dori. Hude sanje so —- kako črna k rila sta pošast dviguje svoje roki po Dori — že jo je dosegla — nakrajt ni črna poeatft vee počasi — KJ> ra je. V gradil Samoboru, v svoji so, biei v stolpu sedi Klara sama na tleh Prsi ima razgaljene, lase raz-pletene in tako sloni z glavo ob kolenih in gieda sliko, sepetaje: "Dartla. Dalila, DaUIa!" "i xx. FATHER MOLLINGERJEVA IZNAJDBA. Fatlier ilolllu-^it j«« v*>det kaj je liilo najbolie za človeški sisti-m. ki ji' iwl|Mir»K-al svoj čaj. Na tis«i0t' raM danes, te dragi>ce-lie skorje, cvetja, r*»Je bilke, »-meča rastline. japsla li ] »o $1.00 zavitek. Za stare ali mlade obojega sjtola. in to nara\no zdravilo bi moralo biti v vsaki hiši. Uspeli boljse^i zdravja. Za ljudi, ki so zaprti, imajo revmatisem. neprebavo, bolni in nervozni glavobol, nered krvi ali led ic. nič lM»ljŠ4'ga kot znamenita zmes rastlin. Mi puišljemo FATHER MClLLIXGERJEV RASTLINSKI ČAJ KAMORKOLI Po PREJEMU $1.00 V GOTOVEM. .ZNAMKAH ALI MONEYORDEE. JE ZIUtAVI J EN JE ZA 1 MESECEV. AKO ŽELITE PQSKUSNJO VAM JO POŠLJEMO zastonj. M0LLINGER MEDICINE C0. 31 MoUinrer Bklg.. 14 East Park Way N. S. Pittsburgh. Pa.! Vstikaadu njiva. V bližini meata Denver, • Colo., hode obsejana z deteljo to jysjen največja nji\a na s\etu. l>olga bode -">0 niilj iu široka enakomerno na ceii dolžini samo '2U0 ecv ljev. Ta njiva leži na železniaki pro-J gi Denver & Iramie Railway, ki jiasovit rastlinski j pa sedaj ne obratuje vee. Ker se proira ni izplačala, jo je kupil neki M. S. Radeckv (jk> imenu so-: dee Ceh), ki je prodal vozove in; drage priprave atarinarjem kot "junk". zemljišče pa ho porabil kot njivo. Mož je pri tej kupčiji zaslužil več nnljonov. On je znan po vseh državah kot trgovce s propadlimi železniškimi progami ter je pri tem ie silno obogatel. To zemljo je dobila propadla družba tedaj, ko jo gra-lila žele znico. brezplačno od države, kakor je to bila poprej navada, da se je darovalo na miljone akrov zemlje raznim družbam zastocj. da so potem gradile železnice po divjih krajih. Mnogokrat se jc celo pripetilo, da je taka družba samo izgotovila progo in jo nato takoj opustila, ko jc enkrat imela lastninsko pravieo v svojem žepu. Pomanjkanje v Avstriji. Ženeva. Švica, 14. septembra. -Freie Zeitung ' v Bernu v Švici Zasnvb k drzaMicmu zborovanju.'j'1 objavila članek nekega višjega Skliče ob-nem tudi svojo vojsko, avstrijskega uradnika, ki je preda jo pregleda in da krene zopet ]M»to^ al vso Avstrijo in ki pravi proti Turkom ter popravi, kar je v svojem članku, da Avstro-Ogr-bil prej zakiivil in pakvaril. - ka ne more Vise zdržati še ene zi- Zagrebčani niso bili zbornice veseli, ker so vedeli, da je gospoda nanje jitzna in da um priti do raznih liomatij, }>osebno odkar je bil .lakopovič na požunskem zl>o-m s krepkimi besedami ri-zkril nasilno iu nečuveno postopanje nekaterih hrvatskih plemičev. Zato so delali z vso silo, naj sodi Steana Gregorijanca kialjcvo so-■ lisce; veliko jim je pomagal v ttg zadevi knez Jurij Zrinjski, kraljevi svetovalec, ki se je sicer malo iu<šal v hrvatske l-azpore in ki ie vsled svojega velikega junaštva in svoje velike ncastrašeno- iti bil na kraljevem dvoru manj ljubljen, nego si je ziislužiL Jurij Zrinjski je znal pravde tirati ter gb-dal ostro, da ni sodišče vedo-ma ali nevedoma ziuslo na neprava pota. liil je pa tudi že čas. Stefan Gregorijanee se je bojeval proti Turkom kakor lev. kajti hotei je s svojim junaštvom prikriti svoje grehe, katere je bil zakrivil doma. Sin Nikolaj se je bil ožtHiii in je s svojo mlado ženo živel izven očetovega doma. Ker je bil torej Štefan celo osamljen in povrh ae razsrjen na svojega sina Pavla, ziiglobil se je bil celo v •ivojo temno dušo in rad sc je lotil vsake bojevne prilike, da je na krvavem bojišču pozabil trpke ure in si jezo hladil v potokih tuiške krvi. Ungnadu je bila Gregorijanče-va pogumnost zelo po volji, ker niti je bii Gregorijanee desna roka-Lahko umljivo y: tedaj, da se ni brigal za zagrebške pritožbe in je pri vsaki priliki tako pred zbornico, kakor tudi pred kraljem samim branil m zagovarjal svojega podbana. Gregorijanee sarn se ni brigal za \li atole inn o tožbo v IVžunu in •irešil je proti njej še vedno in vedno. Zagrebčani spi oh niso smeli več k savskemu brodu, ker so jih tamkaj vsikdar napadli hi ople-nili Gregorijaaičevi hlei>ei. Tudi po zagrebških cestah, ki so držale iz mesta, so plenili Gregorijan-čevi ljudje in jemali trgovcem bla»ro. Kmetje ki so pripadali mestu. so vzdihovali in tarnali, ker jim ic podban jemal vole krave, ovce in kote. Da, »o eelo častiti zagrebški kapiitelj, ta hudi sovražnik svobodnih meščanov, jc mirno gledal, kako so po kapiteljskem ze.nljišeu Gregorijaneevi hlapci zasledovali meščanske u-službence, kako je podban pustoši! mestne vinograde v Bukovcu. "Mirujte, bratje!" je tolažil in miril Jakopovie razburjene Zagrebčane. "Mirujte, vsako vreme nosi svoj s breme. Kadar l.o mera polna, potesn bomo nasilniku na-pili vi*očo zdrarico!" V nedeljo pred sve*im Tomažem pro4i večeru se pripelje v mesto velik voe s eeto konjenikov. Xa trgu svetega Marka pestoji vox. inc. ui sicer zaradi ekonomičnih vzrokov, kajti nevarnost jc, da l>odo vojaki kakor tudi civilisti umirali lakote. O lent ]H>daja mnogo vzrokov. Mraz in dolgo deževje jc uničilo poljske pridelke, medtem ko ni mogoče pripeljati v di/.ivo 30U lisoč ton romunskih pridelkov, ker primanjkuje želrtuiiških voz, ki se predvsem porabljajo v vojaške namene. Cena živeža pa še vedno raste. Samo meč bo prinesel mir. Amsterdam, Nizozemsko. 14 septembra. — Pri nekem zborovanju, katero so narodni liberalci včeraj priredili v Berlinu, je poslanec dr. Gustav Ctresemann rekel: "Samo norec more misliti, da bomo kdaj nazaj dali Kisro."1 V svojem irovoru je napadal Wil M>na zaradi njegovega odgovora na ppaeževo noto. Zagovarjal je nemški militarizem in rekel, da je zaradi lese Nemčije neobhodno potreben. "Samo meč more prinesti mir", je rekel dalje. Furor Teutt»nicu> {nemški strah) se ne sme zapraviti v notranjih zadevah, ampak se mora obrniti na zunanjega sovražnika". Linčali blazneža. Hillsdale, Mieh.. 14. septmbra Ljudska tolpa je danes na zloben način umorila Franka Van Tas M?la. ki je v blaznosti vstrelil šeri-fr G. Ralstona. Tassela so zaprli v svisli. katere so zažjrali in z vseh strani so streljali nanj, ki je tulil ik! bolečin in poskušal ubežati iz ognja. f*....... Kje je trgovec? Povejte srojim prljmteUem" o je naravno zdravilo H DEVET RASTI* dalo pomoč v slučaja ielnrtftilb boiesii, revmatizmi. saprtja, neprebtve, neredu v ledicata, mehurja in jetrab. Kako Čudovito zdravilo da so in kako sabranljo bolezni. EVMPUSC STUN delajo milo In pojetno na prebavne organe Želodec, lcdka, jetra, fed in Creva. WQita po «ao Blatijo jte danes. Cena (L00. • Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X ZARKI. Tam povem, če morete bit| rljeni ali ne, Jas vam parim natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jas rabim le naj novejše snanatye-ne metode in iznajdbe. Jas imam sam leke in laboratorij. Jas rabim le pravi Neosalvarsan. 914 in 606, Jas ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Ja* sem Specialist ■ večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. PROF. DOCTOR SLOAN Specialist 408 sixth avenue URADNE URE: A Umikih mi 9. >j. U S utčtr •b udagak IS. 4s 1 vi. C.'. Swilkfidd S«1 firTSBURCH. Boji JEl Bitolju. j l očila že izključena od kabla. Za- Paru, Francija. 14. septembra |držuje jih najbrže že angleški cen-r rancosko vrhovno poveljstvo T'O-jzor in ^e bo to postopanje nadaije-roea z maeedoil3ke«a bojišča: vajo. dokler Švedska ne uffodi an- Sovražnik je priredil po Izve-! irl.-škim zahtevam, d ovalne^ imskuse na srbski fronti j Švedski poslanik baron Ake> severozapadno imI Bitolja pa smo liielni je rekel, da je od dneva raz-ffa CHlbili. Vjeli snio tudi nekaj vo kritja prejel samo eno poročilo jakuv. Poroča se o artilerijskih svoje vlade, med tem ko je prej bojih z Monte in iz Bitolja. — Pri vsak dan izmenjal štiri a!i pet pu-»offradcu so se naše čete zakopale ročil s svojo vlado, v novo pridobljenem ozemlju. V i ~ —-----——- tem okraju smo vjeli 37 ii sov raz j 111 011(1111 V C nih vojakov, med njimi deset east- ffflflWlUmJ^fc nikov. Vplenili smo tudi štiri x 647 Forest City, Pa. Pomožni tajnik: AVGUST GOSTIftA, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: J O« IP MAKINČiC, 58U5 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pmnotni blagajnik ln zaupnik: AN T. UOCHEVAB, RFD. No. 2, box UH, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadz. odbora: JOSIP PLTEKXEL, box 96, WUlocfc, Pa. 1. nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine, Pa. 2. nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Okla. ' POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN oil REŽ AN, box 72, E. Mineral, Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPOlC, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St.. Hpringfield, IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio SL, Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA**, 82 Cortlandt St.. New Tort, N. Csnjena druAtva, oziroma njih uradniki so naproSenl poiiljati ras dopise direktno na glavn*sa tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po-AUja edino P"tom pofttnlh, ekspresnih all bančnih denarnih nzkasnic. nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlov«.?, Farmery A Miner« National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. fsjnfrk«, da se zamore napako popraviti. UMETNI JAHAČ ROMAIN * 24 (Nadaljevanje.) — Oprostite m trenutek. — .Jaz bom takoj tukaj/. Nekega, človeka je posJal v d-govoriti. . , Tuje« se je slednjie vseeno pri-eel .zanimati za voz, katerega jp notel imeti na vsak »način ta večer pripravljenega. Tekom pol ure je prišel kovač. — Rekel je. da bo vse napravil, kar bo v njegovi moči. in pristavil, da do priodnjega dne popravilo nikakor ne bo dovršeno. ..." Georjfe je bil v veliki zadregi. — 1'oslal je vprašat v vaa. čc imajo kje kako preao£*wee. „ r Sel se je vmii in sporočil, da nikoder, z izjemo ae veda, če bi hotel spati f»os}>od v hlevu. Zatrdil je. da bi se zanj še dobii kotiček, toda koči jaza in konj ni inojpoče nikamor spraviti. (^eor«ru ni torej k a/.a I o drusejra. kot ponuditi tujcu svojo f * —Kako vam je ime? — George. — Baron Gavfen? — George T — 0, seveda, brez vsakega dvoma. — Gospod, samo nekaj vas prosim. Kaj pa želite? ( Za božjo voljo, nikar mi ne zamerite. Ne bojte se, jaz vam* ne bom zameriL Vaše bivše ime je.bilo naj^rže umetniško ime* — Na take stvari se prav dobro razumem. — kake; stvari, gospod ? — Ne razumem vas. 4 No, na umetnost se razumem. — Izrazite se vendar malo natačnejde. , - Jaz sejn intepdairt dvornega giediščA v *S. — In v kak&ai zvezi naj bo tof — Povem vam samo to, da prav dobro vem, kako se znajo ljudje maskirati. — Kje ste rekli, da ste dvorni int«ndant1 — Na gledišču v S. — In vaša gospa me je že prej zelo zanimala____ — Dovolite gospod — je rekel George, — da vam predstavim baronico Gayfen. — Zelo me veseli. — Neizmerno me veseli. — Dovolite mi "o-spa____ Globoko se ji je priklonil in ji poljubil roko. —• Zdaj je pa že čas za kosilo —je prekinil George pogovor. — Poslužite se, gospod baron/— Gotovo vas je dolga vožnja utrudila. — Da, gospod baron — je rekla Marta vasv sedite. — Gotovo ste zelo utrujeni? * : - • . Seveda, nekoliko že, toda v Vaši družbi človek ne pozna u-trujettosti. '-*.■• " ' - t- , - Sedli so k mizi in začeli jesti. Zubig je sedel, toda-jed mu nikakor ni šla v sdast - —i .Za vse na svetu bi bil prisegel, da sedita pri krti mizi umetni jahae Bertrand m njegova soprog«. - - - -r Kljub temu se mu je-pa dozdeval nekako čuden: Bertrandov o-oraz in.njegovo izpreobrnjeno obnašanje. Po večerji je stopila v sobo hčerka Jozefina. Baron Zubig je planil s sedeža in vzkliknil:; ' — Pri Bogu, to je gospodična Jozefina! — Vi ste pa res prebrisani — se je-nSsmehml-George. — Samo to ste uganili. — Dekliei je res ime Jozefin«. .... — Da, zdelo se mi je, zdelo. — In*ne samo zdelo, celo prepričan sem bil. — , ~~ Vulite- človek včasih ugane. — Sicer ste pa lahko prej sli-' sali, ko jo je governanta klicala. Saron Zubig je bil v velikanski zadregi Ni vedel, če se je stra- i h ovito blanural, ali če ga imajo gostitelji za norca. Nekako čemeren in tih se je podal k počitku. 8e pozno v noč je premišljeval o rodovini Gayfen. Spominjal °e Je- da Je že ^koe slišal za to plemenito rodbino, pa ni vedel ne! kdaj ne kje. j (Dalje pnaodniic.) ČEVLJI ki skoro prekose jeklo! "HIPRE8S" škornji aUj čevlji ao narejeni is belega gu-* mija in aicer najboljše vrste, ki se ga dobi — ravnoifeti, ki je napravil Goodnch obroče gla-sovite za nstrajnost kjerkoli se obroče rabi Zato podplati beli ^''HI-PRESS*' skoro prekose jeklo! "HIPRE8S' To je edino obuvalo na svetu, ki prekosi žeblje kovane na pol podplate. Nosite ,'HIPRESS ' in ne boste imeli računov sa poprava. ^ahtevaflte pri svojem trgovcu "U1FBE88" in pazite na "rdečo črto *gorej" — mm^i^ ^ razlikuje "HIPEESS" od vseh drugih gumijevih obuval izdeluje le The R F. GOODRICH COMPANY Tovarne Akron, O. 40.000 trgovcev. Melovatelji glaaovitih Goodrich obročev za avtomobile "Najboljši sa dolgotrajnost". Bri-ift-t • T; | ! \ . • I - C tVERVTHiNC JN WI/B3ER Dr.LO REN Z. Jas sem edini sloretuko sovo-] red Specialist motklb boleal v! Plttabarghu, Pa. Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure svefer. V pet-Iklli od 9. dopoldne do 2. popol. I V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LOIENZ, «44 Ave. H. Mirt, i Pittdrarffc, Pa. ntlPOEOČILO. Rojakom v Chiea^u in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PSZDDt, ki je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda" in izda vati pravomočna potrdila. Cenjenim rejakom ga teplo priporoča mo In upamo, da mu bede fii na reke. S spoštovanjem Upravništve "OUa Naroda". BOJfAKI NABOC4JTK SB NA -GLAS NARODA**, NAJVEČJI SLO. VRN8KI DNEVNIK V ZDR. DRŽA- n& Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA KORDlS in PETRA J.\KŠE-T1Č. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, aH naj se pa sama o-glasita. — Louis Benehiiia, Box 279, Abbeville, Go. (15-18—9) Rad bi izvedel za naslov FLORi-JANA PETEK in JANEZA TERAN. Oba sta doma pri Cerkljah, na Gorenjskem. Prosim, da se mi oglasita rui moj naslov: Frank Podgoršek, Bet 133, Wishek, N. Dak. (15-18—9) DR ROSENTHAL, POZOB ROJAKI 't / «22 PENN A VIL. PITTSBURGH. PEN NA. Dr. Rosenthal, Specialist že Gea 20 let Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno krt, ste nervozni, bolan želodec, lediee. jetra, mehur, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, npra^ajte za nasvet Ur. lionenthala in povedal vam bo Ce ste ozdravljivi. POSEBNA PONLDBA za kratek Ca* in po zelo nizki cent ___ _______ Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi adravlll, ki Jih dobi la Evrope, Indije. Kitajske, J nine Amerike ln neb drugih krajer areta. On iell ■draviti le avoje bolnike. Dr. RogenthaU G^ Penii Ave., Pittsburgh, Pa. ^•oT ^^ ao s. Goron m .Itrrro.ko, N« mo mokli > tawSH« ia oMfi^to to obi«v Kaj je vojna' itavl Rojakom v Amorild Jo soana vojna la la časni-Udh poročil, is raznih opisov in pripovedovanj, v resnici jo pa ne posnajo in niti na alnttjo, kakins •o njene groaola. JAKOB Največja zloeinstra kar jih pomni človeštvo, ae isvriujejo sdaj v Ev-ropi Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter sastonj čakajo reiitve. aBoj proti boju" to bi morala Utl devba vsakega človeka dva jee-tega stoletja. 2al, da Imajo še vedno največjo be- sdo vladarji in diplomati, Id po rroji volji delajo in nkrepejo, kar Je slabo za narod ameriškimi Slovenci bi ae ki bi ne bral knjige smelo biti niti pisateljice Doli z orodjem!" Knjig imamo le še malo v salogi in sato nai )o ▼sak, ki jo koče imeti, čimprej naročL — 8Une l Slovenic Publishing: Company [ Cenjenim rojakom t saoadnik državah, Wyoming, Utah, ▼ Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nai zastopnik CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenic Publishing Company ST., NEW YORK, K. Y. kije nixto i ____ _ toaadevna potrdila. On je pred lati !e veikrat prepoiovnl driav^ t katarih ao aafi rojaki »Msij—l t* j> povaod dahte fi Upad kdtaa bode tt i^JoTv ymk 82 CORTLAHDT FOVCNM DUMI; Domači zdravnik v hrvatskem Jeziku Hitri računa r nemško-angi. vez. htth urimii Foljedalstro ropotat aank o Čebelarstva, tub Sadjareja ▼ poaovoHfe Sohlmpffov nemSko-sIov. tdovar m IIT snjliasi ln anaL-olor. Hpi>je ali kako se pišejo pisma ®rtna nI ln črtoms Uami klfttas um VaUkl Zakoni in ukazi za Vojvod injo Kranj hku UI4TMB IN RAZMB M M i iw»a ljubezen in maščevanje IcC zv. Na krivih potih ri-^c Sodjalna demokracija Trojka Vojna na Balkana 18 zveš. Zgodovina C. ta k. p-*prlka it 17 Z ■Htani^ Življenje na zvatr. dvora aH Smrt cesarjevlča Budolfa (Tragedija ▼ ICejerllnfu) RAZGLEDNICI: Mew j oiiks z cvetlicami, bumo-rfztttne. bofitee. novoletna ta velikonoCne komad po ducat po Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali f—SO ■ — 50 —.10 taja Avatro-ItaUJanaka vojaz mzy« Av%tro-ogrsld velik vezan Celi svec mali Celi svet veliki Evrope, vezan Vojna stenskz azpz Vojni aUaa Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois. KZtws. Mootana. Ohio, Pennsylvania. Mlnnezotz. Wisconsin, Wyoming tn West Virginia tn vseh dragih drizv Po Združenih držav mali —,;o Združenih držav veliki —JIS Združenih držav stenski na drugi strani pz celi sret |&00