Izhaja vsaki četrtek ob 3. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrmikovana pisni • se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, f Za manj premožne za celo lete 3 krone, n pol leta K 150.
Za Nemfijo je cena listu 6 K, ta druge dežele izven Avstrije 6 kron
Rokopise sprejema Narodna Tiskarna1* v Oorici, ulica Vet-turini št. 9.,
■ O ■'
xviii. letnik.
slovensko
epsa r
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniškn ulicn št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se raJunijo po petlt vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, 7. julija 1910.
27. številka.
Shod liberaln h posesf-nikov proti kolonom.
Furlanski liberalni gospodje, katerim se je pridruži! slovenski liberalec Franc Kocjančič, sklicujejo za nedeljo dne 10. t. m. ob 3. pop. v hotel »Angelo d’ oro“ v Gorici shod, na katerem hočejo zavzeti stališče nasproti započeti akciji v prid kolonom. Ti gospodje so namreč mnenja, da je ni v Avstriji nobene naprave tako dobre, kakor e kolonstvo. To misel so izražali celo pri onferenci, pri kateri se je pretresoval vladni ačrt za rešitev kolonskega vprašanja. Ra-ume se, da se s to mislijo niso vjemali rugi udje te komisije. V poročilu, ki je je komisija odobrila in ki se je poslal visoki vladi, se je povdarjalo, da kolonstvo amo na sebi ni nič slabega, da je pa loraba v naši deželi taka, da je neobhodno potrebno, da se kaj ukrene v varstvo kolonskega ljudstva. Visoka vlada je pregledala ,več ko 400 kolonskih kontraktov v naši de-eli in se je prepričala, da je pomoč nujno potrebna. Nekateri slučaji, o katerih se je prepričal vladni odposlanec dvorni svetnik Schullern, so naravnost v nebo vpijoči. O veliki zlorabi v tem oziru je preprcan tudi goriški deželni odbor, ki je izdelal dva načrta v pomoč in varstvo kolonskega ljudstva. Kmetijski odsek državnega zbora je o tem tudi prepričan in je pred kratkim izvolil poseben odbor za proučevanje kolonskega vprašanja.
Gg. veleposestniki se vznemirjajo po nepotrebnem. — Vsa akcija ni proti njim, .ampak proti zlorabam oderuškim, ki 'so dokazane. Pri konferenci za proučevanje vladnega načrta za rešitev kolonskega vprašanja so veleposestniki sami, na pr. baron Ritter in dr., priznali, da se godi v posameznih slučajih strašno oderuštve. To ode-ruštvo je poklicalo na dan akcijo za rešitev kolonskega vprašanja.
Priznavamo radi, da bi ne bila potrebna nova postava, ko bi se vsi gg. veleposestniki ravnali po krščanski pravičnosti in krščanski ljubezni. V mejah krščanske pravičnosti in ljubezni je vsako izkoriščanje ubogega ljudstva in vsakršno oderuštvo nemogoče.
Na drugi strani opozarjamo, da so akcijo v prid kolonom započeli katoliški možje, kar daje poroštvo, da se gg. veleposestnikom ne bode zgodila nobena krivica. Tudi nasproti njim zahtevamo krščansko pravičnost. Koloni sami povdarjajo na vseli shodih : Pravico zahtevamo, krivice nočemo.
Zategadelj prosimo gg. veleposestnike, ki so naši somišljeniki, naj se nikar ne vznemirjajo in naj se ne udeleže protestnega shoda, ki ga sklicujejo liberalci.
Jugoslovani v boju.
Jugoslovani bijejo sedaj v državnem zboru hud boj za svoje pravice. Boj je načelen. Streti je treba nasilje, ki ž njim tišče Nemci Slovane k tlom. Jugoslovani nimamo višjih ni nižjih šol. Še ljudskih šol nimamo dovolj!
Da bi Nemci še nadalje vladali Slovane, zvezali so s*j celo z Italijani Italijani upajo že dolgo, da jim bo ta zveza prinesla lep dar, namreč italijansko vseučilišče. Italijani bi sicer tudi po zvezi se SloVani prišli do vseučilišča .Te zveze pa Italijani sedaj nočejo,	ker	upajo priti z	Nemci prej	do
cilja.	Italijanom sploh	ni do načelne
politike. Mej njimi ni moža, ki bi spoznal sramotno zvezo z nemškim nasiljem.	Ko	bi upali priti z Mažari	ali
Turki	do	svojega cilja,	zvezali bi	se
prav gotovo ž njimi proti Slovanom. Nič jim ni do pravičnosti, nič do ubogega ljudstva drugih narodnosti, samo
da pridejo do svojega cilja. Pripravljeni so bili izdati bosanskega kmeta na milost in nemilost oderuških Mažarov, samo da bi dobili od Nemcev mrvico kruha v obliki ital. vseučilišča. Naši poslanci nimajo nič proti ital. vseučilišču, a zahtevajo isto tudi za se. Zahtevajo po vsej pravici, da naj Italijani ne podpirajo nemškega nasilja.
To je veliko ozadje sedanjega boja v državnem zboru, italijansko vseučilišče je v tem boju postranska reč. Hinavci pišejo sedaj po italijanskem časopisju, da so Jugoslovani nasprotni ital. vseučilišču. To je neresnično! Jugoslovani so proti krivičnosti, katero Italijani podpirajo v zvezi z Nemci ne pa proti vseučilišču. Nemci in Italijani hočejo sedaj igrati vlogo ovce, ki jo hočejo baje Slovani raztrgati. To je grda hinavščina!
Žalostno pa je gledati, kako tudi nekateri slovanski poslanci pomagajo Nemcem in Italijanom v boju proti Slovanom. Ko bi bili slovanski poslanci v državnem zboru edini, bi zmaga bila gotova in nemško nasilje enkrat za vselej strto. Kedaj se bodo Slovani spametovali ? Kdaj bodo nehali biti sluge drugim narodom ? Do kedaj se bo mej nami pela žalostna pesem: „Hej Slovani, sluge narodom ?"
Trd je boj, ki ga bijejo naši poslanci na Dunaju. Upamo pa za trdno, da bo pravica zmagala. Zato kličemo navdušenjem svojim poslancem: Pogumno in vztrajno naprej! Slovensko ljudstvo je z Vami!
Napredujemo.
Napredovanje na zadružnem polju se kaže tudi v Avstriji. Giblje se zlasti kmetski stan, kar je za Avstrijo velike
važnosti, saj je kmetski stan steber države. Iz poročila, ki ga je objavila osrednja zveza avstrijskih zvez na Dunaju za poslovno leto 1909 posnemljemo sledeče podatke:
Na N i ž j e - A v s t r i j s k e m je bilo 739 zadrug, mej temi 5 38 kmetskih posojilnic in hranilnic.
Na Gorenjem Avstrijskem je bilo 299 zadrug, mej temi 250 kmetskih posojilnic.
Na Solnograškem je bilo 44 posojilnic.
Na Štajerskem 481 zadrug, mej temi 341 posojilnic in 9 gospodarskih zadrug.
Na Koroškem 170 zadrug, mej temi 156 posojilnic in 4 gospodarske zadruge.
Na Kranjskem 543 zadrug, mej temi 339 posojiinic in 85 gospodarskih zadrug.
Na Goriškem 155 zadrug (okolu 75 v »Goriški zvezi"), mej temi 72 posojilnic in 20 gospodarskih zadrug.
V Istri ji 58 zadrug, mej temi 47 posojilnic.
V Dalmaciji 151 zadrug, mej temi 91 posojilnic.
Na Tirolskem 459 zadrug, mej temi 367 posojilnic.
Na Češkem 2526 zadrug, mej temi 2021 posojilnic in 30 gospodarskih zadrug.
Na Moravskem in Š I e s k e m 587 zadrug, mej tem 534 posojilnic.
V Bukovini 258 zadrug, mej temi 230 posojilnic.
Vseh zadrug skupaj je bilo v mi-nujem letu 6732, mej temi 5060 kmetskih posojilnic.
Te številke govorijo dovolj jasno, koliko se je v minulem letu delalo za povzdigo kmetskega in delavskega stanu
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalji')
Spoved. Zakrament sv. pokore je ocean (morje), ki opere cel svet grešne krivde. Jaz ne verujem, da bi dingo premišljevanje nam živeje predočevalo grozni napuh grešnikov nego to: da m ti j e t a k o t e ž k (j, ukloniti se t m u zakrament u. Nič ne zahteva namestnik božji od grešnika, nego kar zahteva od njega že zdavna njegova vest. Ni se mu bali javne kazni za prestopke, ker tu sčm ne sega državni kazenski zakonik, in Bog ima druge (zakonike). Tudi ga ne more spoved osramotiti ali ponižati pred svetom; kajti grešnik govori svčlne zadeve — v grob: .namestnik božji mora večno molčati o tem; niti besedice ne sme ziniti — cel6 tedaj ne, če bi govoreč rešiti mogel linijo pogube. Toda edini pogoj: tiho in skesano spovedati se
—	kar bi rad knježje plačal, da bi ga več ne treščilo — to mu je pretrdo.
Ta brezmejni napuh nam je merilo, kako neizrekljivo koristen in za duševno disciplino umerjen mora biti zakrament, ki slednjič vendar napuli spremeni v ponižnost in pregne uporna kolena.
J. g. H. Malin: J/. Jeruzalema", sl. 65.
Ne moreš tajiti, da je ustanovila (zakrament sv. pokore) božja modrost; in če kdaj kaj, je gotovo v krščanstvu izvrstna in hvalevredna ta ustanova, ki so jo občudovali tudi Kitajci in Japonci; kajti nujnost spovedi varuje te greha, zlasti če nisi še zakrknjen, in ti je v tolažbo, če si grešil. Da, vreden in moder spovednik je važen čini t e I j v r e š e n j e duš; kajti s pomočjo njegovih svčtov premagujemo hudo nagnenje, zatiramo pogreške, se varujemo slabe priložnosti, popravljamo škodo, razblinjamo dvome, dvigamo ob-
teženo srce in slednjič odstranimo ali olajšamo vse dušno gorje. Ako v človeških zadevah ni boljšega od zvestega prijatelja, kak6 imenitno še le mora biti, če je ta prijatelj dolžan — vsled neoskrunljive svetosti božjega zakramenta — ostati nam zvest pomočnik. Filozof, teolog, zgodovinar in naravoslovec G. \V. pl. Lei bni tz v svoji ..Teologiji".
Večkrat je siišati evangeljske posestnike v katotiških okrajih, da so jim ljubši katoliški posli; kajti če jih ti okradejo, pa zatrdno vedo, da jim duhovnik — potom spovednice — pomore zopet do ukradenega blaga.
Protestant liengstenberg v „Evang. Kirchenzeitung" I. 18o3.
Sreča. — Malo je ljudij, ki so vstani nositi nepričakovano srečo; in še manj jih je, ki bi jh denar ne znoril.
A. Kol p ing: „Denar-hudič“.
II.	zv., st. 108.
Jako se moti hudobnež, ako meni v sreči, da pojde vedno tako, in mu Bog bo vedno dober. Čas prizanašanja ima tudi svoj konec, kakor ima tudi svoj konec žalost dobrih. Oboje uči Izveličar prav nazorno v priliki o bogatinu in ubogem Lazarju.
A. Stol z: „Šola božja", st. 66.
Stariši. — Na stariših je vsa vzgoja. Kak6 redko stariši prav pomislijo, da sprejmejo na-se obsežen delokrog, a tudi težko odgovornost, ko postanejo stariši — — — Da, ako ni temelj vzgoje zanič--------------potem le obu-
pajte nad mladino in njeno bodočnostjo; kajti kar drugi ljudje z najboljšo voljo storč otrokom, ni nikoli to, kar pravi vzgojitelji zamude na njih ...
A. Kol p ing: „Dr. Fliederstraucli"
I. zv., st. 119.
(Dalje pride.)
Slovenci, v svefo deželo!
Čas prvega slovenskega romanja v sveto deželo se vedno bolj približuje. 2. septembra odrinemo. Nista več dva meseca do odhoda. Za tako daljno in številno potovanje je pa treba vse pravočasno pripraviti; ne gre se zanašati na zadnje tedne.
Kot zadnji čas za priglašanje je bil določen 15. julij. Ta rok bo kmalu potekel. Število pa še ni polno. Do 1. julija se jih je priglasilo (pri primeroma zelo skromni agitaciji) približno 400. Najvišje število romarjev pa je določeno na 536 Torej je prostora še za 136 romarjev. In teh nam še manjka.
Zato podaljšamo rok za priglašenje do 31., to je: do konca julija, ter se obračamo še enkrat do vernih rojakov po vseh slovenskih pokrajinah : Pridružite se svetemu potovanju 1 Kdor pa sam ne more iti, naj skuša kaj pripomoči k uresničenju lepe ideje slovenskega romanja v sveto deželo in naj prigovarja takim, ki jim je mogoče iti, da naj se pridružijo. Zlasti še prosimo, naj se priglašajo v obilnem številu možje in mladeniči.
One pa, ki se mislijo priglasiti, prosimo, naj nikar več dolgo ne odlašajo, marveč naj se priglase takoj, ker je zadnji čas.
Nevarnosti na morju se ni preveč bati, ker več nesreč se na morju ne pripeti, kakor na suhem. Doslej še ni bilo slišati o kaki nesreči romarskih parnikov v sveto deželo. —
Nekateri vprašujejo, če bo v sveti deželi treba mnogo hoditi. Na to odgovarjamo, da ne bo nikake dolge in težke hoje
Nekateri strašijo, da bo poleg določene svote, katero vsak naprej plača, treba še enkrat toliko šteti. To je popolnoma neresnično. Kdor ne bo hotel k Jordanu iti, ne bo imel skoro nobenih drugih stroškov, razen za spominke. Vožnja k Jordanu stane 25 kron.
Dalje se je slišalo, da bo treba vožnjo nazaj še posebe plačati. Tudi to je docela izmišljeno.
Kateri hočejo potovati dalje v Galilejo in Egipt, naj se priglase posebe.
Romanje je zagotovljeno že sedaj; a da bo naš slovenski nastop častnejši, zato prosimo vse, ki se za to stvar zanimajo, da pripomorejo, da bo število naše polno in da bo tudi število moških primerno veliko.
—	Iz istega vzroka pa bi bilo želeti, da bi se v večjem številu pridružila vernemu ljudstvu tudi naša verna inteligenca, kakor je to. vedno pri vseh inorodnih romanjih. Zadnjega romanja katoliških Nemcev se je udeležil celo nemški prestolonaslednik in dva bavarska princa. Če že nimamo princev in tudi ne drugega plemstva, naj bi vsaj plemstvo inteligence slovenske ne zaostajalo v verskih pojavih in vajah za drugorodnim 1
Vsa potrebna navodila (glede obleke itd.) se bodo podala božjepotnikom v posebni knjigi, ki je že v tisku in jo bodo dobili v roke v teku enega meseca, da se lahko pravočasno pripravijo za na pot.
V	Ljubljani, 1. julija.
Romarski odbor.
Politični pregled.
Notranji politični položaj.
Naš notranji politični položaj je zopet skrajno kritičen. Vsled jugoslovanske obstrukcije v proračunskem odseku, katero je izzvala vlada s tem, da je odvrnila vse zahteve Slovencev na šolskem polju in pa tudi vsled tega, ker so se tudi Poljaki postavili vladi po robu, je bila prisiljena vlada odgo-diti državnozborsko zasedanje do jeseni. S tem je bil zopet doprinesen dokaz, da se v Avstriji proti O,'".,anom ne more vladati kakor je hotel baron Bienerth do sedaj po vsi sili Sedanje ministerstvo nima več za seboj zanesljive večine in bi moralo pravzaprav odstopiti. To bi se bilo tudi zgodilo pri jednakih razmerah v vsaki drugi konsti-tucijonelni državi. Le pri nas v Avstriji, kjer je tako ukoreninjeno brutalno nasil-
stvo Nemcev se to ni zgodilo. Morebiti pa, da bodo odločujoči činitelji prišli konečno vendarle do spoznanja, da tako v Avstriji ne more več dalje iti, ako se noče spraviti države v največjo nevarnost.
Državni zbor.
V petek je posl. zbornica nadaljevala razpravo o predlogih draginjskega odseka glede odložitve javnih del in ustanovitve zaklada za oskrbo stanovanj.
Trgovinski minister Weisskirchner je izjavil, da se predlogi odseka glede zaklada za ostala stanovanja tako razlikujejo od tozadevne vladne predloge, da je potrebno še enkrat odkazati jih odseku v svrho predelovanja. Nato se je začelo razpravljati o nujnem predlogu posl. Smršeka glede teksta novih rentnih titr.
Državni zbor odgodjen.
Ker je bilo z gotovostjo predvideti, da državni zbor vsled obstrukcije slovenskih poslancev v proračunskem odseku proti vladni mržnji nasproti slovenskim šolskim zahtevam ne bode mogel vspešno delovati, je bil isti na temelju cesarske odloke v torek odgodjen.
Jugoslovanska obstrukcija v proračunskem odseku.
V četrtek je proračunski odsek nadaljeval razpravo. Govoril je tudi naučili minister grof Stiirghk v prilog kompromisnega predloga. Govorili so še mnogi drugi govorniki, med njimi tudi posl. Vukovič, ki je protestiral proti umešavanju inozemskih držav v notranje politične razmere.
Nalo je pričel posl. Demšar s svojim obstrukcijonistiškim govorom, katerega pa ni dokončal.
V petek je posl. D.emšar nadaljeval svoj govor, katerega je končal ob 7. uri zvečer in je uložll 33 resolucijskih predlogov. Za Demšarjem sta govorila še posl. Levvicki in Hrasky. Seja je bila cb 10. uri zaključena. Danes bode posl. Hrasky nadaljeval svoj govor.
Proračunski odsek poslanske zbornice je začel v torek predpoludne razpravo o načrtu zakona za italijansko fakulteto. Seja je začela s čitanjem zapisnika pondeljske seje. kar je zahteval posl. Korošec v obstrukcijske namene. Istotako je zahteval, da se prečita vse, tekom pondeljske seje stavljene predloge. Na to so sledili stvarni popravki. Ker so nekateri poslanci 'govorili slovenski, je predsednik baron Chiari protestiral, da se govori v jeziku, katerega on ne razume in je odložil predsedniško mesto.
S tem je bila seja pretrgana.
Ko je bila seja zopet otvorjena, je podpredsednik Mastalka predlagal, da se zaključi seja, o čemur je začela dolga in šumna razprava.
Na predlog posl. Conci-ja se je sklenilo z 29 proti 1 glasu nadaljevati sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je nadaljeval posl. Hočevar s stvarnimi popravki ter je iste zaključil ob 6. zvečer, na kar je bila seja zaključena.
Delegacije.
Ogrska zbornica gre takoj, ko reši zdaj predložene ji zakone, koncem tega meseca na počitnice, snide se pa zopet sredi septembra. Delegacije se snidejo šele novembra na Dunaju.
Spremomba v avstr, ministorstvu.
Iz Prage poročajo, da najbrže odstopi gališki minister-rojak dr. Dulemba. Splošno se tudi govori, da namerava odstopiti Bienerth. Imenujejo se že njegovi nasledniki; zlasti Bilinski in \Veis-kirchner.
Poljaki In vlada.
Mržnjo sedanje vlade nasproti Slovanom čutijo tudi Poljaki, ki so držali Bie-
nertha in njegov zistem. Poljaki imajo po že sklenjeni postavi zagotovljeno, da dobe kanale, ampak Bienerth jim je povedal, da kanalov ne bo gradil.
Poljake je pa to hudo razburilo. Pokazali so očitno, dasi diplomatično, da nasilja proti boju jugoslovanskih poslancev ne bodo podpirali. Načelnik ..Poljskega Kola", Glabinski, je v pondeljek naznanil Bienerthu, da zahteva za regulacijo galiških voda in pa za zgradbo galiških kanalov 250 milijonov kron. Bienerth pa je izjavil, da ima v ta namen le 112 mil. kron, a da mora to vsoto razdeliti na Nižje Avstrijsko, Moravsko, Šlezijo in Galicijo, ki bi dobila po vladnem ključu največ 50 mil. kron. Glabinski je izporočil Bienerthov odgovor ..Poljskemu kolu". Poljski poslanci so bili grozno razburjeni in ogorčeni. Korytowski, ki je predlagal, naj bi se nadaljevala pogajanja z vlado, se ni upal k seji »Poljskega kola", ker je dobro znal, da bi bil izžvižgan. Za opozicijo proti vladi je 80 odstotkov poljskih poslancev. Vsled tega je skoraj gotovo, da stopi »Poljsko kolo" v opozicijo proti Bie-nerthovi vladi.
Krvavi izgredi v Lvovu. — Ruslnsko
vseučillško vprašanje na vrhu.
V petek je prišlo v Lvovu do silovitih krvavih dijaških izgredov. Nad 400 ru-sinskih dijakov je dopoldne šlo proti univerzi, kjer so sklicali kljub prepovedi pedeila zborovanje. Govornik je strastno napadel vlado, ki hoče dati Lahom univerzo, noče pa rešiti rusin-skega vseučiliščnega vprašanja. Rusin-sko vseučiliščno vprašanje je treba nanovo oživiti in rusinsko ljudstvo mora z vso odločnostjo zahtevati, da se ustanovi takoj rusinska univerza. Ko so se rusinski dijaki odpravljali iz univerze, so naleteli na mogočen policijski kordon in na poljske dijake, ki so se bili na vest, da zborujejo Rusini, tudi takoj zbrali. Prišlo je do spopadov med ru-sinskimi in poljskimi dfjaki ter policijo in ekscesi so dosegli tak višek, da se je začelo naenkrak streljati iz revolverjev. Padlo je najmanj 60 strelov; ena kroglja je zadela teologa Adama Kocka, ki se je zgrudil in kmalu na to na transportu v bolnišnico umrl. Policija je potegnila sablje. Težko ranjenih je deset oseb, in sicer štirje poljski dijaki, tri rusinski dijaki in trije služabniki imiverze. Ekscesi so tako narastli, da je prišla policiji na pomoč policija na konjih, naposled pa še vojaška asistenca. Policija in vojaštvo sta z vso eneržijo nastopila, dijake potisnila v vežo in nato so se začele aretacije. Državni pravdnik je takoj odredil zasliševanje, dijake so pa eskortirali na deželno sodišče. — Ko so se lvovski dogodki v zbornici zaznanih, je nastalo veliko razburjenje, ker bodo ti krvavi dogodki brezdvomno zelo vplivali na položaj.
Finančna stiska na Češkem.
V poučenih krogih se zatrjuje, da zadobiva finančna stiska Češke tako katastrofalen značaj, da se deželni maršal knez Lobkovic in deželni odborniki mislijo odpovedati v slučaju, da bi osebnih plač ne bilo več možno popolnoma izplačevati. S tem bi hoteli dokumentirati, da ne more prevzeti odgovornosti za usodne posledice, ki nastajajo radi nemške obstrukcije. V tem slučaju bi morala vlada imenovati svojega komisarja in s tem seveda prevzeti tudi odgovornost za red v deželnem proračunu.
Državnozborska dopolnilna volitev v Dalmaciji.
Namesto dr. Bulič-a, ki je svoj državnozborski mandat odložil, je bil z veliko večino izvoljen za poslanca dr. Smodlaka.
Kandidati za predsednlštvo bosanskega deželnega zbora.
Kakor nasledniki Ali bega Pirdusa na mesto predsednika bosansko-hercc-govskega deželnega zbora se imenujejo Derviš beg Miralem, Serif Arnautovič in Saufet beg Bašagič.
Črnagora — kraljestvo.
Knez Nikita je povprašal pri ve-levlastih, kako stališče bi zavzemale proti proklamaciji Črnegore za kraljestvo. Velevlasti so odgovorile povoljno. Vsled tega se izvrši proklamacija najbrže 13 avgusta.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko siroti š če".
P. n. gg.; Anton Jacobi, predsednik veter, društva, mesto vstopnine k veselici 2 K; v nabiralniku v gostilni g. Antona Pon 2 K 68 v; Edvard Šlrekelj, vikar 9 K; Ivan Pečenko, Polje, 40 vin.; Neimenovana v Goric: 2 K; Neimenovana v Gorici 30 vin.; Petejan Jera v Gorici 50 vin.; Podčavnar 5 K; Ivan Kurinčič, kurat 10 K; Josip Ličan, profesor bogoslovja četrti obrok 20 K; Anton Terčon, Klanc 20 vin.; Miha Kodermac, v Neblem 20 vin.; za prodane razglednice 1 K 40 vin.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda p-o d slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Za „A I oj z i j e v išč e" :
P. n. gg.: Podčavnar 5 K; Karol Žigon, vikar, 26 K; Fran Orešec, profesor 10 K; Alojzij Corte, dimnikar I K; bratje »Orli" so nabrali 2 K 26 vin.; M. V. 5 K 20 vin.; Jos. Kosec, župnik 20 K.
Bog povrni stotero!
Domače in razne vesli.
Svetnik preč. g. Janez Ažman umrl. — V ponedeljek je umrl v ljubljanskem „Leonišču“ in sicer po hudi operaciji jeden najzaslužnejših duhovnikov ljubljanske škofije, gorjanski župnik duhovni svetnik preč g. Janez Ažman. Z župnikom J. Ažmanom je umrl duhovnik, ljubljen od svojih du-hovnijanov, spoštovan od svojih duhovnih sobratov, čislan od svojih predstojnikov. V priznanje zaslug je bil leta 1897 imenovan kn. šk. duhovnim svetnikom, od cesarja pa je prejel zlati zaslužni križec s krono. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Gorje, kjer se bo jutre vršil pogreb. Pokojnik je bil rojen v Kropi dne 17. junija 1842. Za župnika v Gorje je prišel I. 1889. N. p. v in.!
Hrvaški domoljub umrl. Pri Mariji Bistrici je umrl župnik in bivši poslanec dr. Juraj Žerjavič, star 68 let, lu je šele nedavno dal 200.000 K za zgradbo hrvaške tehnike v Zagrebu in se je tudi sicer odlikoval z izredno darežlji-vostjo.
Ljubite resnico 1 — Kdo bi se posebno vznemirjal, ako čita po liberalnem in brezverskem časopisju kako laž, sumničenje ali obrekovanje; saj je to v njihovem programu. Nasprotno pa si štejejo katoliški časnikarji in dopisniki v sveto dolžnost, da se vedno trdno oklepajo resnice, ki je temelj krščanskega mišljenja. Če sc torej katoliški časopis glede resnicoljubnosti pregreši, gotovo ne bo nikdo zameril, če se ga opomni.
»Slovenec", naše prvo katoliško glasilo, je v svoji 137. štev. poročal o sokolski župi v Gorici. Trdi, da so pri sokolski slavnosti v Št. Petru dne 19. junija telovadili kot naraščaj večinoma otroci »Šolskega Doma", — dasi je šolska oblast prepovedala šolskim otrokom udeležbo pri telovadbi.
Zavoljo ljubega miru smo mislili molčati na to neresnično poročilo ; ker so pa nekateri gospodje, zanašajoč se na resnicoljubnost »Slovenčevega" dopisnika začeli slabo soditi o »Šolskem Domu , se nam zdi potrebno, da stvar pojasnimo.
Vsakdo mora priznati, da ni tako lahka vzgoja učencev, ki so otroci starišev zelo različnega mišljenja. Tudi se ne more zahtevati, da bi bilo šolsko vodstvo za vse odgovorno, kar se zgodi izven šole. Kar se
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu lisfu" šL 27. z dne 7. julija 1910.
pa tiče telovadbe pri »Sokolih", je „Šoiski Dom vedno zabranjeval učencem udeležbo, ker je proti šolskim predpisom, udeleževati še društev.
Res je sicer, da so se nekateri učenci in učenke udeležili telovadbe pri sokolski slavnosti, toda teh ni bilo niti ena petina onih 112 ki so nastopili. Ena petina pa vendar ni večina. In še ti so bili kaznovani, kakor je prav.
Sicer pa vemo, kam meri dopisnik s tem neresničnim dopisom. Ni dovolj, da nas napadajo liberalci, še oni, ki se ponašajo s svojini katoliškim mišljenjem se čutijo poklicane, razdirati, kar se je z mnogim trudom doseglo.
Novostrujarjl v „So6l". — »Soča" z dne 5. julija piše:
»Novostrujarji naznanjajo, da bo odslej, ko prideta tržaško in goriško tiskovno društvo do skupnega glasila, njihov list najbolj razširjen katoliški slovenski list na Primorskem. Ko so to čitali gospodje okoli »Prim. Lista", jim je prišlo slabo. Toliko so se trudili in vpili so, da njihov list je najbolj katoliški in najbolj razširjen. Na, sedaj pa je nastopil drug katoliški list, ki je izpodrinil kafoličanstvo »Pr. L" ter postavil novo in najbolj razširjen je. Klerikalci poznajo več sort katoličanstva. Hud boj se bije med njimi za katoliška, krščanska načela!"
Tako piše »Soča", ki izraza s tem svoje tihe željice glede »Primorskega lista", ki je nje najboljši prijatelj iz starega in novega časa. Kdo bi se tem žeijicam ne smejal, bodisi staro-strujar ali novostrujar?
Vero pred svetom pričali... — Z Brionskih otokov, kjer je naš prestolonaslednik to pomlad dalj časa prebival s celo družino, poroča neki očividec sledeče:
»Bilo je v Istri. Bil sem ravno namenjen v Promontore, majhen trg na najbolj južnem pomolu istrske dežele. Od daleč za-čujem zvonček, obenem pa zagledam malo istrsko vprego z dvema konjičema, ki jih je vodil postaran mož v narodni istrski noši.
V	eni roki je imel zvonček, z drugo je pa držal povodce. Na vozu je sedel duhovnik, ki je nesel Najsvetejše k bolniku v oddaljeno selo.
Pri tej priliki sem bil priča lepemu prizoru, ki bi ga rad sporočil širši javnosti. Po cesti nasproti omenjenemu vozu prikoraka tudi zbor mornariških častnikov. Takoj, ko zazrč voz in spoznajo, da se vozi duhovnik s presvetim Rešnjim Telesom, spoštljivo pokleknejo, da izkažejo čast in poklon-stvo svojemu Bogu in Odrešeniku.
Kako sem se vzradostil, ko sem bil priča tega vspodbudnega prizora! Prebivalstvu, ki je videlo to javno počeščenje Najsvetejšega, so bili odlični častniki najlepši zgled pravega katoliškega prepričanja. Nehote me je nekaj vleklo, da bi si to družbo bolj natanko ogledal. Približal sem se. Kako sem se začudil, kako je rastlo v meni navdušenje, ko sem v družbi šetajočih se častnikov zapazil našega občespoštovanega prestolonaslednika Franca Ferdinanda ... 1 Kdo bi se pri tej priliki ne spomnil njegovega slavnega prednika, cesarja Rudolfa! Tudi Franc Ferdinand je pravi Habsburžan in zvest sin katoliške Cerkve! — Čutil seni se srečnega, da sem tudi jaz njegov podložnik ter sem vzdihnil k Bogu, naj podeli našemu prestolonasledniku bogatega blagoslova 1
»Sl. U.".
Poglavje o učiteljstvu. — Zadnjič smo omenili, koliko važnosti za občino je dober učitelj. Danes hočemo spregovoriti nekaj besed o učiteljskem stanu. —
Poglejmo v prvi vrsti, če je učiteljski stan potreben.
Da, učiteljski stan je zelo potreben in koristen, zato smo ga dolžni spoštovati. Človeka, ki bi odrekal učiteljskemu stanu važnost in celo tudi vzvišenost, bi mi odločno obsodili. Kakor ima vsak stan svoje dolžnosti, tako jih ima tudi učiteljski stan. In ravno dolžnost vzgajati in poučevati mladino, daje uči-
teljskemu stanu lep sijaj in ga postavlja na častno mesto. Toliko smo morali za danes napisati, predno nadaljujemo z izvajanji o učiteljstvu.
Obsodbe so seveda vredni oni učitelji, ki teptajo vzvišenost tega poklica v blato in skusijo napolniti srca mladine s svobodomiselnimi načeli.
Ravno radi tega, ker učiteljski stan tako visoko cenimo, smo primorani pobijati v našem lisfu slabe učitelje. K temu nas sili glas naše vesti, k temu nas sili globoka ljubezen do učiteljskega stanu. Z eno Desedo povedano, se nii borimo za ugled učiteljskega stanu, ker ga je postopanje nekaternikov spravilo malone pod ničlo.
Z vso potrebno resnostjo se hočemo lotiti tega dela, dokler ne pride čas, da bo nosil lepo in vzvišeno ime učitelja le oni, ki ga je res vreden.
Z upom na zmago pričnemo to veliko delo.
Vinska letina kaže slabo. — Vzrok temu je neprestano deževje in dosledno se Šireča peronospora.
Vsled tega in pa ker prihajajo tudi iz druzih krajev slična neugodna poročila, je lansko vino v ceni znatno poskočilo. Kdor ni mogel starega vina doslej prodati, ima upanje, da ga proda po ugodnih cenah. .
Strašna toča v tržaški okolici In na Koprščlnl. — V torek popoludne po 4. uri se je vsula strašna toča nad Trstom in okolico. Izredno gosta toča je imela debelost lešnika. Do 7. ure zvečer je trajala in je bila spremljena strašnimi gromi in bliski. Potem se je utrgal oblak kar je napravilo tupatam male povodnji, V Barkovljah, Škednju, v Rojanu in na Opčinah je padala kakor orehi debela toča, ki je vse na polju uničila. S Koprščine se poroča, da je v Dekanih in pri sv. Antonu padala toča uro in pol ter vse uničila.
Grozna toča na Buzeščlnl. — Včeraj je razsajala v okolici Buzeta grozna nevihta s točo. Toča je bila tako debela in tako gosta, da se kaj takega ne spominjajo najstarejši ljudje. Prizadetih je bilo več občin. Koder je toča padala, so uničeni vsi poljski pridelki.
Velik kres je gorel letos prvikrat na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda na vrtu »Slov. Sirotišča" v Gorici.
Predvečer gedu sv. Cirila ln Metoda
se je praznoval v pond. zveč. jako slovesno na Goriškem. Danes smo dobili iz raznih krajev poročila o slavnostih. Skoraj povsod se je pritrkavalo, veliki kresovi so žareli proti nebu in naznanjali široko okoli, da bivajo tu častilci slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Mnogo kresov smo opazili zlasti v Brdih, na Nanosu, na Čavnu, na Kalvariji, na Sv. Gori. Krasno je bil razsvetljen Grad pri Mirnu. Vmes so pa umetni ognji švigali v zrak. Nadalje nam poročajo, da so se po občinah zbirali pevski zbori ter prepevali narodne pesmi, ki so krasno odmevale v nočni tišini. Letos se je praznoval predvečer godu sv. Cirila in Metoda na izredno slovesen način. Nekdo je stal sinoči na nekem griču v južnem delu okolice ter videl Gorico, obkoljeno okoli in okoli z žarečimi kresovi ter si mislil svoje o italijanstvu Gorice.
V	proslavo sv. Cirila in Metoda.
—	»Slov. katol. delavsko društvo" in društvo »Skalnica" bosti praznovali god sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 10. t. m. se sv. mašo ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija. Pri sv. maši bosta pela društvena pevska zbora. Vabimo slavno slovensko občinstvo k obilni udeležbi.
Osmi avstrijski vinarski kongres se bo vršil od 5. do 10. septembra t. I. na Dunaju. S tem kongresom su združena ne le razna važna, avstrijsko vinarstvo zadevajoča strokovna posvetovanja in zborovanja, ampak tudi gotovo jako poučna mednarodna razstava vinarskih in kletarskih strojev, potrebščin in znanstvenih pripomočkov. Ob-
enem so s kongresom združeni razni izleti v velike dunajske kleti itd. Tega kongresa se lahko udeleži vsak interesent, ako se poprej zglasi pri avstrijskem državnem vinarskem društvu, oziroma pri njegovem poslovodstvu v Kremsu.
Vlak glavo odrezal. — 28-Ietni Alojzij Kozmina, županov bral iz Gorjanskega, je v četrtek zvečer hodil gor in dol ob železniškem tiru med vasjo Prosek in žel. kolodvorom v Nabrežini. Kar pri-drdra brzovlak in Kozmina se par metrov pred njim hladnodušno vrže na tir tako, da so mu kolesa ločile glavo od trupla. Strojevodja je sicer takoj za-voril, ali bilo je zastonj. Potem ko so pobrali truplo in glavo, je vlak nadaljeval svojo pot.
L!oydov parnik »Trieste" je zapustil 14. m. m. Trst ter je imel nri-pluti 21. m. m. v Bombay. Dne 25. junija pa je prišla iz Boinbaya v Trst vest, da parnik ni še priplul. Ker so v tistem času v ArabiŠkem morju razsajali monsuni, so bili v Trstu v skrbeli zaradi usode parnika, ki je imel na krovu 80 ljudi in 5 oficirjev ter 14 pa-sežirjev I. in 20 pasežirjev II. razreda.
Razne vojne ladije, in pa L!oydovi parniki, ki so se nahajali v onih vodah so dobili povelje, naj parnik »Trieste" poiščejo.
V soboto še le so ga našli in ob
0.	uri predp. je prišlo v Trst poročilo da se nahaja ne daleč od Bombay-a.
V nedeljo popoludne pa so ga z največjim naporom spravili v Bombay-sko luko. K rešitvi parnika je Lloydovi direkciji častital cesar in namestnik princ liohenlohe
Poveljnik Lloydovega parnika »Trieste" poroča, da je vihar ujel ladjo 400 milj od Adena ter zlomil vijak. Nato je »Trieste" plul z jadri celih 920 milj, nakar ga zapazi angleški parnik. Pri pritrjevanju vrvi je vsled hude nevihte in visokega morja moštvo pokazalo izredno junaštvo. En častnik angleškega parnika je pri rešilnem delu utonil.
Razpisana služba. V c. kr. moški kaznilnici v Kopru je izpraznjeno mesto paznika.
Porotna sodnija v Rovinju je ob sodila v petek Mariina Simunoviča iz Resencev pri S. Vincentu na smrt na vešala, ker je umoril svojega lastnega brata. Obsojeni je tajil umor.
Zasebno realno gimnazijo ustanovijo Italijani v Rivi na Tirolskem.
Listnica uredništva: Dopisniku iz Anhovske občine gospodu A. V.: Ako so pomanjkljivosti pri gradnji obmejne ceste Golobrdo-Britof res take, kakor jih Vi opisujete, potem je pač najbolje, da opozorite nanje dotično oblast, ki ima dolžnost, da delo nadzoruje in ta oblast je okrajno glavarstvo. Dopisa pa, kakoršnega ste poslali, ne moremo priobčiti.
Mestne novice
»Šolski Dom" je sklenil v torek, na god sv. Cirila in Metoda šolsko leto s sv. mašo v cerkvi sv Ignacija. Dolga vrsta naše slovenske mladeži se je vila iz »Šolskega Doma" na Travnik. Prvi so bili uže v cerkvi, ko so bili zadnji še v »Šolskem Domu". Človek seje razveselil, ko je videl tako lepo množico slovenske mladeži korakati po ulicah pod vodstvom učiteljskega osobja. — V cerkvi so lepo pele učenke višjih razredov. Po sv. maši so se šolski mla deži razdelila spričevala.
Razstava ročnih del, umetnega vezenja in krojenja oblek v »Šolskem Domu" je bila letos izredno dobro obiskovana. Zlasti v pond. so bile šolske dvorane (sedem po številu), v katerih se je nahajala razstava, vedno polne mestnega občinstva, ki se je najpohval-neje izražalo o lepem napredku.
Šolska veselica društva Šolski Dom imela je lep gmoten vspeh. Dne
25.	junija je bilo dohodkov K 15070, dne 26. junija pa 220 75, skupaj K 37145 Vstopnino so preplačali ali poslali poleg neimenovanih g. B. Poniž K 3, gospa dr. Stepančiča, svetnikova K 3, Dr. Pavlica K 3, Svit. Dugar K 3, Dr. Stepančič K 2, gospa Ponova K 2. dr. R. Gruntar K 2, Poveraj Martin K 2, dr. Fr. Žigon K 1, šol. svetnik Križnič K 1. Ant. Češčut K I. — Bog živi!
Maturo na c. kr. višji gimnaziji v Gorici so napravili sledeči: Albisser Jožef, Angeli Franc, Ballaben Izidor, Brezigar Friderik, Brumen Anton, Butkovič Peter, Ca-misig Atarij (z odliko), Cavagna Klavdij, Chersich Gvidon, Corbatto Jožef, Fillak Jurij, Fon Jožef, Forčešin Ivan, Fortunat Egicij, pl. Gironcoli Franc, Grusovin Ivan, Jug Jožef, Kodrič Ivan, Lavrenčič Josip, Michl.stadter Emil, Mrevlje Artur, Rutar Josip (z odliko), Seravallo Edmund, Ramusch Rudolf, Sedej Ferdinand, Podberšček Štefan, Rebek Alojzij, Radej Ivan, Visintin Anton in Zavadlal Miha. Trije so padli za šest mescev, eden pa za eno leto.
Iz šolskega poročila c. kr. višje gimnazije v Gorici posnamemo, da je bilo koncem minolega šolskega leta na imenovanem zavodu 623 učencev. Od teh je bilo 302 Slovenca, 263 Italijanov, 50 Nemcev, 5 Hrvatov, 1 Poljak, 1 Madžar, l Ru-munec. Po veroizpovedanju jih je bilo 615 katoličanov, 4 protestanti in 4 Židje. Najmlajši učenec ima 11, najstarejši 23 let. Z odliko je dovršilo 67, s povoljnim vspe-hom jih je napredovalo 434, 93 jih je z nezadostnim vspehom. Ponavljalni izpit se je dovolil 16 učencem.
Sklep šolskega leta na c. kr. višji realki v Gorici. — V soboto je bil na višji realki v Gorici sklep letošnjega šolskega leta. Iz poročila, ki prinaša na prvem mestu razpravo profesorja Zupančiča pod naslovom »Poskušnje pri računih, zapiski iz šolske prakse", ki je pisana v slovenskem jeziku, posnamemo te-le podatke: Koncem šolskega leta je bilo na realki 436 učencev. Po narodnosti jih je bilo in sicer: Slovencev 162, Italijanov 193, Nemcev 65, Hrvatov 6, Čehov 6, Poljakov 2, Madžarov 2.
Po veroizpovedanju katoličanov 418, protestantov 19 in židov 8.
Najmlajši dijak ima 10 let, najstarejši 24 Z odliko jih je napredovalo 22 z povoljnim vspehom jih je napredovalo 304, nesposobnih za višje razrede jih je 85, 5 jih je bilo neklasificiranih. Ponavljalni izpit jih ima 20.
Z odliko so napredovali sledeči Slovenci :
I. razred: Kurč Jožef, Kurinčič Franc, Debenjak Anton, Jelinčič Franc, Tanče Ladislav.
U. razred: 0.
III. razred : Udovč Jožef, Košiša Adolf, Štolfa Jožef.
IV. lazved: 0
V. razred : 0.
VI. razred : 0.
VII. razred: Juvančič Ivan, Terčič Anton.
Zrelostni izpiti na ženskem izobra-ževališču v Gorici. Za občne ljudske šole s slovenskim m niin jezikom so napravile zrelostni izpit sledeče g.čne: A inb ro ži č Jožica (z odliko); Birsa Jožefa ; C e j Amalija; Cigoj Pavla; Del Cott Olga; Dugar Marija ; Fi e g I Rozalija ; Hrast Marija ; Ivančič Ljudmila; Jerman Štefanija; Kancler Antonija; Kratky Julijana (tudi z nemškim učnim jezikom): Krebelj Natalija; Lah Valerija (tudi z nemškim učnim jezikom); Lavrenčič Pavla ; Lenarčič Ema; Lutman Valerija (tudi z nemškim učnim jezikom); Mal i č Justina; Marušič Valpurga (s slovenskim in z nemškim učnim jezikom z odliko); Ati se rit Lilija (tudi z nemškim učnim jezikom); Mlekuž Ljudmila (s slovenskim in z nemškim učnim jezikom z odliko); Atol ar Frančiška; Pagon Frančiška (tudi z nemškim učnim jezikom); Pahor Alojzija; Pečar Eliza;
Petrič Olga ; Požar Ljudmila; R u k I i Marija; Soban Jožefa (z odliko in z nem škim učnim jezikom); Stegu Angela (z odliko ter z nemškim in s hrvaškim učnim jezikom); Strauss Marija (s slovenskim in z nemškim učnim jezikom z odliko); Š k ar p a Antonija (s slovenskim in z nemškim učnim jezikom /. odliko in s hrvaškim učnim jezikom); Š t i k Jožefa; Tr d a n Rozalija (z odliko in z nemškim učnim jezikom); Turko Emilija; Večaj Jadviga (s slovenskim in z nemškim učnim jezikom z odliko).
Zrelostni Izpiti na c. kr. slovenskem moškem učiteljišču v Gorici so se končali v soboto zvečer. Izpit zrelosti so napravili sledeči:	Andrejčič Ivan iz Tolmina,
C e r n a t i č Jožef iz Kopra, C i b i c Karol z Proseka, Fakin Vincenc iz škrbine, Grobni ing Adolf iz Sv. Križa, Ipavec Herman s Proseka, Kacafura Maks iz Ročinja, Kerkoč Anton iz Ajdovščine, Klavora Adolf iz Bovca, Mozetič Ivan iz Solkana, Rus tja Karel iz Rojana, Ščuka Franc iz Komna, Štrukelj Maks iz Tolmina, Trobiš Jožef iz Pečic na Štajerskem, Troha Franc iz Lokev, Vodopivec Alojzij iz Podgore, Vovk Karel iz Kopra, Žagar Ferdinand iz Čezsoče.
Na c. kr. moškem učiteljišča v Gorici je bilo po izpitih od dne 4. do 7. t. m. sprejetih v prvi tečaj 27 prigla-šencev. Ker torej ni bilo doseženo najvišje dopustno število prvoletnikov (t. j. 40), bodo tudi meseca septembra sprejemni izpiti, h katerim se bode prigla* siti 9. ali	pa	10.	septembra	t. I., vsakokrat od	9.	do	12. ure dopoludne pri
ravnateljstvu v S. Gregorčičevem Domu. Natančnejše določbe glede teh izpitov se še posebe svoj čas objavijo.
Na	c.	k.	slovenski	gimnazijski
pripravljalnici v Gorici se začne šolsko leto 191011 dne 11. septembra. Dečki od devetega do štirinajstega leta, ki so dobro dokončali tretji ali kateri višji razred ljudske šole, se 9. septembra med osmo in enajsto uro z očetom ali namestnikom zglasijo pri vodstvu ter prinesejo s seboj krstni list, letošnje šolsko in zdravnikovo izpričevalo in, če so ubogi, tudi ubožni list, da se oprostijo učnine, katere je za vsako polletje po deset	kron.	Prednost	imajo tisti
učenci, ki doma na deželi, kjer stanujejo, nimajo nobene priložnosti, naučiti se nemščine, pa tudi veronauka, slovenščine, računstva in lepopisja ne znajo zadosti za gimnazijo in realko. Učenci c. k. slovenske gimnazijske pripravljalnice v Gorici se na gimnaziji in realki vsprejemajo brez vsprejemne izkušnje. -- Fr. Orešec, c. k. profesor in vodja.
VspreJemni izpit za gimnazijo v Gorici je napravilo 67 učencev, za realko pa 44.
PodraženJe mesa. — Te dni so mesarji v mestu Gorici podražili meso za 8 vin. pri kg. Medtem ko so konsu-menti v nemških mestih, kjer so mesarji tudi podražili meso, začeli bojkotirali mesarje, naši meščani prdv mirno sprejmejo lako postopanje mesarjev na znanje.
V	Kremsu in \Veidhofnu na Nižje Avstrijskem ljudstvo že več kot 14 dni ne kupuje mesa. V Gorici pa lahko zvišajo cene za mnogo in nikdo se ne bode ganil.
Svllodni trg. — Do pondeljka se je prodalo na tukajšnjem svilodnem trgu 32.095 kg svilodov po 2.30 do 3.10 K klg.
KonsorciJ goriških pokov je sklenil v seji dne 2. t. m., da se bode v vseh goriških pekarnah prodajal kruh iz moke šl. 3 in 4 po 36 v klg., i/. moke št. 0 in 1 pa po 40 v klg. Kruli drugih vrst se bo prodajal po starih cenah. Goriški magistrat je vzel ta sklep na znanje ter ustavil nadaljnje razprodajanje kruha, ki so ga vozili iz Trsta. Ta zadeva je sedaj poravnana.
Mestni svet goriški. V četrtek je imel goriški mestni svet sejo, v kateri je župan Bombig naznanil odstop mestnega svetovalca Battislig-a; imenovala se je deputacija, ki bi na g. Battislig-a vplivala, naj prekliče demisijo. Potem sla bila izvoljena dr. Viktor Cescutti prvim in dr. Ahil Venier drugim podžupanom.
Protestni shod. — V nedeljo 10. t. m. ob 3. uri popoludne se bo vršil v dvorani hotela »Angelo d’oro" shod veleposestnikov iz Furlanije in iz Brd, na katerem se bode protestiralo proti za-početi akciji za izboljšanje kolonskih razmer. Med sklicatelji shoda je tudi znani naprednjak Franc Kocjančič iz Podgore.
Iz goriške okolice.
g Nedeljska slavnost na Sv. Gori In v Solkanu, katero je priredila slov. krščanska organizacija se je izvršila po naznanjenem vsporedu. Več zunanjih gostov in „Orlov" je prišlo uže v soboto zvečer v Gorico. V nedeljo zjutraj se je zbralo na Sv. Gori mnogo ljudi. Svetogorska cerkev je bila polna vernega ljudstva. »Orlov" v kroju je bilo blizu 400. Sv. mašo je bral ob obilni asistenci mons. W o I f, pel je solkanski mešani zbor, cerkveni govor je imel preč. g. C. V u g a. Po sv. maši je bil shod na prostem. Nastopilo je več govornikov, med njimi dr. Brecelj, dr. Krek in drugi. — Opoludne je bilo skupno kosilo v Solkanu, potem blagoslov. Cerkveni govor je imel domačin veleč. gosp. dr. Sreb er n ič. — Po blagoslovu je bila telovadba in veselica na Mozetičevem vrtu. Veselici je prisostvovalo nad 1000 ljudi. Telovadha, pri kateri je nastopilo do 170 »Orlov", je bila lepa. Posebno pozornost so vzbudile proste vaje ob sviranjti narodnih pesmi. Telovadili so na treh dro-gih in na eni bradlji. Nekateri telovadci so želi mnogo zaslužene pohvale. Novost za nas Goričane je bilo sabljanje po taktu godbe. Lep prizor. Potem je začela prosta zabava ob sviranju godbe in ob petju raznih pevskih zborov, od katerih naj omenimo onega iz Bilj, iz Cerkna, oktet iz Gorice itd Ko je začela šaljiva loterija je jel padali dež, ki je nakrat razgnal vse obJinstvo z veseličnega vrta. Bilo je vsega konec. — Naj omenimo še. da so se nekateri liberalni Solkanci netaktno obnašali. Čukali so. No, da ni to posebna finesa, vedo sami dobro. Cukajo pa le čuki! Še celo domači ž u p a n g. V u g a, ki ni poseben prijatelj „0 r I o v", je z ostrimi besedami grajal nelepo zmerjanje njegovih somišljenikov ter javno pred Mozetičevo gostilno karal liberalne psovale e. — Slavnost se je dostojno zvršila.
g Tombola v Sovodnjah se je pre
ložila na dan 10. julija.
g Vabilo na občni zbor „Kmečke hranilnice in posojilnice" v M im u, registra vane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. po sv. maši v župnišču s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo za 1. 1909. 2. Potrjenje računskega sklepa za I. 1909. 3. Dopolnilna volitev na čelstva in volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti Po občnem zboru predava g. Premrou, vodja »Goriške zveze".
g St. Andrež. — Naznanjamo, da dne 17. t. m. bodemo imeli lepo cerkveno in narodno slovesnost. Ta dan bodemo ob hajali cerkveni shod, letos pa izredno slovesno. Naše „Kat. izobraževalno društvo" se udeleži korporativno procesije, enako tudi »Orli" v kroju. Pri procesiji bode svirala vojaška godba iz Gorice. Popoludne pa bo velika veselica pri g. Petru Lutmanu. Uže sedaj opozarjamo občinstvo na to izredno slovesnost. Natančen vspored priobčimo v prihodnji številki.	Domačini.
g Iz Prvačine. V nedeljo sta prišla dva gospoda iz Celovca obiskat našo vas. Ko izstopita iz vlaka, se podasta proti vasi. Tu zagledata na cesti mnogo »Sokolov" v kroju, a ker nista vedela, kaj to pomenja, vpraša eden njiju fan-tinca mimoidočega v kroju kakih 10. let, ali je kaka veselica. Ali zaveden »Sokolič" se po sokolsko odreže: „Kaj č’ te od miene?" ter jo moško popihne naprej. Nato se isfi gospod obrne do starejšega „SokoIa" z istim vprašanjem. Ta je bil sicer toliko uljuden, da mu je odgovoril, pa kako še: „Naš gaspud je šou s »Čuki" v Soukan. Mi smo imeli mašu za sv. Cirila in Metoda brez njega. Pršu je kap’cinar z Gurice. Ti s.... Cuki — samo pet minut da b’ imeli fraj, da smemo v Soukanu naprav’t kar č’mo in vidli bi. Nas je samo 108 brez muz’ke in naraščaja in vse bi pobili, če jih je tud’ dvataužent!" Sokolska ideja se tu prav lepo zrcali.
Živa priča, g Dornberg. — Spet vabimo somišljenike v Dornberg na zabavo dne 10. julija t. I., katero nam oskrbi naše „Kat. slov. izobraž. društvo" pri g. Andreju Kavčiču ob
4.	uri popoludne. Zjutraj bode skupna sv. maša. Popoludne pa veselica na čast sv. C. in M. Vspored obširen. Poleg deklamacij, pevskih toč in šaljivih prizorov, kakor „Gluhi krčmar" itd. se bode igrala tudi dr. Krekova veseloigra v treh dejanjih „Tri sestre". Zabave obilo. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na dan 17. julija. Pridite v Dornberg, rodoljubi na pošteno razvedrilo I
Iz ajdovskega okraja.
a Toča na Vipavskem. V torek popoldne po 3. so se zbirali od Čavna proti jugu pogubonosni oblaki v katerih je zamolklo gromelo in vrščalo, na kar se je začela vsipati suha toča čez vrtovinsko polje, Brje, Rihenberk in tje čez Kras. Okoli 6. zvečer je zopet vrščalo; nova toča je potolkla po Dobravljah, Vel. Žabljah, ter šla čez hrih nad Šmarje. Koder je padala je vse sklestila ter pobelila, kakor zimski sneg. —
a Toča na Vipavskem. Iz Rihem-berga nam poročajo, da je tamkaj padala dne 5. t. m. obilna toča, ki je naredila mnogo škode.
a 0 toči na Vipavskem se nam nadalje poroča: Strašna toča je padala dne 5. t. m. od 2. do 4. pop. po Rihenberku, Brjah, Dolnji Branici, po Svinem itd. V teku dveh ur se je štirkrat usula. Naredila je velikansko
škodo. Še drugi dan je bila po jarkih v kupih.
a Z Vipavskega. — Podpisani izrekam srčno zahvalo upravi „Primorskega Lista za dani mi naslov gospoda, ki je moje vino sčistil tako, da lahko vsakemu priporočam, ki nima čistega vina. Vino moje je bilo motno in je na zraku porjavelo Po čiščenju je vino postalo prijetnejše in boljšega okusa in lako čisto, še bolj kot bi bilo filtrirano. Prodal sem vino uže pred par meseci v mojo popolno zadovoljnost in sicer po 27 K hektoliter. Sam vem, da vino pred čiščenjem ni bilo niti polovico vredno. Dotični gospod naj bo prepričan, da sem mu iz srca hvaležen za njegov trud in iznajdbo.	Jernej	Mlakar.
a Rlhenberg. V nedeljo, dne 10. jul. priredi »Kršč. soc. izobr. društvo" ob 3. in pol uri popoldne na dvorišču g. M. Lična na čast slovanskima apostoloma sv. Cirila in Metoda predavanje s peljem in deklamacijami.
a Batuje-Selo. — V nedeljo, dn<ž
26.	m. m. smo imeli javno telovadbo »Orlov", ki je dobro vspela. Ob 10. uri predp. je bila sv. maša, katere se je udeležilo nad 100 „0rlov" v kroju. Popoludne ob 3. uri je bilo zbranih 212 »Orlov" v kroju.
Vse došle brate je pozdravil brat Novak v prisrčnih besedah. Ob 4. uri pop. se je pričela javna telovadba. 88 »Orlov" je izvršilo proste vaje v lepem redu. Vodil je proste vaje brat Pavletič iz Št. Andreža. Po prostih vajah se je telovadilo na orodju. Izvršile so se precej težke vaje prav dobro. Vsakemu nastopu je sledilo burno odobravanje občinstva.
Po telovadb; je bila veselica s petjem, deklamacijami in govori. Nato je bilo srečkanje, čemur je sledila prosta zabava s šaljivo pošto. Obiskovalci naše prireditve so zvečer z zadovoljnimi obrazi zapustili prostor zabave.
Na tem mestu izrekamo sotrudni-koin naše naji-rčnejšo zahvalo in tudi občinstvu se zahvaljujemo za mnogoštevilni obisk. Nazdarl
Fiuarilo!
5ftiirht-0U0 milo je prauo samo z imenom
Schich'
in z znamko .Jele n“.
V manufakturni trgovini TE09. HRIBAR prej ..Krojaška zadrugo"
===== se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo. ======
a Šturijo. — V nedeljo, dne 10. julija bomo imeli veselico, katero priredi naše vrlo „Kat. izobraževalno društvo" na čast sv. Cirila in Metoda ob 4. uri popoludne na vriu gospoda Franca Stibilj. Vspored jako zanimiv. Igrala se bode tudi dr. Krekova igra v treh dejanjih „Tri sestre".-Pridite k nam, ljubitelji lepega petja in dramatike.
Š t u r c i.
Iz tolminskega okraja.
t Konferenca Sodal. Ss. Cordis za
tolminsko dekanijo bo dnč 11. julija ob 3li v Tribttši.
k cerkljanskega okraja.
c Cerkljansko. »Primorski List" prihaja k nam v velikem številu. Komaj čakamo, da ga dobimo. V zadnjem času pa ne prinaša več toliko poročil iz našega okraja, kakor pred časom. Kaj je temu krivo I Morebiti senc zgodi nič novega! O, vedno se kaj zgodi, o čemur je vredno, da se javnost obvesti. — Letina na cerkljanskem n. pr. kaže dobro. Sena veliko, le češpelj bo malo. So šle v takozvane rožičke, kakor pravijo pri nas. — Živina bo letos draga. Uže sedaj ne marajo prodajati posestniki toliko telet kot navadno. — Društveno življenje je živahno. V nedeljo bodemo imeli veselico. Minulo nedeljo je del našega mešanega zbora pel v Solkanu. Liberalci so še precej tihi. Vidijo, da cerkljansko polje ni zgodno za liberalizem. — Jako hladne noči imamo. Drugič še kaj, alto se nihče ne oglasi.
c Pripravljalni odbor podružnice »Slov. Straže" in odbor »Slovenskega kat. izobraževalnega društva" v Cerknem vabita uljudno k ustanovitvi podružnice »Slov. Straže" za cerkljanski okraj, ki se bo vršila v ned. 10. julija ob pol 12. uri dopoldne v dvorani »Gospodarskega Doma" in na veliko ljudsko veselico, ki se bo vršila takoj po popoldanski službi božji na dvorišču »Gospodarskega Doma".
1.	D. Fajgelj: »Alolilev za slovanski rod", moški zbor; 2. Slavnostni govor;
3. Silvin Sardenko: »Slovanska apostola". Zgodovinska igra v petih dejanjih.
4. Slovenske narodne pesmi: A. Foerster: »Ljubezen do domovine", M. Hubad: »Sem slovenska deklica", mešan zbor;
5. Simon Gregorčič: »Blagovestnikom", deklamacija; 6. J. Aljaž: »Na dan Slovan 1", moški zbor; 7. Prosta zabava s srečkanjem in šaljivo pošto. Vstopnina 60 vin. člani izobraževalnega društva plačajo polovico. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v prostorih »Gospodarskega Doma".
Iz bovškega okraja.
b Iz Bovca. Naše starešinstvo, kakor uže objavljeno, je sklenilo prispevati za slovensko zasebno gimnazijo v Gorici z zneskom 250 K. Veseli nas, da je našel apel rodoljubov v Gorici odziv tudi pri nas in sicer pri naših nesomišljenikih, ki pa vidijo v bodoči slovenski gimnaziji veliko narodno ognjišče. Da bi tudi druga tržka županstva sledila našemu. — Na Bovškem pazno zasledujemo boj, ki ga bojujejo naši poslanci na Dunaju v proračunskem odseku. Seveda, Lahom italijansko visoko šolo, Slovencem pa niti ene srednje šole. Tako zna vladati naša nad vse pravična vlada. Občudujemo naše poslance, ki so se kot levi postavili po robu vladi. Čitali pa smo v goriški »Soči", kako je zasmehovala boj naših poslancev proti mačehovski vladi. Tako delajo le vladni poslanci in izdajalci slovenskih in slovanskih koristi. Še celo drugi liberalni listi stojijo na strani naših poslancev in odobrujejo boj, ki ga bojujejo na Dunaju. Le goriški liberalni Efijalt smeši bojevnike za naše
pravice. Sram ga bodi! Kakor bi bil podkupljen od vladinovcev in Židov! Je vse mogoče!
Iz komenskega okraja.
km Komen. — Poročali ste, da je bil utok proti občinskim volitvam v Komnu, katerega so uložili nasprotniki, ovržen. Potemtakem ni ostalo drugega, kakor da je naj starejši starešina povabil novoizvoljene starešine, da si izvole župana. To se je zgodilo minulo soboto. A župana le še nimamo, ker niso prišli k volitvi tisti, ki se bojijo novega župana. Narbrže bo treba drugo pot ukreniti. Čemu pa obdržujejo mandate, ako nočejo izvrševati dolžnosti, katere jim nalagajo mandati! Odpovejo naj se, ako nočejo sedeti v starašinstvu z našimi možmi I Edino pametno bi bilo!
km Komenski okraj. Zadnje dni smo imeli hude nalive. Pa tudi točo. Obiskala je posebno občino Lipo, nekaj tudi Temnico. Škode je še precej. Eno leto kobilice, drugo leto toča. Kraševci so vedno tepeni.
Drobtinice.
Velika nesreča na železnici. — V
pondcljek popoludne je južno od Day-tona v Ameriki nek brzovlak trčil skupaj s tovornim vlakom. Pri tem je bilo 19 oseb ubitih, 3 so bile smrtno in 6 težko ranjene.
Rojaki!
Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega Doma*,,
Loterijske številke
2. julija
Trst............ 26 47	6	31	55
Restavrant
„Central“
Tehališče Dos- Mija št. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna iri kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
Na prodaj sta
2 enoletna bika
švicarske pasme prve vrste. Več se izve pri opekarni v BUKOVICI pri cerkvi, postaja Volejadraga.
Hiša na prodaj.
Proda se hiša, skoraj nova, pripravna za gostilno ali obrt, en strelaj od žel. postaje na Vipavskem.
Več pove upravništvo lista.
Naznanilo.
V	seji 16. maja 1910 je sklenilo starešinstvo občine D r e ž n i c a, da se razpiše
konkurz, za zgradbo nove cerkve na Drežnici.
Načrti so na razpolago v župnišču na Drežnici.
Vabijo se podjetniki, da pregledajo te načrte ter stavijo potem svoje predloge.
Na Drežnici, 18. junija 1910.
38 64-3j	JOŽEF	KURINČIČ,
župan.
Vabilo
NA OBČNI ZBOR
hranilnice in posojilnice v Pevmi,
zadruge z omejeno zavezo
ki se bodo Tsled sklepa načelst va dne 3. jul. 1910 vršil dac 17. julija 1910. IX. pobink. nedeljo v župnišč lob 5. uri pop.
DNEVNI RED:
1. Premembe pravil.
2. Volitev načelstva in računskega pregledovalca in namestnikov.
3. Slučajnosti.
V	Pevmi, dne G. julija.	Načelstvo.
Marijin otrok.
Vodilo za ude Marijinih družb, drugi natis, priredil in založil LJ. Lavrencij Goppel, Ord. Cist. v Zatičini 1910, V natisek dovolila preč. kn. čk. ordinarijat v Ljubljani in veleč, gospod opat. Fr. Gerard, Ord. Cisl. v Zatičini. Tisk in vezava
I.	Krajec nasl. v Novem mestu. — Cena: v uznje vezana knjižica z rdečo obrezo krona 1.80, s zlato obrezo 2 kroni, po pošti 10 v več. Dobiva se naravnost pri založništvu v Zatičini (Kranjsko), v prodajalni Kato!, tisk. društva (Ničman) v Ljubljani in po knjigarnah. Knjižica je gledč-priročne podolgovate oblike in lepe vezane vsega priporočila vredna.
Hiša
je na prodaj v Št. Petru pri Gorici št. 68 pri šoli. Več se izve pri upravi našega lista.
Naroči
kuharsko knjigo, da se ne le naučiš Pekatete pravilno kuhati, temveč da tudi izveš na koliko različnih načinov se dajo pripravljati. Pošlje ti jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici.
NOVA HISA
je na prodaj
v Gorjanskem na Krasu.
Iliša je ob cesti in zelo pripravna za krčmo ali trgovini.
Naslov povč upravništvo našega lista.
Svoji k svojimi
Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka ;
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in točno s pristVimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov ; polom h pylzenjskim pivom ?,PRAZI)KOJ“ iz slovečo deške ..Meščansko pivovarne*4, in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarno kneza Sclnvarzenherga v Proti-vinu na Češkem. in sicer v soddekih in steklenicah ; z do-madim pristnim tropinovcem 1. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso krajo avstrijsko-ogrske državo v sodih od 50 I naprej franko goriška postaja. — CENE ZMERNE.
^ Odlikovana pekarija a in sladdidarna
t
| K. Draščik ♦
A v Gorici na Kornu +
(v lastni hlli)
♦ Izvršuje naročila vsakovrstnega a. peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na
M drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča se s), občinstvu. Cene
Jako nizke.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem radi velike zaloge do 15. septembra t. 1. prodajal vse blago po tovarniških cenah, in se tem potom uljudno priporočam cenj. občinstvu za mnogobrojni obisk. Popravila izvršujem natančno in po zmernih cenah.
Aleksander ^mbFo^ič,
urar in trgom z zlatnino in srebrnino v Gorici, Tekal Išče Jos. Verdija 2(*, v Gorici.
|	Prosiva	zahtevati	listke!	I
Največja trgovina z železjem
MI&BIG ZAJEC
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), ceVj Za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n c nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrndo izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva sahtevati listke!
•o
O
M
o
n
b
o
B
B
•t
P»
10 kron na dan lšm"L
prav lahek način. Pošljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob Konig Dunaj VII.1,1- Poštni urad 0.1
VIKTOR TOFFOLI
(SORKA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejših krajev ________________
Jedilno fino litrsko	„
Corfii	„
Puglie	„
Jesih vinski
Jedilno olje po 96 v. liter
K 1-04 „ 112 „ 1-20 „ 120
Marsiglia Bombay . Bari . . Lucca . . naj finejše
. K 1-28 . „ 1 20
• „ 140 . „ 160
• „ 2-
Milo in lufii.
Priporočam čč duhovščini in cer kvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Priporočajte med seboj ^
jj	trgovino	|
g J. Medved|
A	A
M	Gorica	I
MCorso Verdi 38.^
A ■*- Postrežba strogo	H
[Hj	solidna.	M
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GORICI, Gnsfosb nlica St. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. —
Redni občni zbor
Hranilnice in posoj. za farno občino Kamnje,
reg. zadruge z neomejeno zavezo bo v nedeljo dne 17. 1. m. ob 7‘,2 zjutraj v občinski pisarni v Kamnjah.
DNEVNI RED:
1. Potrjenje računa za leto 1909.
2. Izvolitev načelstva in nadzorstva.
Ako bi se iz katerega koli vzroka občni /bor ne mogel vršiti ta dan, tedaj se odloži za nedeljo 24. t. m. ob isti uri in v istem prostoru. — Na obilno udeležbo vabi	.
Načelstvo.
ANA LIKAR
v GORIGI
Semeniška ulica št. 10.
Velika zaloga pisarniških in šolskibpotrebščin.
V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd.
Dobra postrežba, najnižje cenel
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
©r~
f Goriška zveza
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
regiNtrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nalopn imetjih potrelin in pri prodni ^ ^ ^ imetijsiih pridelkov, ^ ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32.
M*
■vei
35.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd.
20.000 mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo JHayfaPtll Ollill tovaren.
Leta 1909 je bilo narejenih:
2500 stiskalnic in 1200 mastilnih mlinov.
Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov.
Kar brez skrbi se obrnite do
Ph. Mayfarth - a & C.o
ovornlce poljedel. strojev Železnln In parnih samokovov.
Dunaj II. Jabopstrasse 71.
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev ilustrovanih cenikov. Išče se dober zastopnik.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbdr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	"1 1	.......
Za mnogobrojna naročila sc toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
f
k
JVfa^Karcilo.
,,Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V,o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5'/,, (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
i
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
■ Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle In otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za Mrevlje in usnje.
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v gobici
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Delavnica ctrhutnih posod In cBPhvtnEgg orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica Stav. S.
Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališČe uiniberškega ln drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
NaJboljSe Šivanke in Šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjico, rožni venci mašne knjižice.
Hita obuvala ta vse letne te.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
&
v
Lekarna
:»i| • $
Iji Prave in edine žel. kapljice ^
8 znamko 8V- Antona Pado- ^ La	vanskega.
^	Zdravilna m o č iSr.
teh kapljic je ne- W prekosljiva. Te kapljice uredijo ^ redno prebav- ^ Ijanje, če se jih dvakrat na dan po jeduo žličico
[■:	  hu	jcui.u	w.
Tmi (Varstvena znamka) popije. Okrepi1
^ čelodec, storž, da iagine r> krat- M
^ ketna času omotica in šiv o t na hjjjl
lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi hud store, da človek raje j č. Ljl
W Cena steklenica 60 vin. ^
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. VimpolSek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.