ŠffiV. 5 Pošinina platna » enfo«1*«!. Ljubljana, dne februarja 1037. T.eto XIX. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. K-m-rmnantn •,"■■»>"••»■■—••»•»-- Rokopisi se ne vračalo, Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ui. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri nočtni hraniinioi št. 14194 Nekje je nekdo zapisal (— modrost raste te dni kakor glave v zeljnikih —), da smo v Jugoslaviji ustvarili ljudje tri narodnosti mesto ene. Narod vendar ni pravda, ki bi jo bilo mogoče razvleči na tri ali pa strniti veno! Dragi moji, narod je sila, ki zakone ustvarja in narekuje, nikoli in pod nobenim pogojem pa slepa gmota, ki bi jo zakon lahko stisnil v poljubno obliko. jve hip, ampafc zgodovina. Tistim, ki tega ne vedo (— v naših vrstah takih ljudi itak ni —!), bodi povedano, da smo se Slovenci že pred več kot 1000 leti čutili — če govorimo z današnjimi izrazi — kot samostojen narod. Dejstvo, da smo že zgodaj v 9. stoletju po Kristusu radi tuje sile izgubili svoje narodne vojvode, na tem nič ne spremeni. Zgodovina, ki nam o tem pripoveduje, nam hkratu sporoča, da so se naši dedje proti tuji sili junaško in vztrajno borili in da so podlegli šele silni premoči tujcev. In kljub temu smo ostali še vedno Slovenci. To je dejstvo, to je suha stvarnost, nikdar pa ne teorije, ki bi si jih kdorkoli hotel ustvariti v svojo korist. Narod namreč ni in nikoli ne sme postati predmet špekulativne trgovine, ampak je suverena etična vrednota, ki mora in hoče vršiti svoje poslanstvo. SVe ribarile v "kalnem I Za nas je to jasno brez razmotrivanja in dokazovanja, če smo na tem mestu spregovorili o tem vprašanju, nismo tega storili zato, ker bi pri nas ne bilo jasnosti, ampak radi tega, ker je nastala okrog pojma narod taka zmeda na splošno, da kmalu povprečen človek ne bo vedel, ali je tič ali miš. V razburkanih časih, kakor jih preživljamo mi, se vedno rado zgodi, da se pojavijo ljudje, ki hočejo zmedo izkoristiti zase po starem reku, da je v kalnem dobro ribariti. Tako se godi tudi pri nas. Ljudje telovadijo s slovenstvom in jugoslovanstvom kakor športniki z žogo. Vprašanje nastane: čemu tako početje, ko je za vsakega pametnega človeka stvar jasna? Odgovor je preprost. Na vrata trka kopa vprašanj, ki se jim ti ljudje ne upajo blizu. Pred nami se vsak dan naniza vrsta težkih nalog, od katerih dobre ali slabe rešitve zavisi narodovo življenje. In teh nalog se razni ljudski apostoli ne upajo načeti. Samo iz te malodušnosti, iz nesposobnosti in iz bojazni za varnost lastne kože je toliko modrovanja o narodu in narodih. Kaj pa med tem narod? Kaj kmet, ki je stržen in mozeg naroda? Ta posluša te čudne apostole — in molči. Narod gleda po svetu, odmevi raznih dogodkov udarjajo na njegovo uho — in ga je strah. Kam naj se obrne, kako naj stopi, kje naj išče tal? Kdo mu reši zem- ljo, kdo mu s pravilnim vrednotenjem dela zagotovi življenje? l*Toli kramarskemu hranjevstvu — fcinelsha skupnost V Španiji besni vojna, ki zanima radi različnosti glasov tudi nas, v Rusiji vre tako, da nihče ne vidi več na dno te silovite zakulisne borbe, Nemčija oznanja svoja gesla, Italija razpreza svoje mreže. Vse to naš narod ve in čuti ter samo išče ln kliče ljudi, ki bi znali veslati po teh silnih valovih in krmariti ladjo tako, da jo pripeljejo v varne pristane. In tej narodni poglavitni zahtevi in potrebi ne bomo nikoli zadostili s kramarskim branjevstvons! Slovenski ljudje, ki govore o jugoslovanstvu (— nam je to kot državen in kinetsko-skupnosten pojem tako sveto, da ga niti nočemo po nemarnem imenovati —) in lomijo kopja v boju z vetrom, pa ne najdejo niti pota k svojemu narodu niti okna, da bi spoznali njegove temeljne potrebe in jim skušali zadostiti, so vitezi žalostne postave. Kako naj vodi Jugoslovane in jim kaže pot v bodočnost človek, ki ne obsega niti slo- venstva? Kopico vprašanj bi lahko nanizali na to edino, vendar naj to zadostuje. Iz odgovora nanj že sama po sebi sledi ugotovitev, da ni mogoče o širših enotah govoriti z uspehom, dokler niso urejeni posamezni sestavni deli. Slovenska naloga Te dele zbrati in sestaviti v našo enoto — je za nas in vsakogar, ki hoče dobro, naša slovenska naloga. Doslej smo jo vršili slabo, zadnji pojavi med nami kažejo, da bi svoje delo radi še poslabšali. Če pa je komu kaj na tem, da našo trditev ovrže, bo moral pač priznati, da ni naroda brez zemlje. In zemlja ni vredna nič brez tistega, ki jo obdeluje. Obdeluje in iz nje pridobiva hrano za vse — le kmet. Če torej hočemo delati narodno, moramo delati kmetsko. In če hočemo pomagati narodu, moramo pomagati kmetu. Njega združiti, njega dvigniti, njega prebuditi in vsestransko usposobiti, to je slovenska naloga. Kdor naglasa, da je Jugoslovan, naj najprej z uspehom opravi to nalogo svojega rodnega krova. Vabljeni so vsi, sprejel ali odklonil pa jih bo po delu naš — kmet! i&v&iD liecle delavca in femela. — isv©2? Pred nami so uradni podatki o mezdah delavcev v zadnji dobi. Ti podatki izvirajo z obeh strani, ki sta si v industriji očitno nasprotni: industrijcev in delavcev. Eni ln drugi so podali iste številke, zato jim zanesljivosti ne manjka. Poleg tega nam vsakdanje opazovanje potrdi, da so resnične. Iz resničnih dejstev pa se da sklepati tudi na druga resnična dejstva in možnosti, ne da bi se bali, da bi taki sklepi utegnili biti zmotni. Kakšna mora biti mezda Osnovno pravilo je, da mora delavska mezda biti tolikšna, da prehrani telo in dopusti uživanje kulturnih dobrin. Brez tega noben človek ne more biti koristen član človeške družbe. Ni pa dovolj, da more od plače živeti samo posameznik. Narod se obnavlja, izpopolnjuje in veča le z novimi ljudmi. Zato mora biti višina mezde taka, da je zadostna za družino 4—5 članov. Družina je naravna enota, ustvarjena za ohranitev ljudstev in držav. Delavske mezde v letu 1936. Jugoslavija šteje približno 630.0000 zavarovanih delavcev. Dnevne mezde so znašala: za 87.000 delavcev do din 8— za 98.000 delavcev cd din 8-— do 14—-za 137.000 delavcev od din 14-— do 20—■ za 111.000 delavcev od din 20-— do 28-— za 124.000 delavcev cd din 23— do 48—-za 73.000 delavcev čez 48— V prvem oddelku je večina vajencev, pa tudi približno 20.000 ljudi, ki so dorasli in torej sposobni za vsako delo. Povprečne mezde od 1930—1935 Povprečne mezde so tiste, ki se podajo iz celotnega zaslužka, podeljenega s številom ushižbenih, in so torej računjene tako, kakor da bi vsi enako zaslužili. Bile so: v letu 1930 din 28— v letu 1931 „ 26— v letu 1932 „ 24— v letu 1S33 „ 23— v letu 1934 „ 22— v letu 1935 „ 21— Vsak posameznik tedaj, ki je prejemal plačo, je od leta 1930 do 1935 izgubil približno 22 procentov ali eno petino. Te številke pa veljajo le za dneve, ko so delavci delali. Poudariti je posebej, da tudi delavci, ki delajo v gotovih letnih časih (zidarji in drugi), niso zaslužili več, temveč marsikje še manj kot delavci, ki so stalno zaposleni. V Sarajevu so dognali, da več kot polovica družin zidarjev ni imela ničesar za zajtrk, ena desetina celo ničesar za kosilo in preko desetine ničesar za večerjo. Mizarski pomočnik je zaslužil 1. 1930 letno din 17.000—, 1. 1932 še din 9.000—, a 1. 1933 samo še din 4.000-—. Kaj pomenijo te številke? Te številke porazno slikajo razmere sloja, ki je, če je dobro ali vsaj primerno pla-ian, najboljši odjemalec kmeta. Porazno pa slikajo še zlasti položaj kme-ta-delavca, človeka, ki je z eno nogo ostal na svoji grudi, z drugo pa se podal v industrijo. Skoro polovica jugoslovanskega delavstva je namreč takega In ta polovica je dobivala le toliko, kolikor je nujno rabila za golo življenje poedinca, pa seveda daleč manj kot je potrebno za družino 4 članov. Iz tega izvira strahovito pomanjkanje hrane; stanovanjska beda, bolezni, nečistost, pomanjkanje perila, posteljnine, obleke, kuriva. Od 100 družin je moglo le 60 imeti pozimi zakurjeno skromno sobo, ostalih 40 je zmrzovalo podnevi in ponoči. Koliko denarja rabi poedinec in družina — Koliko so v resnici dobili Mnogokrat smo čuli o tako zvanem eksistenčnem minimu. To pomeni: naimanj, kar ti še pusti živeti. V letih 1930—4935 je bil ta sledeči: za poedinca za družino 1930 din 890-— din 2.500— 1931 „ 835— „ 2.120— 1932 „ 729— „ 1.840— 1933 „ 639— „ 1.620— 1934 „ 615— „ 1.550— 1935 „ 628— „ 1.600— Denarne vsote, nujno potrebne za ohra- nštev življenja, so se manjšale edinole vslert tega, ker so bili poljedelski pridelki padali v ceni. V resnici je imelo približno 100.000 delavcev dosti, da prežive sebe in družino; 400.000 ni imelo dosti, da preživi vsaj sebe, še mani družino. Ko so jeseni 1935 nekaterim živežnim predmetom porasle cene, a se mezde niso zvišale, je nastopilo za delavstvo še hujše stanje. To stanje je v letu 1936 povzročilo tudi delavsko gibanje, štrajke, ki so imeli vsaj ta uspeh, da so preprečili nadaljnje padanje mezdnih prejemkov. Gospodarska važnost mezd Leta 1930 so znašale celotne mezde 5 milijard; od 1932—1936, torej zadnjih 5 let, so padle na približno 3 milijarde in znese izguba v 5 letih.10 milijard dinarjev. Jugoslavija je pretežno agrarna dežela. Industrija, kolikor je je, mora prvenstveno deiati za domači trg — to je za kmeta in delavca — ker za izvoz še ni sposobna, če naj. bo kmet dober potrošnik, mora dobro prodati, ker sicer ne more kupovati, kar mu nudi industrija. Delavec pa spet ne pride v poštev kot odjemnik agrarnih proizvodov, če jih ne more kupiti. Dokler delavstvo gubi letno 2 milijardi na zaslužkih, jih izgubi tudi kmet, ker ti dve milijardi ne moreta biti uporabljeni za drugo kot prehrano. Saj smo povedali, da niti 1. 1930, ko je delavec prejel 5 milijard, ni imel dovolj za prehrano! Kdo je dobil ta denar? Industrijski izdelki so le malo padli v cenah, v primeru z ogromnim padcem delavskega in kmetskega zaslužka skoro nič. Vsa razlika, ki je v 5 letih nanesla 10 milijard dinarjev, je torej ostala nujno v rokah delodajalcev. In od tega je šla vsaj polovica v inozemstvo. Taki so uradni podatki. Kaj ti je jasno? Da ni dvoma, za koga stradaš. Da ni dvoma, zaradi koga vsak dan pada vrednost tvoje domačije, radi koga ni denarja v prometu in zakaj ne prideš do kredita. Tudi ti je jasno, zakaj je tako tepeno naše denarno zadružništvo. Iz zgodovine kmetskih uporov je že znano, da je lačen kmet bil ponižen, boječ in strahopeten. Tudi lačen delavec je segal po vsakem koščku še tako sramotno ponujenega Vsi smo si edini v tem, da poštenje čedalje bolj propada, na njegovih razvalinah pa se obratno pojavlja krivica — bolj različno pa sodimo o vzrokih, ki povzročajo ta moralni tvor na telesu človeške družbe! Povsem drugače gleda v življenje teoretik, ki študira problem na podlagi tiskanih podatkov med štirimi stenami, kot ga pa razvoz-ljava praktik v borbi z valovi življenja. Marsikaj se namreč ne da a mrtvimi črkami naslikati na pole papirja, dočim v vrtincih življenja zadostuje samo bister pogled ali tenak posluh in stvar nam je že docela jasna! Nekako tako sem ugotovil tudi te dni, ko sem slučajno govoril s sinom onega očeta, katerega zelo krivo obsoja -vsa Slovenija — na podlagi neke knjige, ki se letošnjo zimo prvič čita po kmetskih domovih in ko mi je dejal: »Ker so vsa krajevna imena in del osebnih imen pristna in so se tudi glavni dogodki vršili približno tako kot je tam zapisano, še nihče ni dejal drugače, kot da je popisana trpka usoda naše družine. Vsak, ki v resnici pozna vso njeno zgodovino, sicer ve, da je pisatelj marsikaj predstavil drugače kot se je v našem primeru godilo, toda resnico bo oglodal zob časa — knjiga pa bo ovekovečila to. kar je v njej zapisanega: ,Saj bi se potegnil za čast mojega rajnkega očeta — a mi je trda za lastni in svoje številne družine obstoj, kaj šele, da bi plačeval za onim, ki sam itak nima Po čl. 20. pravilnika k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov morajo vsi denarni zavodi (kreditne zadruge) izročiti Privilegirani agrarni banki v treh mesecih od dneva uveljav-ljenja pravilnika, to je do 31. januraja t. 1., vse listine o svojih kmetskih dolžnikih s posameznimi obračuni za vsakega dolžnika, s potrdilom o tem, da je dotični kmet in z vsemi ostalimi podatki. Kakor poročajo iz Beograda, so pri Priv. agrarni banki kmalu spoznali, da v tem roku ye bo mogoče v celoti zadostiti predpisom, ker denarni zavodi vseh teh listin ne bodo mogli zbrati do konca januarja, že sam obračun obresti je zelo kompliciran. Težko je tudi dobiti razne listine, zlasti potrdila o popisu posestva in potrdila, o tem, da je kdo kmet. Zato je na zahtevo organizacije denarnih zavodov Privilegirana agrarna banka pristala na to, da se one listine, ki jih je težko pribaviti, lahko pozneje predložijo. Sporočila je denarnim zavodom, da morajo do 31. januarja izročiti banki vsekakor sezname svojih dolžnikov z osnovnimi, dolžniškimi listinami, kakor so menice, obveznice, zadolžnice itd. Za predložitev posameznih obračunov za dolžnike in ostalih dokumentov, kakor potrdil o tem, da je kdo kmet, potrdil o nepremičninah, sodnih kruha, le da se je obdržal. In tako kmet in delavec ne predstavljata tega, kar bi morala predstavljati — moč in oblast — temveč k steni potisnjeno in razoroženo vojsko, ki se ne ve in ne more nikamor ganiti. Ali si ob teh številkah slovenski kmet in delavec ne bi mogla enkrat odkrito pogledati v oči, stisniti rok in se sporazumeti o tem, da bosta le onadva odločala o sebi? Kaj ne bo kmalu prišlo spoznanje, da ne moreta voditi različnih politik, temveč samo eno in to le morebiti po različnih potih? Kaj bo ob veliki uri narod stal razbit in needin, ker se množice voditeljev ne bodo mogle sporazumeti, čeprav bi stvarno hoteli vsi eno? s. g. I drugega kot revščino v družini... no 5n I otroci so pač pri vsem tem popolnoma nedolžni ...'« »No, tudi ta je nežnejši in pravicoljub-nejši kot si ga predstavljajo čitatelji one nesrečne knjige,« sem si dejal, ko sva se poslovila. Kdo pa bo opral madež, ki je padel izza plota na vso, že itak težko preizkušeno družino? Resnica pač bdi v srcih trpečih — krivica pa se blešči na belem papirju ...! V take misli zatopljen hitim na občni zbor gospodarske organizacije — spotoma pa stopim tudi k popoldanski službi božji. Moram priznati, da sem čul pri tej priliki tako krepko obsodbo nečistih grehov, kakor le malokateri-krat doslej. V trpkem presenečenju pa sem domov grede čul obsodbo devetletne deklice, ko je razkrivala zadeve s šolske klopi ter hladno pojasnjevala okoliščine, ki so skrite celo zrelemu, a poštenemu dekletu, in o katerih povprečen zemljan niti v dostojni družbi ne čveka — kaj šele, da bi si jih upal mazati na papir...! Povem naj le, da že vrabci čivkajo zgodbe o nekem kozlu, ki se v mraku zaletava in vneto mrcvari žlahtno drevo, na katerem se maje etiketa morale! Starši! Vaši lastni otroci vam najzgovor-neje dokazujejo, kdo ruši moralo! Le vprašujte jih pogosteje — če vam še toliko zaupajo! V boj — dokler je še čas! Tine. odlokov, pa je rok za predložitev podaljšan do 30. aprila t. I. Po nadaljnjih informacijah iz Beograda je doslej centrali Privilegirane agrarne banke v Beogradu izročilo svoje kmetske dolžnike 30 denarnih zavodov. Pri tem gre za 17.000 dolžnikov, ki dolgujejo 43 milijonov dinarjev. Le 10 denarnih zavodov je izročilo vse potrebne listine s posameznimi obračuni za vsakega dolžnika, medtem ko so ostali denarni zavodi izročili le sezname dolžnikov z menicami. Na vprašanje, kaj bo, ako denarni zavodi v predpisanem roku ne izročijo kmetskega portfelja Privilegirani agrarni banki s potrebnimi obračuni in dokumenti, odgovarja beograjsko »Vreme«, da bo o tem v kratkem objavljeno avtentično tolmačenje uredbe, po katerem izgube vsi dosedanji upniki kmetov (denarni zavodi), ki ne bi pravočasno izročili svojega portfelja Privilegirani agrarni banki, pravico iztsrjavati te dolgove odnosno obroke cd svojih dolžnikov kmetov, ker je po čl. 7. uredbe z dnem uveljavljenja uredbe prenehal vsak nadaljnji dolžniški odnosa j med dosedanjimi upniki (denarnimi zavodi) in njihovimi zaščitenimi kmetskimi dolžniki. Kdfo i?MŠi mcvalc ? Jzv&čitev zaščitenih kmetskih 2ez?iafev Kdo je naš dejanski ragovorailt Star pregovor pravi: »Dober prijatelj se izkaže v stiski!« Ker se vprav dandanes nahajamo v tako obupnem položaju kot menda še nikdar doslej, bo dobro, če kljub vsem ostalim brigam pogledamo okrog sebe, da se prepričamo, koliko resničnih prijateljev imamo. Vsi vemo, da se kmetskemu stanu godi največja krivica v tem, da kmetsko delo nima skoro nobene denarne vrednosti več. Zadnja leta smo celo ugotovili, da poleg neplačanega dela tudi ničesar ne dobimo za svoj zemljiški obratni kapital — potrošeno njeno gnojilno moč (ki jo s pridelki črpamo iz zemlje). Tako smo n. pr. izračunali, da zemlji odvzamemo hranilnih snovi, in sicer: v obliki žita Vt, njegove vrednosti, v obliki suhe krme % njene vrednosti, v obliki repe, pese !/» njune vrednosti. To pomeni, da v današnjih gospodarskih in tržnih prilikah že ne moremo več govoriti o kakem kmetskem gospodarstvu, ampak so naša »kmetska« posestva le še nekaki revirji, iz katerih prodajamo hranilne snovi (dušik, kalij, fosfor, apno, humus itd.)! Razlika je le ta, da se »kmetje« zadovoljujemo (pri pride- lovanju krme) s 25% režijo od prodajne vrednosti svojega proizvoda (vključivši čisti dobiček), dočim bi zaman iskali rudarsko ali premogokopno družbo — ki bi se s takim »uspehom« zadovoljila ... žalostno, da, nepopisno tragično je, če se nahajamo v položaju, ko nam je mogoče operirati s takimi ugotovitvami; da pa je tragika še popolnejša, v veliki meri pripomorejo listi, ki venomer poudarjajo, da zagovarjajo »kmečke« interese (Domoljub, Slov. gospodar) in ki so najbolj razširjeni na deželi — a vse doslej niso niti s prstom pokazali na to vnebovpijočo krivico, ki se godi našemu kmetijstvu, dočim so o tem pisali: naš list, »Gruda«, »Kmetovalec«, Koledar Kmetijske Matice itd. Ali ni tudi v tem najboljše izpričevalo, kdo je bolj upravičen trkati se na »kmečka« prsa in komu naj bodo, zlasti v bodoče, odprta vrata v sleherno vas in zadnjo gorsko kočo?! Motite se, če mislite, da bo kateri od teh listov naše vrstice ponatisnil ali na njihovo vsebino objektivno odgovoril; pač pa smo lahko pripravljeni, da bomo vprav vsled tega, ker smo to ugotovitev zapisali, proglašeni za eno stopnico niže pekla, bliže antikristu in morda že nevarnejši od tolovajev... Doma in drugod Jnž. škvgv.isf Kcšttlic eden izined prvakov b. HSS in zet pok. Ste-pana Radiča se je koncem preteklega tedna vrnil iz inozemstva v domovino. Inž. Košutič je odšel iz naše države 1. 1930. in od tedaj neprestano živel v tujini. Z njim je tedaj odšel tudi dr. Krnjevič, ravno tako član vodstva b. HSS. Zagrebški listi poročajo, da bo- inž. Košutič prevzel vodstvo politične pisarne dr. VI. Mačka, mesto obolelega Jakoba Jelašiča. Vsekakor bo inž. Košutič nadaljeval s političnim delom v hrvatskem seljačkem pokretn, kakor njegov svak Vladko Radič, ki se je vrnil pred nekaj meseci in takoj pričel izdajati tednik »Narodni val«. Inž. Košutič je prispel z Dunaja na mariborsko postajo. Tam je ostal pod policijskim nadzorstvom, dokler ni prišlo navodilo, kako je z njim postopati. Nato je nadaljeval pot do Zagreba, kjer so ga sprejeli njegova družina, sorodniki in politični prijatelji. "Finančni cdbor narodne skupščine razpravlja o proračunih posameznih ministrstev. Doslej so bili izglasovani proračuni vrhovne državne uprave, ministrstva prosvete, pravde, vojske, notranjih zadev in ministrstva za šume in rudnike. Poročilo odsotnega notranjega ministra g. dr. Antona Korošca je prečital minister b. p. g. dr. Miha Krek. V imenu opozicijskih poslancev je govoril inž. Ni-kola Kabalin, nakar so vsi opozicijski narodni poslanci zapustili sejo. Kcnbordot, mednarodni dogovor med Jugoslavijo in Vatikanom se nahaja v posebnem odboru narodne skupščine. Konkordat je bil podpisan meseca julija 1. 1935. Okrog konkordata se je vnela živahna polemika. Glavno glasilo JRZ v Beogradu »Samouprava« je posvetila tej vrsti debate uvodnik, v katerem obsoja brošure in letake, ki ■so izšli v zvezi s konkordatom. Na koncu članka pravi »Samouprava«, da je treba počakati in zaupati v državno modrost onih, ki so pozvani za ureditev vprašanja o konkordatu. Vprašanje, da bo proučeno in da bo rešeno v interesu [države, cerkve, vere in vsega naroda. SSazsovzns&f s ve I za dravsko banovino je sklican za ponedeljek 15. februarja. Na dnevnem redu je proračun za 1. 1937./38. in uredba, ki dopolnjuje čl. 108 uredbe o občinskih uslužbencih. Banovinski odbor bo imenoval enega člana in enega namestnika v prizivno ko-r.isijo za odobritev prenosa nepremičnin v obmejnem ozemlju. Znamenit francoski botanik, profesor Mnogi n, izuajditclj aparata za analiziranje plinov, ki jih vdihavaj« rastline, je te dni umrl r Parizu v visoki starosti 85 let. f>i?ii»fve za ccsic V Ljubljani je bilo ustanovljeno »Društvo -/a ceste za dravsko banovino«. Za predsednika je bil izvoljen dr. V. Vrhunec. Društvo je v prvi vrsti propagandnega pomena. Treba je ohraniti ceste, ki jih imamo, in skrbeti, da bodo nove zgrajene res po sodobnih načelih, temeljit« premišljeno in krajevnim razmeram primerno. V kratkem bo seja osrednjega »Jugoslovanskega društva za cesle«, ki zastopa našo državo v mednarodni organizaciji cest. Na tej seji bodo razpravljali o pomembnih zadevah, zlasli glede zakona o cestnem fondu, o potrebni reorganizaciji gradbenega ministrstva in še o več nujnih vprašanjih. Važno in prav je bilo, da smo tudi Slovenci dobili tako pomembno svoje društvo, ki bo skušalo v centrali pospeševati interese naših pokrajin v cestnih vprašanjih in tako delovati za dvig in napredek Slovenije in države. 'MaLdtžavsfaa iii mz Madžarski ministrski predsednik Daranyi se je v svojem nedavnem govoru dotaknil tudi bodočih odnosov z državami Male antante in je med drugim dejal, da je za sodelovanje potrebno dvoje: 1. Madžarska mora v vsakem oziru postati popolnoma enakopravna z vsemi sosedami in morajo prej izginiti vse kakršnekoli omejitve njene državnosti in neodvisnosti, 2. One države Male zveze, ki želijo prijateljskega zbližanja z Madžarsko, morajo najprej dati madžarskim narodnim manjšinam, ki prebivajo v njihovih mejah, vse tiste praviee, ki jih predpisujejo mednarodne pogodbe o zaščitah narodnih manjšin. Pravice se morajo narodnim manjšinam zagotoviti v duhu pomirljivosti in razumevanja njihovega položaja. Kakor tudi zvenita ti dve zahtevi skromno in skoraj samo po sebi razumljivo, bo vendar vedel, kako daleč je še do iskrenega sodelovanja s to državo, kdor pozna politično zgodovino Madžarske. 21fillfoia IjKidtž brez sfpelse O siloviti poplavni katastrofi v Ameriki smo že zadnjič kratko poročali. Veletok Mississippi in reka Ohio sta tudi pozneje še naraščali in je poplavljeno ozemlje doseglo tako razsežnost, da je okrog milijona ljudi brez strehe. Mnogo mest so morale oblasti izprazniti. Število smrtnih žrtev gre v sto in sto, a še vedno narašča. Bolnice v Lousvillu in Kentuckvju so prenapolnjene. Škoda znaša po prvi cenitvi nad 400 milijonov dolarjev, oziroma v naši valuti kakih 20 milijard dinarjev. Zdaj preti druga nevarnost, namreč izbruh kužnih bolezni. Povsod primanjkuje kuriva in pitne vode, stisko pa še povečuje silovit mraz. &ii?€aŠ!2€Z ^imoL Pri nas je letos zima izredno mila in blaga. Iz nekaterih krajev pa poročajo o izredno hudi zimi. V Črnem morju so se pojavile tako silne ledene gore, da je ogroženo parobrodništvo. V bližini romunske meje vlada na obali Črnega morja mraz 30 stopinj, v Moskvi pa celo 40 stopinj, radi česar je v Rusiji silno otežkočen železniški promet. V Avstraliji imajo silne snežne žamete. Ponekod je te dni med snegom padala toča in divjal tak vihar, da je ruval drevje in brzojavne drogove. Pri tem je bilo ubitih mnogo ljudi in na stotine goveje živine. Jzgledi za proda/c živine Posledice nove trgovske pogodbe z Italijo se že kažejo po naših krajih. Kupci se oglašajo zlasti v Medjimurju in Prekmurju ter kupujejo živino za Italijo. Zadnje dni so nakupili nad 50 vagonov živine. Trgovci hodijo od hiše do hiše, ker se jim tako mudi, da ne utegnejo čakati na sejme. Zato tudi cene nekoliko rastejo. Biki so dosegli že ceno 5'50 dinarja za kilogram žive teže. Za Italijanom dosedaj prodano živino so naši živinorejci prejeli skupno okrog dva milijona dinarjev. Kaj se godi po svetu V zunanjem svetu se, zgošča pozornost Evrope na tri pozorišča, kjer se danes merijo sile Evrope. ,. Španija je še vedno tista nesrečna zemlja, na kateri sta trčila skupaj dva svetova. Okrog njiju se zbira vse, kar spada na eno ali drugo stran. Boj še ni odločen in bržkone tudi še dolgo ne bo. Vojna sreča je omahljiva. Zdaj se nasmehne tej, zdaj oni strani, vsekakor pa Madrid slej ko prej drže v oblasti čete špSnske vlade. Posamezne države vzlic dolgotrajnim razpravam o nevtralposti in o nevmešavanju v španske zadeve niso bistveno spremenile svojega stališča do Španije. Rusija je vzbudila pozornost z novim političnim vele-procesoin, ki je pokazal veliko trenje med posameznimi odtenki komunizma. Zdi se nam, da Moskovski državni tožilec Višinski, ki je zastopal obtožnico v procesu proti privržencem Trockega. sedanji dogodki v Rusiji potrjujejo staro pravilo, ki trdi, da vsaka revolucija končno sama sebe pogoltne. Isto se sedaj godi v Rusiji. Voditelji nekdanjega komunizma niso zadovoljni s sedanjim in so radi tega rovali proti njemu. Sad tega je bil proces, v katerem je bilo 13 ljudi obsojenih na smrt, štirje pa na 8 do lOletno ječo. Pravo ozadje te velike politične tragedije je težko podati, ker ga ne moremo poznati in ne poznamo. Kaj se godi v tej veliki kovačniei, nihče ne ve. Nepristransko bo o tem mogla poročati šele zgodovina. Med procesom so obtoženci — sami vodilni ljudje — zapored priznavali svojo krivdo. Izpovedali so, da so po navodilih Trockega hoteli izzvati vojno med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ki naj bi povzročila padec režima in raztrgala Rusijo na kose. Priznali so tudi pristnost vseh dokumentov, ki dokazujejo njihovo veleizdajstvo. Radek je priznal, da je leta 19S5. v svojem letovišču sprejel diplomatskega zastopnika neke srednjeevropske države, s katerim je tudi pozneje vzdrževal zveze, in je izjavil, da mu je Pjatakov po svoji vrnitvi iz Osla sporočil, da je Trocki, sklicujoč se na svoje razgovore s Hessom in drugimi osebami narodnosocialištične Nemčije, napovedal vojno za leto 1937., ko bo Nemčija popolnoma pripravljena. Leta 1936. si hoče namreč Nemčija — tako je baje trdil Trocki — zagotoviti nevtralnost Angleške ter se tudi sporazumeti s- Francijo. To pa samo z namenom, da bi v Franciji sami povzročila desničarsko revolucijo, nakar bi se nenadoma vrgla na Francijo, kar bi šele omogočilo napad na sovjetsko Rusijo... Podobne stvari so priznali tudi Ratajčik, Knjažev, Turok, Grace, Šestov in Strojilov. Na koncu razprave so govorili zagovorniki obtožencev, deloma pa so obtoženci sami govorili v svojo obrambo. Pjatakov je ponovno potrdil izpovedi, ki jih je podal pri zasliševanju. Obžaloval je, ker Trocki ni prisoten. Govoril je kratko in poudaril, da je državni tožilec točno podal sliko dogodkov kakor tudi posamezne pre- Piatakov, eden izmed glavnih kolovodij vcleiz-daje, ki je bil v moskovskem procesu obsojen na smrt z ustrelitvijo. stopke in zločine, ki se pripisujejo obtožencem. Karel Radek je govoril dve uri. Ugotovil je, da so bili v procesu podani mnogi tehtni dokazi o delu in moči protirevolucionarne organizacije Leva Trockega. Sam je to organizacijo obeležil kot sprednjo stražo sil, ki se pripravljajo za novo svetovno vojno. Trocki je postavil svojo organizacijo pred izvršena dejstva, tako da je bila prisiljena odzvati se njegovim pozivom k sal>olaži. Poleg obstoječega centra je pričel Trocki ustanavljati še drugo tajno teroristično organizacijo, ki doslej še ni bila v celoti demaski-.rana. Sokolnikov je v svojem poslednjem na- Sfika po »Jutru« Ruski poslanik v Parizu, ki je padel kot politična žrtev zloglasne Čeke. stopu pred sodiščem prosil za milost zase kakor tudi za vse soobtožene tovariše. Dejal je, da je sedaj Trockijeva prOtirevolucionarna organizacija uničena in da oni sami že niso več ničesar drugega kakor ostanki preteklosti, ki se ne bo več povrnila. Oglasilo se je še nekaj obtožencev, državni tožilec Višinski pa se je odrekel poslednji besedi. Za tem se je sodni senat umaknil k seji, ki je trajala tri ure, nakar ie bila razglašena sodba Obsojeni so: Pjatakov, Serebrjakov, Mura-lov, Livšič, Drobnič, Bohuslavski, Knjažev, Ratajčik, Norkin, Šestov, Turok, Grace in Pušin so obsojeni na smrt, Radek in Arnold na 10 let, Sokolnikov in Strojilov pa na 8 let ječe. V utemeljitvi obsodbe je med drugim navedeno, da je v Rusiji obstojala tajna centrala trockistov, ki je delala zelo intenzivno po navodilih svojega voditelja v tujini. Centrala je skušala prevrniti sovjetski red, obnoviti kapitalistično družbo in izročiti oblast buržujem. Pri tem svojem delu se je centrala posluževala gospodarske in politične sabotaže, terorističnih dejanj in priprav za vojaški napad na Rusijo od zunaj. V ta namen so se trockisti pogajali z zastopniki Nemčije in Japonske. Lev Trocki se je pogajal tudi z nemškim ministrom in zastopnikom voditelja nemške narodne socialistične stranke Rudolfom Hessom. Trocki je pri tej priliki sprejel razne obveznosti za primer, če bi v sovjetski Rusiji nastopila vlada trockistov. Nemški vladi je ponudil teritorialne in gospodarske Japonski general Terauči, predstavnik vojaške stranke in velekapitala, ki se bori proti parlamentarizmu na Japonskem. koncesije v škodo Rusije. Obenem so ponudili Japonski ozemlje v Amurju. Nemčija naj bi dobila dokaj obsežne gospodarske koncesije v ukrajinskih krajih. Trocki je nadalje obljubil, da bo ukinil oziroma razpustil tudi kolhoze in da bo preprečil nadaljnje pospešenje ruske industrializacije. Prav tako je obljubil, da bo obnovil lastninske pravice, ki so jih imeli posamezni kapitalist v Rusiji že prej. Končno navaja razsodba, da je Trocki obljubil, da bo podpiral vojaško akcijo proti Rusiji in proti njeni sedanji oblasti s svojimi pristaši in sicer z vojaško sa-bofažo in vohunstvom. Trocki je med tem izjavil v Mehiki, kjer sedaj živi, da je bila obsodba v procesu že v naprej določena in domenjena. Zanikal je vse, kar se očita njemu in njegovim pristašem. Nestrpno in z največjo napetostjo pa je vsa svetovna javnost ta teden čakala Hitlerjevega govora v nemškem državnem zboru. Splošno se je pričakovalo, da I>o Hitler v tem govoru pojasnil stališče Nemčije do vseh sedanjih važnih vprašanj in dokazal, da nemška miroljubnost in pripravljenost za spravo ne obsloja samo v besedi. Hitlerjv govor V svojem govoru Hitler ni podal tega, kar je natihoma marsikdo upal in pričakoval od njega. Obširno je govoril o narodno-socialistični ideologiji, dotaknil se je razmer v Španiji in zlasti ostro nastopil proti komunizmu. Načela plemenske politike je dejal, ne vodijo do medsebojne odtujitve narodov, ampak do boljšega razumevanja. V Nemčiji je edini nosilec suverenosti nemški narod. Govoril je tudi proti parlamentarizmu in mu postavil nasproti načelo discipline in energije. V gospodarskem oziru je zastopal načelo načrtnega gospodarstva. Najvažnejši pa je bil zunanje politični del Hitlerjevega govora. V tem je nemški vodija popolnoma prelomil z versajsko mirovno pogodbo. Izjavil je: 1. Obnova nemške enakopravnosti je bila samo zadeva Nemčije. Z njo nismo nobenemu drugemu narodu ničesar vzeli, ali mu kaj slabega storili. 2. Razglašam, da bom v duhu nemške enakopravnosti vzel nemškim državnim železnicam je nemški narod dobil svoja kolonijalna posestva brez vojne, a mu jih je vojna vzela. Zato so vsi razlogi za odvzem kolonij ničevi in bo Nemčija kot gosto naseljena dežela vedno znova ponavljala svoje kolonijalne zahteve. Splošno pomirjenje Nato je Hitler pojasnil svoje naziranje o potih za splošno pominjenje in je poudaril naslednje zahteve: Kmehka mladina 1. Okrepitev trajnega notranjega reda pri vseh narodih. 2. Medsebojno spoštovanje življenjskih pogojev posameznih narodov. 3. Preureditev Društva narodov v organ evolucije. 4. Popolna enakopravnost. 5. Pojmovanje oboroževalnega vprašanja kot nedeljive celote. 6. Zatiranje neodgovornih mednarodnih zastrupljevalcev in falsifikatorjev javnega mnenja. Dotaknil se je tudi manjšinskih vprašanj in napovedal skorajšnjo novo nemško ustavo. jaznimi Drameljčani in v medsebojnih razgovorih poglobili naše vezi. Vračali smo se domov z najlepšimi vtisi in s korajžo v srcu — na začrtani poti vztrajati. Bericevo Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na pustno nedeljo 7. februarja v Kmet-skem domu veseloigro v dveh dejanjih »Dr. Vse-znal in njegov sluga Štipko Fričk«. Po igri pa se bo vršila kmetska »ohcet« po starem običaju. Da bodo vsi zadovoljni in da ne bo nihče lačen in žejen, bo poskrbel stric »starejšina«, ki bo tudi marsikakšno »okroglo« povedal. Vsi, ki si žele par veselih ur, naj' ne zamude te naše prireditve. V nedeljo na svidenje v Beričevein! Pri-četek ob pol 4. uri pop. Št. Pavel pri Preboldu V prostorih gostilne F. Vedenika priredi tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet veliko pustno prireditev v nedeljo 7. februarja s pričetkom ob 7. uri zvečer. Na prireditvi igra znani savinjski jazz-band. Za najlepše maske so določene krasne nagrade. Vsi prijatelji društva so iskreno vabljeni. Dopisi v 1 čas, '-o bodo gr~ -riti in odločali možje jasnih glav in por- stremljenj. Tedaj se >odo vprašali vsi sedanji sanjači in prenapeteži: zakaj ni dal Bog kozi dolgega repa. SentjurCan. Kamnih Naša gasilska četa je imela zadnji četrtek svojo 55. redno letno skupščino, ki jo je otvoril predsednik g. Anton Cerer. Z veseljem je po pozdravu navzočnemu predsedniku občine gospodu Antonu Ster^arju, lahko ugotovil ogromno udeležbo članstva, kar je dokaz, da se ljudstvo zanima za gasilstvo, po drugi strani pa tudi potrdilo, da je naša četa res vedno složno delovala v smislu človekoljubnih gasilskih načel. Na predlog predsednika smo izvolili najstarejšega aktivnega gasilca naše župe g. Ivana Glavača za častnega člana naše čete. Z predsednikom čete je spregovoril predsednik občine, ki se je v svojih izvajanjih zelo pohvalno izrazil o delovanju članstva in vodstva ter obljubil četi vsestransko poiuoč občine. Sledila so nato običajna poročila odborovih funkcionarjev, ki so pokazala vsestransko uspešno delovanje čete. Vsa poročila so bila /. odobravanjem vzeta na znanje. Pred volitvami je nato g. Cerer apeliral na gasilce, naj si po svojem lastnem preudarku izberejo novo upravo. Naj pa se pri tem ne ozirajo na politično pripadnost tega ali onega člana, ampak le na korist čete in bratstva med gasilci. Pri nato sledečih volitvah je bil * o»romn» večino glasov izvoljen dosedanji predsednik g. Cerer. Volitev se je izvršila z listki. Ostali odbor smo volili z vzklikom in je bila z malimi spremembami izvoljena dosedanja uprava. Kamniški gasilci smo pokazali, da nam je gasilstvo sveto. Zato pa složno in bratsko vsi: »Na pomočit Mlatil Hai {uz riuZai na foletn ? V fari Golo pod Kureščkom in Mokercem živi trden, žilav, priden a tudi prav bister kmetski rod. V neprestani borbi z naravo je z marljivostjo premagal skopo in neradodarno zemljo, tako da živi za silo, če plodove svojih rok sam primerno uporablja. Če se pa na njegove žulje kdo preveč trdo nasloni ali celo pregloboko vsesa, pa stisne pest. Ta pest je trda, posebno kadar se bori zoper krivico. Znan je slučaj, ko so nedavno Goljani vodili boj s prejšnjim — ne zaradi verskih resnic — nego zaradi prevelikih dajatev. Ker cerkvena oblast dolgo ni mogla uvideti, da imajo prav kmetje, bi bilo skoro prišlo do izstopa iz cerkve. To je končno prisililo cerkveno oblast in jim je poslala — novega. — Pa je tudi s tem prišlo hitro do spora, zopet ne zaradi dogem in vere, nego iz istih razlogov, zaradi prevelikih dajatev in zlasti za svobodnega človeka ponižujoče tlake. Spor je že tako daleč, da je spomenico podpisalo 55 posestnikov, to je ogromna večina faranov — pravo in resnično »ljudstvo« tudi po pojmih akcionarjev — ter jo poslalo škofu. G. dušni pastir Smodej je rekel na shodu v Unionu med drugim tudi govoreč o učiteljstvu: »Tako je še vedno zlasti tudi del učiteljstva. Zato ima ljudstvo pravico zahtevati, da se tako učiteljstvo odstrani!« Zdaj bi z ozirom na resnično pekoči slučaj na Golem jaz rad izvedel, če ima ljudstvo tudi pravico kaj zahtevati glede dušnih pastirjev? Haldena svi*t>\a Na »mlatičev« poziv z dne 20. pret. m. v zadevi zgubljenega prašiča med Žalno in Višnjo goro, nam je v veliko čast sporočiti, da smo našli v tukajšnjih gozdovih med Peščenikom in Sv. Duhom neko zgubljeno prase. Vaščani iz obeh omenjenih vasi smo v veliki radosti in veselju, da se je prase našlo, organizirali takoj pošten prevoz praseta na dom onega kmeta, ki se mu je ščetinar zgubil. Ko pa smo prišli s celo procesijo radovednih vašča-nov ven iz gozda proti Žalni, smo ugotovili, da ne peljemo v kurniku prašiča, ampak navadno svinjo. Ker smo Višnjam in Žal jati i v zadregi, da nas ne zadene kako sumničenje ali celo kak nepredviden kazenski paragraf, prosimo »mla-tiča«, naj nam javi čimprej, kaj naj zdaj s svinjo naredimo?! Čudna i&ca stuZaia V Murski Soboti izhaja političen časopis pod naslovom »Murska Krajina«. V tem listu sem čital 24. jan. t. 1. na prvi strani lep in navdušen članek pod naslovom »Finančna politika«. Članek ima toliko pohvale, da postoji opasnost, da ne bi ljudje silili v Prekmurje iz tistih krajev Slovenije, kjer gospodarsko- stanje ni tako rožnato. Jaz sem odkril celo stavek: »Naše gospodarsko stanje se je res vidno popravilo!« — Vsakemu treba privoščiti, če si je popravil gospodarsko stanje, tako tudi člankarju v Prek-rnurju. Jaz pa sem brskal dalje in po nesreči našel na zadnji strani kar 7 (sedem) družbenih okliccv, vseli 7 od okrajnega sodišča r Murski Soboti! OUaiilna fuUzlcušftia Pri edicijah »Katoliškega tiskovnega društva« ne zapažamo redovno posebne sramežljivosti. Če se pa tak slučaj primeri, so vzroki vselej globoke narave. Naravno, da se vselej trudimo, kako bi razvozljali skrivnost. V 21. štev. »Slovenca« nam nudijo tak svetal primer pod naslovom »Dobova«. Skrili so ta dopis — skrili pravimo, kajti je čista vest še vedno najboljše bogastvo! — na 8. stran med oglase, za radijske programe v višino osmrtnic, da bi ga sigurno čital le — g. dopisnik. Tu čitamo med ostalim, res senzacionalno vsebino! — zlasti tole: »In sedaj so se JNSarji v Dobovi na lastne oči prepričali, da se dr. Maček bore malo meni za dobovske JNSarje in za njihove vodje, pač pa išče zveze z dr. Stojadinovičem, ki vodi Srbe in z dr. Korošcem, za katerega se je odločila vsa Slovenija. Torej imajo pristaši v Dobovi prav, ko pravijo, da bo moral v Sloveniji iti za dr. Korošcem, kdor bo hotel veljati za pravega prijatelja dr. Mačka v Sloveniji, torej bo tudi v Dobovi poštena pot do dr. Mačka le potem vplivnejših oseb, ne pa JNSarske liste.« — Klobasa je še mnogo daljša, pa ne moremo s celo na dan. Zadošča pa že to, da se uverijo čitatelji »Mlatiča«, da take težke preizkušnje ubogi časopisni papir v Sloveniji še ni doživel. To je več kakor deset lokomotiv! Domači dogodki t Valentin 'Mvavlje; V Lukovici pri Brezovici je pred kratkim za vedno zatisnil oči posestnik g. Valentin Mravlje, oče narodnega poslanca in borca za kmetske pravice g. Milana Mravljeta. Truplo pokojnikovo so ob veliki udeležbi občinstva položili k večnemu počitku na farno pokopališče v Brezovici na SVečnico. Pokojniku ohranimo lep spomin, vsem preostalim pa izrekamo prisrčno sožalje. * X Obveznice 6% obligacijskega posojila mestne občine ljublj. so podpisnikom na razpolago in se podpisniki lahko že v sredo 3. t. m. in naslednje dni zglasijo v Mestni hranilnici ljubljanski s potrdilom o podpisu in bodo prejeli njim pripadajoče obveznice. Mestna hranilnica bo še posebej obvestila podpisnike o tem, vendar jim ni treba čakati na to obvestilo, temveč obveznice lahko že takoj dvignejo. X Naša vina na svetovni razstavi v Parizu. Dne 12. septembra bo v okviru te velike svetovne razstave otvorjena tudi mednarodna vinska razstava, na kateri bo zastopanih 28 vinorodnih držav. Na to razstavo je povabljena tudi Jugoslavija, ki bo skušala ugodno priliko izkoristiti za velikopotezno propagando za naša vina. X Stroj je ubil petdesetletnega preddelavca Ivana Tikviča v mariborski tovarni »Splošne stavbene družbe«. Pri pregledu stroja za zavijanje pločevine se je s hrbtom dotaknil osi tega stroja. Os je Tikviča zgrabila in ga tako zmrcvarila, da je v nekaj trenutkih izdihnil. X Na mednarodnem velesejmu r Milana bodo razstavljeni vsi jugoslovanski proizvodi, za katere se zanimajo italijanski trgovci. X Gasilska četa v Sevnici je sklenila s posebnim pismom pozdraviti svojega častnega člana Josipa Turka. V pismu izraža četa neomejeno zaupanje enkrat razrešenemu starosti Gasilske zveze in dvakrat odstavljenemu starešini Gasilske zajednice dravske banovine ter nesebičnemu delavcu v dolgi 501etni dobi. H« sama Caj. . . . Naš čaj" j« najboljša domača zelišina krepilna pijaf«, NAS CAJ dobite r trjoTlnah KMETIJSKA DRUŽBA V UUBUANi 11' ■'. P- u »j) i« m «■—— X Uradni lečaji za tuji denar v februarju. Finančni minister je za februar določil naslednje uradne tečaje: 1 napol eondor 303 din, 1 zlata turška lira 344, 1 angleški funt 238'50, 1 ameriški dolar 43"30, 1 kanadski dolar 43, 1 nemška marka 14'50. 1 poljski zlot 8-15, 1 avstrijski šiling 8"00, 1 belga 7'30, 1 madžarska penga 870, 1 brazilski milrajs 2'50, 1 egiptski funt 217, 1 urugvajski pezos 22, 1 argentinski pezos 13, 1 čilski pezos 1'50, 1 turška papirnata lira 34"20, 100 albanskih frankov 1390, 100 francoskih frankov 202, 100 švicarskih frankov 1000, 100 italijanskih lir 22770, 100 holandskih goldinarjev 2370, 1 bolgarski lev 45, 1 romunski lej 32, 100 danskih kron 947*50, 100 švedskih kron 1094'50, 100 norveških kron 106670, 100 španskih pezet 200, 100 grških drahem 39, 100 češkoslovaških k ion 152, 100 finskih mark 93'60, 100 le tonski h latov 780 din. X Z brezplačnimi železniškimi voznimi listki so ba ran tali nameščenci zagrebške »Narodne zašli te«. To društvo je prejelo od ravnateljstva državnih železnic večje število brezplačnih voznih listkov, ki so jih pa uslužbenci — prodajali. Tajnik društva, ki je imel samo Din 1500'— mesečne plače, si je na tak način seveda lahko kupil sobno opremo za Din 50.000'—. Več uslužbencev je aretiranih. X V dalmatinskem rudniku Monte Proininfl se je zrušil opuščeni premogokopni rov in pod-sul tri rudanje. Dva so rešili, tretji, Peter Lončar, pa je mrtev. X Kadi pijače in kart sta v Travniku oropala 2oletnega delavca Jurija Budimiroviča sinova dveh imovitih družin iz Zenice, Hasan in -A lune d. Pretepla sta delavca do nezavesti, mu pobrala 250 din, njegov 14dnevni zaslužek, in odšla v gostilno, kjer pa so ju kmalu prijeli orožniki. X Časopisov in periodičnih tiskovin izhaja samo v Ljubljani 146! Med temi so 4 dnevniki, 2 lista, ki izhajata po trikrat na teden, 22 tednikov, 113 mesečnikov in še več drugih listov., X Trgovska pogajanja naše države z Romunijo so bila te dni uspešno končana. Zapisniki o tem bodo podpisani, kakor hitro jih odobri jugoslovanska vlada. X zakurjeno peč je legla v svoji hiši na Ižanski cesti v Ljublfiani 70!etna kmetska po-sestnica Neža čfčeva. V peči je po malem tlelo; ker pa je bila že stara in razpoka na, so skozi Špranje uhajali plini in kmetico usmrtili. Proti malokrvnosti, bledici, slabosti in pomanjkanju teka je ..FERRODOVIM" preizkušena in priporočljiva zdravilna spceialiteta. »FERRODOVIM« je prijetno sladko zdravilo, zlasti za, slabotne in v ra-^ti zaostale otroke, posebno pa za otroke, lFEKRODOVIM« je zdravilo za ženske, katere po porodu oslabijo vsled izgube krvi in za one, katere vsled malokrvnosti ingubijo svoje mesečno perilo. Za dober uspeh zadostujejo 2 do 3 steklenice. »FERRODOVIM« razpošilja' po povzetju: Mr ph. A. MRKDŠIČ, lekarnar. Mostar. Primer. banovina. Poštni predal 30 d. Cena 1 steklenici Din 40'—, 3 steklenice Din 110'— Iranko, Dobiva se v vseh lekarnah. Ogla« reg. pod S. Br. 6682/32. X Zaradi neznatne malenkosti so se spo-rekli v Crenšovcih v Prekinurju tamkajšnji cigani. V gneči je v krvj obležal 281etni cigau Adam, ki mu je nekdo za vratom prereza! žilo Odvodnico. Orožniki iščejo ubijalca. X Zaradi vohunstva je državno sodišče za zaščito države obsodilo rudarja Josipa Novaka, doma iz Rovt nad Logatcem, na 20 let ječe in trajno izgubo častnih pravic. >< Predsednik vlade dr. M. Stojadinovie se je te dni vpisal kot aktivni član Sokola. Pri tej priliki je starešinstvu Sokola zagotovil, da bo vlada prožila Sokolstvu vsako pomoč, kakor jo zasluži sokolska ideja. X Pri sankanju se je smrtno ponesrečil na Ljubnem 91eini posestnikov sinko Anton Molari iz Podplanine pri Ljubnem. Ko je s sankami pribrzel mimo nekega kraja, kjer so prav tedaj podirali drevje, je treščilo nanj deblo in ga močno poškodovalo. Še isti večer je deček radi izkrvavitve umrl v celjski bolnici. X Vžigalniki so zopet dovoljeni, uvedena pa je zanje monopolska taksa letnih 100 dinarjev brez ozira na kakovost vžigalnika. Za uvoz vžigalnikov iz tujine je treba imeti pismeno dovoljenje monopolske oprave. Kontrolo glede pravilnega plačevanja taks vrše organi finančne kontrole. Takso po Din 100'— je treba plačati vsako leto do konca januarja, letos pa do konca marca. Za kršilce novih predpisov so določene kazni od 20 do 500 dinarjev. X Naš izvoz je lani v decembru dosegel znesek 615 milijonov dinarjev iu je bil za 264 milijonov dinarjev večji kakor v decembru leta 1935. X Iz zapora je hotela na oni svet neka 221etna brezposelna delavka v Celju. V policijskem zaporu je popila količino oetove kisline. Obupano dekle so prepeljali v zadnjem hipu v bolnico, kjer so ji še rešili življenje. X Spet je zahtevala človeško žrtev tragična usoda. Na železniški progi tik Št. Vida nad Ljubljano je hotela čez progo — čeprav so bile zapornice zaprte — vdova po železniškem delavcu, siromašna kronska upokojenka Marijana Trojau-šek. V megli ni opazila lokomotive, ki se je z veliko brzino vračala iz Št. Vida v Ljubljano. Stroj je vrgel žensko kakih 12 m daleč v stran, kjer je takoj obležala mrtva. X Smrtna nesreča na parniku »Topoli«. Pri Pančevu je med ledenimi ploščami obtičalo več ladij, in e d njimi tudi parnik »Topola«. Posadke so se umaknile na kopno, na ladjah pa so ostale samo straže. Na omenjeni ladji je stražil strojnik Matijevič. Ker ga je zeblo, je nasul v prazno petrolejsko kar.to žnriavlce in zadremal. Medtem se mu je vnela obleka. Ko so mu prihiteli na pomoč, je bil že tako opečen, da je kmalu po prevozu v bolnico umrl. X Pred letom dni je dobil posestnikov sin Jožef Zelenik v Vinterovcih pri nekem fantovskem pretepu hud udarec s koloni po glavi. Letos sredi januarja je fant umrl. Šele čez nekaj časa po pogrebu so vstale govorice, da je pravi vzrok smrti udarec, ki ga je dobil pred letom dni. Sodišče je zato odredilo preiskavo in izkop trupla. Pri tem so ugotovili, da je imel fant radi tistega udarca — počeno lobanjo in je sedaj res zavoljo tega umrl TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil TISKARNA MERKUR ijUBLJARIA, GRE605I&&VA U6JCA 23 IHfiei STfV J5-M Rezika Lebanova: Slovensko deSile Jedro zla Med socialnimi vprašanji, ki zanimajo in morajo zanimati slovensko vas, ni v zadnji vrsti vprašanje naših deklet. Zdrava, dobro vzgojena in zavedna dekleta pomenijo vasi najboljše jamstvo za zdrav in življenja sposoben naraščaj. Pa ne samo to! Tudi dekleta, ki odhajajo raz vas v industrijska središča, v mesta in celo v tujino, pomenijo lahko močne in trajno zdrave in žive veje narodovega drevesa, veje, iz katerih nastane lahko blagodejna in srčno posredujoča vez med raznimi družabnimi stanovi in kmetskim slojem ali pa bič in nadloga za te in one. Če se kmetski človek doslej ni kdo ve kaj ukvarjal s tem vprašanjem, mu tega ne smemo šteti v zlo. Saj vemo, da so ljudje do najnovejših dni naše podeželje namenoma vzgajali v nesamostoj-nost, v slepo poslušnost in pokorščino. Kakor hitro se je vas začela dramiti, pa je butnilo ob-njo toliko nalog, da ni biio mogoče zajeti vseh hkralu. Verjetno bo tudi minilo še precej časa, preden bo vas sama vsemu kos. Tak položaj delavk in delavcev, ki jim je vas res pri srcu in kmetstvo več kakor reklamna beseda, seveda nikakor ne opravičuje, da bi s prekrižanimi rokami čakali boljših časov. Kdor ima količkaj volje in sposobnosti, vsak je poklican na delo in pomoč. Le tako lahko upamo, da borno v doglednem času tudi na vasi preorali vse ledine in da bomo zlasti ženske uveljavile svoje sile. Pri tem nam niso vzor tiste plehke in površne družice iz drugih slojev, ki vidijo bistvo ženskega vprašanja v brezpomembnem izersače-uju z moškim na posameznih poljih družabnega življenja. Nasprotno! Taka borba se nam zdi marsikdaj smešna in je za žensko samo često celo kvarna. Zato jo me odklanjamo, oziroma gremo mimo nje. Vemo namreč, da je narava obema spoloma dala različne naloge. Šele tedaj, če oba spola v medsebojnem podpiranju in razumevanju te naloge kolikor mogoče popolno in neoporečno opravljata, n?ni bodo dani pogoji za zdrav nadaljnji razvoj družbe. Po teh kratkih uvodnih besedah si hočemo ogledati položaj našega dekleta na kmetih z vseli strani in vidikov ter v prvi vrsti premotriti položaj tistih deklet, ki ne dobe doma kruha, ampak morajo za daljšo dobo ali celo za vedno po svetu, kjer se nam jih mnogo, premnogo izgubi. Usoda teb deklet je tako žalostna in njih življenjski delež često tolikanj krut. da se jih spomnijo tu in tam celo ljudje, ki na deželo radi gledajo bolj z viška. Skoraj vsako leto se jih po nekajkrat spomni tudi dnevni tisk in stoka o »naši krvi«, ki se nam izgublja po svetu. Tako stokanje su-er v kakem čitateliu tu in tam vzbudi občutek usmiljenja a'i vinjenosti, v bistvu ni pa z njim nikomur dosti pomagano. Kadarkoli prebiram take sn>?p in sestavke, se mi zdi kakor kramljanje ob mrtvaškem odru kje v hribovskem naseiju. L,\auje gledajo mrliča, smrt jih je presunila, pa so razneženi. Kako je škoda rajnega in kako bi še lahko živel. Kako je bil dober, priden, skrben in varčen. In nemara še ne bi umrl, če se ne bi bil takrat in takrat prehladil in pri tem in tem delu preleg-nil in prevzdignil. V zavesti krivde ta in oni sosed sklone glavo in obmolkne. Zaveda se, da bi bil rajnemu tedaj lahko priskočil na pomoč. Morda en sam dan, morda le nekaj ur, pa bi današnji mrlič sedaj ne bil med rajnimi, ampak bi se z vso sosesko še sedaj veselil življenja. Tako nekako je z nami, ko stokamo o krvi, ki se nam izgublja po svetu. Kdo je tega kriv? Kdor ljubi odkritosrčnost, komur je kaj do resnice, ta bo brez oklevanja priznal: »Mi!« Res lepo zveni beseda o tujini-mačehi, res je pretresljivo govoriti o skušnjavah in pasteh, v katere svet lovi našo kri, toda vse to je samo — beg pred resničnostjo! Kako moremo pričakovati ali celo zahtevati, da bodi tujina naši krvi mati, če pa ji je domovina sama le prepogosto — mačeha? In kako moremo od koga zahtevati in pričakovati, da bo varno hodil po neznanih potih, če mu ne damo niti najpotrebnejšega s seboj? Prvo in največje gorje, ki z njim obremenimo v svet odhajajoča dekleta, je laž. To je treba odstraniti, če suloh hočemo pouiagatL cfe fii/zzie ■ Na obroke si morajo kupili protiplinske maske uradniki romunskih ministrstev. Tako je sklenila romunska vlada in bodo odslej vsak mesec odškrtnili uradnikom primeren procent plače, kolikor pač znaša obrok za protiplinsko masko. ■ Silovit vihar je divjal te dni na Portugalskem. Ciklon je dosegel nad Lisabono in reko Tajo brzino 100 km na liro. Reka je bila tako razburkana, da niti vojne ladje niso mogle pluli po njej. Vihar je s koreninami vred ruval drevje. Telefonske in telegrafske zveze so pretrgane. Poročila vedo povedati o izredno velikem številu ranjencev. Koliko je mrtvili, doslej 5e ni ugotovljeno. O Mednarodna konferenca za proizvodnjo sladkorja bo letos aprila meseca v Londonu. Na tej konferenci bodo sprejeli mednarodno obvezne sklepe o proizvodnji in prodaji sladkorja. ■ Fašizem in samomori. Nemška uradna Statistika, objavljena za leto 1936., dokazuje, da število samomorov v fašistični državi narašča. L. 1934. je bilo v vsej Nemčiji 6065 samomorov. L. 1936. pa je bilo samo v 57 večjih mestih (upo--števana so bila samo mesta z nad 100 tisoč prebivalci) — 6280 samomorov. Pri tem niso upoštevani samomori v manjših krajih, trgih in vaseh. Beg iz življenja je torej v Nemčiji precej velik. ■ Boj z morskimi razbojniki. Pred kratkim so blizu Honkonga napadli neko kitajsko ladjo morski razbojniki, zvezali posadko in jo zaprli v nek spodnji oddelek ladje. Zaprti mornarji pa so našli tam nekaj dinamita, razbili vrata in jeli z dinamitom napadati morske razbojnike. Večino so jih pobili, drugi pa so poskakali v morje in potoniti. Izmed mornarjev sta bila ubita samo dva. Ladja je bila sicer tudi poškodovana, vendar so mornarji z njo še srečno pripluli v pristanišče. ■ Francoski minister za narodno zdravje je dopotoval te dni v Moskvo, da se udeleži četrtega svetovnega kongresa za pobijanje venerič-nih bolezni. ■ Romunska vlada je prepovedala odpluti španski ladji »Compere«, ki je natovorjena z bencinom za v Valencijo. ■ Ameriška vlada je te dni odobrila načrte za gradnjo treh novih ladij, dveh križark in ene podmornice. Kolki so izginili s pritožbe gasilcev Bivši starešina gasilske zajednice za dravsko banovino g. .1 osi p Turk in tajnik g. Pristov-šek sta vložila na ministrstvo za telesno vzgojo pritožbo zoper razrešitev starešinstva gasilske zajednice. Ravno tako so vložili pritožbe tudi nekateri drugi razrešeni funkcionarji zajednice. Ministrstvo je pritožbe zavrnilo z motivacijo, da niso po predpisih kolkovane in da zlasti manjkajo kolki po 20 din za Vešitev. Te dni so bili o tem obveščeni podpisniki pritožb. Oni so izjavili, da so bile vse pritožbe, ko so bile vložene, točno po predpisih kolkovane. Na policijski upravi v Ljubljani je včeraj g. Pri-slovšek v prisotnosti službujočega komisarja ugotovil, da se na pritožbah še sedaj pozna, kje so bili kolki prilepljeni, in da so torej kolki z aktov izginili potem, ko so jih podpisniki že odposlali na ministrstvo. Zato smatrajo pritožniki, da ni upravičena vrnitev pritožb z utemeljitvijo, da niso predpisno kolkovane. O teh ugotovitvah je bil pred policijskim komisarjem. ki se je o navedenem stanju aktov sam prepričal, sestavljen zapisnik, nakar so bile, nakar so bile pritožbe vrnjene ministrstvu za telesno vzgojo v stvarno reševanje. Gasilce in vso javnost pa bodo zelo zanimale ugotovitve preiskave, ki bo brez dvoma uvedena o tem, kam so kolki izginili. v Zfc/>an/e srečk Rdečega hneizmi Pri žrebanju, ki se je vršilo dnet5. |>r. ni., so bile amortizirane sledeče serije: 180. 4r>4. 711, 1020, 1352, 1521. 1809. 1072. 2S0P>. 2674. 2782. 3077, 3153, 3571. 4009. 4108. 4348, 4376, 6885, 6978. 7484, 7591, 7681, 7941. 8244, 8251, 8337, 8455, 8995, 0754. Večje dobitke «o zadele naslednje serije: ser. 8014, št. 2, Din 25.000; ser. 5554, št 66. Din 1.000; ser. 1036, št. 72. Din 500; ser. 5100, št. 93, Din 500; ser. 82, št. 35. Din 200; ser. 9478, št. 98. Din 200; ser. 443, št. 69, Din 200; ser. 7443, št. 42, Din 200; ser. 9728, št. 49, Din 200. Po 50 dinarjev so zadele naslednje serije: ser. 676, št. 73; ser. 1600, št. 55; eer. 2295, št. 78; ser. 2920, št. 24; ser. 3403, št. 13; ser. 3742, št 91; ser. 4212, št. 55; ser. 5676, št. 16; ser. 8199, št. 66; ser. 9036, št. 30; ser. 9857, št. 74; ser. 745. št. 12; ser. 1124, št. 54; ser. 2203, št. 65; ser. 2716. št. 19; ser. 2936, št. 86; ser. 3741. št. 15; ser. 3864, št. 100; ser. 4985, št. 24; ser. 9434, št. 36. Seimi 7. februarja: pri Sv. Barbari v Halozah. 8. februarja: pri Sv. Lenartu, okr. Slov. gradeč, v Dobrni, Št Vidu pri Stični, Radohovi vasi, Kranju, Središču. 9. februarja: v Grahovem, Kamniku, Mengšu, v Zagorju ob Savi, Ormožu, Mariboru, v Dol. Lendavi. 10. februarja: v Brežicah, Celju, Hrastniku, Dolu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, pri Sv. Juriju pri Celju. 11. februarja: v Črnomlju, na Vrhniki, v Velenju, Turnišču. 12. februarja: v Vel. Cirniku. Motniku, Mariboru. 13. februarja: v Boštanju, Vuzenici, Celju, Trbovljah. Brežicah. Važnejša radio predavanja od 7. do 14. februarja 1937. Nedelja, 7. febr. 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic) — 17.00: Kako zatiramo škodljivce sadnega drevja (g. Flego). Ponedeljek, 8. febr. 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Brecelj). Torek, 9. febr. Nastop malih harmonikarjev (g. Rančigaj) — 18.40: Arabski imperij (kalifat), g. Fr. Terseglav. Sreda, 10. febr. 18.40: Pomen rudarstva za naše nar. gospodarstvo (g. V. Gostiša). Petek, 12. febr. 11.00: Borba za morsko globino — potapljači, vodi g. Zor. — 18.00: Ženska ura: Vzgoja otroka (gdč. A. Lebarjeva). Sobota, 13. febr. 18.40: Naravni zakoni, zvočnost in še kaj (g. prof. M. Adlešič) — 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Kuhar). z neo.ej.no^o ¥ lifliflifi UM i Telefon šf. 28-47 Rač. pošt. hran. šf. 14.257 Brzojavi: Ivmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Dafe kratko- < ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle © o v o V*0* \ rVtf e o Zaupaite denar domačemu zaw@dyf Naznanjamo fužno vest, da nam je umrl naš nepozabni soprog, dobri oče, brat, sfric, stari oče, tast, gospod m Mravlje v visoki starosti 83 let, na svojem domu v Lukovici pri Ljubljani. Žalujoče rodbine Mravlje, Urbančič, Škoporc Trte ceplienke po zmernih cenah, razne domače sorte na brezhibnih podlagah Zahtevajte cenike „Trtnice Kmetijske družbe v Slovenskih Konjicah"