165. številka. Trst, v petek dne 24. julija 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" tzhmja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina rna?a: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. u četrt leta • K in za en mesec 1 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naroČbe brea priložene naročnine se upravniStvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trsta se prodajajo posamične S erilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 87o. glasilo političnega društva „€ti»ost" za primorsko. V edinosti je moć ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj-sfevpošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne spfefcmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici M6lia'gfeboolo it. 3, TI. nadstr. Naročnino in .oglasejaČevati loco Trst. Urednlitvo in ttaX&rna : ulica Carintia štev. 12. Naša finančna oblast in slovensko nrailništm Giban e med naš.mi državnimi uradniki, navstalo v sit ti afere visega računarskega svet n ka Bajca, obrača pozornost na ta in oni nač.o, po katerem se godi kri v: ca našim dr iavn m uradn kcm »ploh in slovenskim š* poiebej. Mi smo že povdarjali, da je to velika krivici za naše tržaške uradnike, ako se ob priliki imenovanja na to ali ono mesto me nu ejo uradniki od drugod in so torej do mači urada ki oŠKodjvani v njihovem napre dovaDjU, vs ed česar trpe materijalno in m o r a l n o. Taka imenovanja uradnikov od drugod so — smo rekli — opravičena le v •lučajih, ako med domačimi uradniki ni kompetentov, ki bi bili popolnoma kval.ficirani za d< t eno mesto. Tu pa nim prihaja na miael, kako iz-lasti na-a fi jančna oblast — v kolikor pri-ha ajo uradniki slovenske narodnosti v p:>-ii>v — zistematično postopa v ta namen, daje Čim manje teh urad nikovin potem — naravno — tudi ni kompetentov za viša mesta. Da ni postopanje finančne oblasti nasproti slovenskemu življu tako, kakorsno je ravno v resnici, te bi gotovo nikdar na-vstajala potreba, da bi mora i kl:cati urad-tike od drugod v slučajih, ko morajo — radi ali ne radi — jemati ozira tudi aa pi- | saanje našega jezita. V Trstu bi lahko imeli vsiadar d »volj takih uradn kov oziroma kompetentov za vsa mesta in sosebno tudi za ona, kjer je potrebno poznanje našega jezika. Ob taki praksi pa — prcračunjeni na škodo slo* venskega življa, ponavljamo t*» — kakor je v veljavi že nekaj let sem — se seveda morajo prazniti vrste jezikovno vsposobljenih uradnikov. Ta praksa, ali recimo kar naravnost: ta anim' zrn st naše ficančne oblatti nasproti slovenskemu življu je postala že tako znana, da postajajo siovenske prtšnje za v=prejcm že s.loo re ike. A še med temi redkimi s uČaji je zopet slučajev, da se že vložene prošnje z * pet umikajo, oziroma, da naši ljudje, ki službujejo tu — beže kam drugam, če le morejo. To zistetratično odrivanje, to animczno postopanje nasproti našemu življu srn'* morali pribiti tu, za jako možni tdučij, da bi se to prem^š^enje go»p. Abdon* Susterschitscha is Inomosta v Trat hotelo oajivnim Slovencem prikaz vati kakor kaka konces ja, da se Priprave za izvolitev novega papeža. Po oficijelno objavljeni papeževi smrti preide vsa papeževa oblast na zbor kardinalov, kateri izberejo iz svoje Brede takozvani vladajoči zbor, ki vlada v imenu papeža, a člani se menjajo vsaki dan, do izvolitve novega papeža. Ta kongregacija pozove tudi vse kardinale, da se zberejo na izvolitev novega papeža. Po papeževi smrti se kardinali vsakega .jutra zbirajo v takoimenovano glavno kongregacijo in se posvetujejo o predmetih, katere je določil papež Klement XII (l. 1723), či-tajo se namreč odredbe za izvolitev novega papeža, katerih odredb Ee morajo kardinali strogo držati. — Giavne odredbe so sledeče : 1. Deseti dan po papeževi smrti mora pričeti volitev novega papeža po onih kardinalih, ki so prisotni, ne čakajoč na drnge kardinale, ki niso še dospeli od zunaj. 2. Kardinali, kateri stanujejo v papežavi državi morajo se zopet izrecno ponovno po zvati. 3. Nikaka cenzura ne odvzema kardinalom volilne pravice. 4. Niti cerkveno prokletstvo, v katero je kdo padel, ne izključuje kardinala od volitve. 5. Volitev se mora vršiti v zaprtem prostoru, imenovanem »konklave«. 6. Izvoljenec mora imeti dvetretjin sko večino glasov za svojo osebo. 7. Ako ni zadostnega števila glasov, mora se delovati na to, da ee to število doseže s pomočjo i pristopa c (accesus). 8. Ako je izvolitev kompromisna, potem nobeden kompromisnik ne more dati sebi glasu, 9. Ako novoizvoljeni papež ni škof, mora si dati podeliti dotične rede. 10. Izvoljenega papeža ni treba, da kdo potrdi, ker on ne dobiva oblasti od nikogar na zemlji, temveč naravnost od Boga. 11. Novemu papežu stavi se na glavo trojno krono (tiara) v znak vere sv. cerkve v presveto trojico in kakor znak največje moči, Časti in sodstva na svetu v duhovnih stvareh. S tem se mu je zajedno podeljevala tudi oblast kakor kralju v njegovi posvetni državi. Po prečitaoju tega izroči kardinal-ka-merlengo kardinalskomu zboru »ribičev prstan« in »pečatnik« in oba se razbijeta na kosce, ker se v času, ko nima cerkev papeža ne izdajajo ne »bule« ne »brevi«. Na to izvoli kardinalski zbor dva prelata, od katerih ima jeden govoriti nadgrobni govor pok. papežu, a drugi pozdravni govor bodočemu novoizvoljenemu papežu. Nadalje izvoli dva kardinala, katera imata paziti, da se za konklave uredi vse, kakor predpisuje zakon. To je prva seja kardinalskega zbora. V drugi seji urejevale so se navadno stvari, ki so se tikale cerkvene države. V tej seji poročata ona dva kardinala, ki sta bila izvoljena, da pripravita vse potrebno za konklave, da sta izvršila svojo nalogo. V tretji seji izvolijo kardinali potom tajnega glasovanja izpovednika za kon -klave. V četrti in peti seji izvolijo se: dva zdravnika, dva ranocelnika, eden lekarnar, dva brivca s pomagači vred, kateri vsi se podajo skupaj s kardinali v konklave. V šesti seji razdeli najmlajši kardi-nal-dijakon eobe v konklavu potom prečkanja med kardinale. V sedmi seji izvolita se dva kardinala, ki morata točno paziti, da ne pride v konklave nih5e, kateri nima tam opravila. Tema dvema kardinaloma izroči se točen popis oseb, ime in preimek, stan, domovina od vsakega kardinala, ki ima priti v konklave. V deveti seji izvoli kardinalski zbor še tri kardinale, katerim je naloga točno paziti nad zaprtjem konklava in na red v istem. Na to vsprejemajo se sožalje nad umrlim papežem izražajoči poslaniki tujih držav. bo trdilo, da so le posebni oziri na Slovence doveli do tega imenovanja, oziroma preme- iščenja. Takih »koncesij« ne potrebujemo mi Slo venci v Trstu in jih tudi ne zahtevamo. Mi zahtevamo nekaj druzega, mi zahtevamo, naj se odneha enkrat od nesrečnega zistema, od tiste prakse, ki odganja slovenske kompetente in od tistega postopanja, ki uradnikom naše narodnosti ogreneva Življenje in jim jemlje veselje do službovanja v finančni stroki. Pravični bodite, razdeljujte jednakomerno luč in senco na vse strani, moment slovenskega rojstva naj neha biti ovira v napredovanju : pa bo dovolj kompetentov, bo dovolj jezikovno vsposobljenih uradnikov na razpolago in neha ee škandal vaših neopravičenih »ein-schubovc ! Iq neha se še neki drugi škandal, ta namreč, da v slučajih, ko treba reševati slovenske spise, morajo niži uradniki ali celo dijurnisti vleči iz zadrege višu uradnike. Ta škandal involvira hudo krivico za niže, slo-v nskega jezika zmožne uradnike, ker morajo namreč le ti radi nesposobnosti visih uradnikov v jez;kovnem pogledu vrš ti poleg svoje š e dolžnosti druzih!! Imamo torej dejstvo, da našim uradnikom ne le nič ne koristi (o imenovanjih namreč) njihova usposobljenost v jezikovnem pogledu, ampak jimje marveč v kazen! Ne koncesij, ne fa7oriz>ran;a — ampak mi zahtevamo le pravičnoBti in jednake dobrohotnosti, kakorsne so deležni drugi ! Po papeževi smrti. »II Giornale d' Italia« poroča o sklepih kardinalov. V včerajšnji seji, pravi, da so se bavili kardinali z noto, katera se ima dostaviti zboru diplomatov pooblaščenih pri sv. Stolici. Predlog je stavil kamerleng.* kardinal Oreglia. Za njim so govorili kardinali: G >tti, Mathieu. Vives v Tuto, Steiohuber, Van-nutelli, Agliardi in Rampolla. Sveti kolegij je sklenil slednjič, da se poveri sestavo te note monsignorju Merrv del Val, a da ee bo v prihodnji seji razpravljalo in eventuvelno potrdilo ali spremenilo besedilo te note. Noto bodo podpisali trije kardinali, pooblaščeni kakor najviši zastopniki sv. Stolice, in mon-signor Merrv del Val. Sveti kolegij je priporočil arhitekom, ki prirejajo vatikansko palačo za konklave, naj preprečijo vsako možno zvezi z zunanjostjo. V včerajšnji seji bo se tudi izžrebale celice kardinalom. Kakor emo pa že povedali, sestajajo te »celice« iz dveh, in nekatere tudi iz treh sob. Sveti kolegij je tudi že poskrbel za oskrbo kuhinj in sicer je poveril to oskrbo — na predlog kardinala Macchi — komen-datorju Puccinelli-ju. Zatem je sveti kolegij imenoval komisijo, ki ima nadzorovati pripravam za ken klave. V to komisijo so imenovani kardinali: *VLacchi, Della Volpe in Corber dan«, mu je odvrnila nekako suho go^pa Elzen, »ali je to vaša ura ?« »Da Zarano sva streljala z \Viisbevem golobe, torej n sem mogel dospeti, ako nisem h »tel priti ob dobi ek. Imam Bedem golobov več, negi on. Ali pa že veste, da dospe danes »Formidable« v Vlile Franche in da priredi jutri admiral ples na krovu ?« »Videli smo, ko je dospel«. »Jaz grem uprav radi tega v Ville Franche, da sa oodi saidem z nekim častni-nikoin, svoj m zoaccem, torej dospem tje že prepozno. Ako gospa dovolite, vrnem se ob enem z vami v Monte Carlo«. Go»pa Elzen pokimala je z glavo in šli so skupaj. Sinten je bil po svojem poklicu konjerejec ter je jel takoj govoriti o svojem »hunteru« (konju), na katerem je prijezdil. »Kupil s«m ga od W»xlorfa«, je dejal. »\Vtxdorf je imel zgubo pri igri trente et CjUhrante in je potreboval denar. 1c početka se je držal dobro, ko je pa naletel na serijo iz šesterih, se mu je sreča mahoma izneverila. (Tu se je obrnil h konju). Oista irstar"' kri in stavim glavo, da na vsej K(«iši ni najti boljšega, samo zasesti ga je težavno«. »Ali je zloben?« vprašal je Svirski. »Kadar človek sedi enkrat na njem. je voljen kakor dete. Meoe sa je že privadil, toda vi, na primer, ga ne zasedete«. Na to mu je Svirski, ki je v zadevah, tikajočih se »sporta«, koprnel po slavi od svojih mladih nog, odvrnil takoj : »A kai bi moralo biti temu vzrok ?« »Ne poskušajte, gospod, vsaj tukaj ne, nad breznom«, zaklič« gospa Elzen. Tcda Svirski je že položil roko konju na vrat in za trenutek pozneje je že sedel na sedlu brez najmanjšega upora od konjske strani, kateri nemara povsem ni bil zloben, ali ( a je morda spoznal sam, da se na skalnatem robu, nad breznom, ne dado z lepa pasti muhe. Jezdec in konj sta na to po nekolikih skokih zginila za cestnim ovinkom. »On ne jezdari Blabo«, reče de Sinten, »toda konja mi pohab:. »Tu skoro nikjer ni cest za ježo«. »Vaš konj je bil popolnoma miren«, omeni gospa Elzenova. »To me zelo veseli, ker tu sa lahko kaj pripeti — a tudi bal sam se nekoliko. Raz njegovega lica pa se je vendar zrcalila neka zadrega, najprvo radi tega, da to, kar je pripovedoval o konjski upornosti, ni bilo resnica, drugič pa radi tega, ker med njim in Svirskim je tičala neka skrita mržnja. De Sinten ni mislil nikdar resno na gospo Elzea, toda rajše bi bil imel, da bi mu še v tem nihče ne delal ovir. Vrhu tega sta te pred nekoliko tedni sprla s Svirskim precej do živega. Sinten, ki je bil nespravljiv aristokrat, je izpjvedal enkrat ob času obeda pri gespe Filzenovi, da po njegovem mnenju se človek prične šele z baronom. Na to opombo ga je Svirski, ki je bil nekoliko slabe volje, vprašal : »Na kateri strani ?« Mladi človek si je vzel ta odgovor tako k srcu, da Be je šel posvetovat z gospodom Viadrovskim in svetnikem Kladskim, kako ima postopati radi tega in takrat je na svoje veliko začudenje izvedel, da Svirski ima mitro v grbu. Vest o nenavadni fizični moči Svirskega ter njegova izurjenost v streljanju je takisto pomirjevalno vplivala na baronove živce ; dovolj bodi tega, da je to pričkanje ostalo brez posledic ter je zapustilo v srcih obeh zgolj neko mržnjo. V ostalem, od časa, ko se je gospa Elzen jela naklanjati odločno na na Btran Svirakega, je ta mržnja poatala povsem platonična. Slikar jo je začutil močneje. Nihče zares ni verjel, da bi tu moglo priti do poroke, to3a med znanci so že jeli govoriti o njegovih občutkih do gospe Elzenove, on pa je slutil, da se mu Sinten in njegovi tovar,ši le rogajo. Ti v resnici niso izdali tega niti z najmanjšo besedico, toda v Svirskem je vse-kako le tičalo prepričanje, da je temu tako, in bolelo ga je to, zlasti z obzirom na gospo Elzenovo. Zato je bil sedaj jako vesel, da se je mirni konjski čudi na hvalo Sinten pokazal kakor človek, ki brez vsakega vzroka govori neresnico, torej vrnivši se, je dejal : »To je vrl konj in vrl je uprav radi tega, ker je voljen kakor ovca«. Na to ga je raz3edel in šli so sku paj dalje vsi trije in potem v^eh pet, ker R< mul Politični pregled. T Trsta, 24. julija 1903. Po govoru grofa Apponyi-a. Govoril je skoro tri ure. Naravno torej, da se nismo mogli včeraj ozreti na vse momente, ki bi utegnili zanimati naše čitatelje. Kaj čete : tesni prostor lista je, ki nas tirani-zuje ! Naj torej danes popolnimo nekoliko. I. vodoma je grof Apponvi proslavil grofa Kh uena kakor enega najzaslužaejih državnikov, kajti pred njim ni n a H r-vatefcemob težavnih razmerah nikdo tako odločno povdarjal ogrske državne ideje. Z a bana Hrvatske, za člorekaf katerega veže sveta dolžnost, da brani državno samostalnost dežele, katere je uprevitelj, je ne more biti huje obsodbe. Grof Khuen je 20 let banoval Hrvatski — a grof Apponvi mu je sed*j slove-no izdal spričevalo, da je ban hrvatski vso to dobo delal za Madjarsko, da je torej dvajset let izdajal interese Hrva t s k e. A grof Apponj je, ] da bi grofa Khuena še bolj omilil Madjarom, reke! tudi, da se bo poslednji mogel odslej Še odlcčneje kazati Madjara. 8 tem pa je povedano tudi, da bo vecdar le tako, kakor trdi mo mi vedno, da namreč na upravi Hrvatske ostane Khnenov duh. Io le pritrditi je »Obzoru«, ki meni: »Človek, ki je obveščen o tem, kar ga čaka, je na pol rešen. Tudi Hrvatje bedo znali delati na od vrnite v nevarnosti, ko so obveščeni od kompetentne strani. Će je še kaj dobričin v Hrvatski, ki »o se nadejali sedaj ublaženja Khuenovega zistema, sporočilo grofa Apponvi a mora odpreti oči tudi tisti peščici naj.vnih optimistov, ki pa izginja pred zložnim mišljenjem dežele, zahtevajoče, da se odkrito odneha od zigtema, ki je to domovino zavil v žalost. Hrvatske ne morejo pomiriti nikake koncilijantne besede, smpsk le dejanja, ki dokažejo jasno in nedvomno, da je zistemu grofa Khuena odzvonilo na Hrvatskem.« Na hrvatsko adreso je torej grofa Ap-ponvi-ja govor donesel pojasnila, ali ni prinesel — takšna je sodba ogromne večine — razbiptrenja v položsju na Ogrskem. Obstrak-eija bo nadaljevala. Tako so reagirali opozic'jonalni govorniki oa grofov govor. A krvava ironija je, da so opozicijonalni govrrniki ravno to, kar je grof Appotvi posebno povdarjal grofu Khuenu v prilog — njegovo dvajsetletno banovanje madjarstvu na ko.'ist —, posebno naglašali kakor argument proti sedanjemu ministerskemu predsedniku in za nadaljevanje obstrukcije, in kakor vzrok, da mu op >zicija ne more zaupati. Pos anec Ugron je namreč — kakor je razvidno iz poročila o včerajšnji seji ogrske zl>oraice — posebno naglaša), da ne more zaupati Khuenu, ker si ne more mislit'*, da bi se ta mož mogel tako lahko iznebiti remin scene izza 20 letnega hrvatskega absolutizma ! Hrvatje morejo le z zadoščenjem kviti-rati to izjavo Marljara Ugrona - ban ni pospeševal svobodnega razvoja na Hrvatskem, ampak je bil absolutist, duš telj narodne svobode, naslnik! -S cer pa ga menda vzlic vsem tem slavospe-vov grof AppooVi a na adreso Khuenovo, ni in Rem se držala dovolj blizu. Gospa K ten je Sin!enu na jezo in nemara hoteča se ga iznebiti, jela govoriti o Blikah in o umetnosti sploh, o kateri on ni imel nti najmanjšega pojma. Tola on je jel govoriti o dogodkih v igralni hiši, pri Čemur je čestital mladi gospej na včerajšnjem dobitku, kar je poslušala jako pris ljeno, sramujoča se pred Svirakim, da je ta čul, da se je udeležila igre. Njena zadrega se je> Š3 poveča a, ko je Krimul dejal : »Maman, pa si nama rekla, da nikdar ne igraš. Daj nsma vsakemu dvajset co. kaj ne ?« »Iskala sem svčtcika Kladskega, hoteča ga povabiti danes na t bed, na kar sva se nekoliko pozabavalac. »I>aj nama vsakemu dvajsetico«, ponovil je Romul. > Ali pa k upi nama slaščice, dodal je Rem. >Ne bodita nadležna ia sedimo v kočijo. Na svidenje gospod Sinten !« »0'> sedmih ?« »Ob sedmih«. Na to so se ločili in Črez trenutek seje Svirski nahajal zopet sam pri zali vdovi, toda to pet sta zasedla prednjo klop v kočiji, hoteča zreti na zahajajoče solnee. (Pride še.) človeka na Ogrskem, ki bi hotel verjeti, da je Apponji res hotel pomoči Khuenu. Mnogi menijo namreč, da je bil govor Apponvi jev le svit manever Khuenu na škodo. Poslovnik na Ogrskem določa marveč, da mora predsednik, ako se hoea udeležiti debate o kakem predmetu, zapustiti mesto predsednika ter prepustiti vodstvo razprave podpredsednikoma, in da se ne sme povrniti na mesto predsednika, dokler traja debata o dot čnem pred metu. Poznavalci razmer pa trdijo, da je Apponvi govoril ravno sedaj le in ravno zato, da mu v razpravi o programu vlade ne bo trebalo več predsedovati in da je s tem zadobil svobodno roko za — intrigiranje ambicijoz nim dvojim namenom v prilog! t Pa tudi nekatera obetrukcijonistiska glasila pravijo naravnost, da je grof App >nyi le povspešil stvar opozicije, ker tako glasno in da odločno se ni So nikoli in noben člen veČine pridružil narodnim zahtevam op>zicje glede vojske. In ravno zat> menijo, d* bi bila, dobivši tako priporočilo, opozicija brez-pametna, ako bi odjenjala ! Takov je efekt govora grofa Apponyi-ja, in taki so bili njegovi zavratni nameni, radi katerih je govoril. A grof Khuen more va-riirati tisti znani vsklik: B >g me varuj pred mojimi — slavitelji !! Is ogrske zbornice. (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Posl. Gabrijel Ugron kritiziral je program Khuenovega ministerstva in je utemeljeval svojo nezaupnost nasproti ministerskemu predsedniku, o katerem je menil, da se nu more tako lahko otresti spom rešeno 1 vprašanje glede stanovanja, pri-ces nja ne pride v Beligrad in tudi potem ne bo prebi- j vala tam stalno. Zapuščina kralja Aleksandra ni še ure- 1 jena. Kraljica Natalija pač zahteva svoje pravice, a je izjavila, da ne pripoznava se danjih razmer v Srbiji in da se noče pogajati z »morilci«. Vsled tega je vprašanje o urejenju Aleksandrove zapuščine ša vedno ne rt še no. Na skrajnem Vstoku. Angležka vlada je zelo vznemirjena radi položaja na skrajnem Vstoku, kjer se ie bnti, da pride do vojne med Rinijo in Japanom. Vsled vznemirljivih vesti, katere je an^ležii vladi brzo-javil poslanik v Pekingu, vršila se je dne 21. t. m. v Londonu ministerska seja, v ka . teri so se Btorili važni sklepi glede kitajskega vprašanja in s> se irti sporočili angleškemu poslaniku v Pekingu. Anglja je v zadnjih časih odposlala ogromne množine premoga v svoje zaloge v vshodni Aziji. Tržaške vesti, Izroliter župana Sandrinelllja potrjena ! Iz zanesljivega vira do-z n a j e m o, daje došlo potrjenje izvolitve g. S c i p i j o n a S a a d r i -nellija tržaškim županom. Odvetnik dr. Ivan Pošdić na Voloskem je vpisan v listo odvet i kov tuk. odvetniške zbornice. Spremembe na namestništru t Trstu ? V »I f rmationc čitamo: Nekaj Časa sem se zopet š rijo razne govorice o preditoječem odstopu grofi G .e+sa od mesta namestnika v Primorju. Po našem mnenju so te govorice to pot bolj osnovane, nego so bile poprej. Da, mi menimo cel6, da, ako je grof Goe*s se namestnik v Trstu, je to pripisati le okolnosti, da se še ni posrečilo najti primernega naslednika. Mesto v Trata je jako težko s p o p o 1 n i t i, ker mora namestnik znati uradovati v dveh jezikih, v italijanskem in slovenskem, in ker mora imeti poleg političnega, če le možno, tudi zmisel za narodno gosp< darstvo. Cvetka na grob pokojnemu Matevžu Žužek. »Kar dalo ti nebo moči, Posvetil vse si domovini.« Tužno milo nam je zaplakala srce, ko nam je d< šla prežalostna novica: našega Mate ža ni več med nami revnimi zemljani ; blaga in plemenita njegova duša je pretrgala telesne okove in se dvignila v vedno jasne višave, tja daleč, n» i zmerno daUč nad mg ljajoče lučice zvez k, v nebeški dom, kjer ni britkosti, trpljenja, ne solzi. — Koliko načrtov, koliko idealov, namenjenih prospehu gledališke umetnosti, si ponesel s^boj, nepozabni nam Matevž! — Kako ti je iskrilo inteligentno oko, ko s se zagledal v milejšo dobo prihodnjdi dn», ki naj bi pokazali svetu, kako gre tudi z dramatiko »Štovan na dan« ! V duhu si že črtal svetišče — ghdališče tržaško okoličanskih Slovencev : kako ponosno prihajajo ogromne trume v hram om ke in prosvete; kako jim srce trepeče prevelike sreče in samozavesti ; kako jim jezik sladko šepeče : »Ta sveti hram je naše delo; to so krvavi žulji našega delavca-poštenjaka ; t > je sad tru la in p< žrtvovalnosti celokupnega naroda ; to je spomenik, ki na; govori in priča še poznim rodovom o ljubezni, ki jo goji v zlatih sv« jih srcih Slovenec-trpin na svojem ozemlju za božanstveno devo- »izomiko«; to je slava naša in ponos ! Vse to si el šal in užival v duhu in blaga tvoja duša drhtela je neopien« ga veselja, plavajoč v bajaeu, ažurnem jezeru sreče, ki je je deležen po tolikem dušnem trpljenju borni narod tvoj. — Zrl si v končni naš »Vstajenja dan« — in sedaj — ni te več! V domači zemljici, pod hladno odejo umirilo se ti je vroče, po uzorih hrepen» če srce ; žarko, ljubeznjivo oko ti je zadremalo v večno spanje ; brez nade, upi iu želje — potihnile. A mi, ki saio bili danes pri najsvetejši službi božji {Daroval jo je bivši soš >lec pok. Matevža, Č. g. J. Oemažar nn Opčinah.), darovani v večni mir in pokoj tvoje duše, ti kličemo tužnega srca tja v skupni dom nad zvezdami : »Sladko spavaj, mirno snivaj Z nebeščani sreč j vživaj, Ki je tukaj najti ni; Sprosi tudi boljših dni R >du, ki si ljubil ga S cele duee in srca.« G____i. Hrvatje in Srbi. Pr. fVsor Risto Kovačič zaključuje eno svijih »Novih pi?em iz Italije« v zadarskem »Novem srbskem listu« ta ko-le : Vse, kar ee dobrega — bodi s katere strani — imenuje hrvatsko, smatram jaz tudi za srbsko, a kar se dobrf gi imenuje srbsko, je tudi hrvatsko. Kri je ena, jezik je isti. Ne tmejo nas ločiti zgodovinske tlavice, p č pa treba — ako smo pametni — da nas močneje in močneje združujejo iste nam nadloge. Gli orgogli minuti via tutti ali' oblio !« ki če Italiji žarki nje pesnik. Tako tudi jaz svojim bratom Srbom in Hrvatim, kjer-koli nas je, pa bodi, da belo naše pcšienje in modre naše nade plapolajo kakor v Hrvatih, al: se \ijejo kakor v Srbih : r u d e č e znamenje Slave s slavo nas ovenča ! Vojaške vaje in uslužbenci državnih Železnic. Vojno m nisterstvo je odredilo, da je uslužbencem avstrijskih državnih železnic dovoljevati iz službenih ozirov ali oproščenje od vojačk h vaj, ali pa odložitev istih na poznejo perijoio. Odslej bodo morali železniški uslužbenci predlagati dobljene pozivnice predpostavljeni službeni oblasti, ki bo v slučajih, da bi vsled poziva na vojaško vajo mogla trpeti železniška obratna služba, za-prcšala za opr< ščenje dotičnikov. Dokler ne pride rešitev, bodo ostsjali dotičnikl na svojem službenem mestu. To pomenja veliko olajšavo izlasti za one, ki so le provizorično nas avljeni in ki so mm gokrat izgubili službo vnled poziva na vojaške vaje, kei je bila njihova služba taka, da so morali namestiti druge. Dogajalo pa se je tudi, da je prišel čas za odhod na vojaške vaje, a rešitev na uloženo prošnjo za oproščenje še ni došla. V takem slučaju je moral dotičnik odpotovati^ kamor so k® pozvali, a malo dni pozneje eo ga odpustili zopet in je torej imel brezpo-trebaih troškov in zamudo časa. Ta neprilič-nost odpade odslej, ker bodo predpostavljene železniške oblasti sumarično predlagale pr« šnje za oproščenje od vojaških vaj dotični vojaški oblasti. Dogodki v Ricmanjili pred sodiščem. Danes se je vršila pred tukajšnjim deželnim todiščem baz. razprava proti g. Ivanu Ber-donu, vaškt-mu županu v R cmanjih. S d. dvoru je predstdoval svet. Caz-zafura, votanti so b li svet. Crusiz, Appollo-nio in Mo^clić. Dižavno pravdništvo zastopal je dr. Mimo. Toženca je branil odvetnik dr. A b r a m. Predsednik je preči tal obtožnico sestavljeno v italijanskem jeziku; a ker je obtoženec izjavil, da malo umeje italijanski iez k, mu je predsednik povedal, da ga obtožnica dolži, da je v dnevih 25. ja-nuvarja, 26. marca in 6. aprila opravljal opravila, katera ima pravico opravljati le duhoven. Toženec je pripovedoval potem, kako so vsi R cinanjci pristopili k unijatstvu. Vsi vaščani s > podpisali dotično izjavo ter jo dostavili šfc> fiji in namestništvu. Pripovedoval je dalje, da so več nego eno leto mirno živeli v unijatskem obred i s kapelanom dr. Požarjem. A nt kega dne je dalo okrajno glavarstvo v Kopru zapreti cerkev v Ric-manjih. Kapelan dr. Požar je moral oditi in na nj^gd mesto je prišel kapelan Kraojčič, kateri je zopet uvel lat.nski obred. KranjČic je ostal v R emanjib kaita dva meseca, a ker je vedno maševal v prazni cerkvi, je odišei iz R crnanj, tako, da so sedaj R cmanje brez duhovnika. Ako je kdo umrl, ga morajo vendar potopati, če tudi brez du-hovn ka. Tu je državni pravdnik vprašal za besedo, da bi sodišču bolje ragasnil, kako se je vsa stvar viš la glede presoopa iz latinskega v unijatski obred. — Branitelj dr. Abram mu je preetrigel beBodo, zahtevajef naj govori slovenski, kajti to-ženeeje Slovenec! Državni pravd-Liik je dejal, da toženec umeje tudi italijanski in je nadnljta v italijanskem jeziku pripovedoval o vsej af-ri, trdć, da Ricmdnjcem ni bil nikdar dovoljen prestop v un;jti, da je bil dr. Požar še vedno rim3ko-katoiiški dir hnvnik ter da ni imel pravice opravljati službe božje v grško-unijatskem obredu. Ko je drž. pravdnik dovrš.l, je toženec izjavil, da bi rad vedel, kaj je dejal državni pravdnik?! Predsednik mu je prevedel na slovenski ono, kar je p ivedal drž. pravdnik. Na to je začel govoriti branitelj dr, Abram. Pobijal je dokazovanje državnega prav inika ter je dokazal nasprotno: da soa namreč toliko c. k. namestaištvo, kolikor škofija v Trstu prejela na znanje prestop R cmanjcev iz rimske-katoliskega v grško-umjatski obred. Branitelj je prečital dot:čni odlok okr. glavarstva v Kopru ter ga priložd spisom. Zatem je predsednik nadaljeval zaslišava nje t ženca. Toženec je priznal, da je pri-: sustvoval pi grebom, a le kakor zasebn k. Imel je svečo v roki, kakor so jo imeli tudi drugi in bil je kakor drugi oblečen v civilni obleki. M o 1 i l j e iz navadne molitvene knjige. Vse to pa da je vršil iz zgolj krščanskega čutatvovanja. Na to je bil zaslišan kakor priča vodja orožaiake postaje v Boljuncu, Anton Ivan-s č. Priča je izjavil, da ne g >vori dobro slovenskega, a tudi ne italijanskega jezika, in je torej pričal nemški. Priča je izjavil, da je t »ženec res prisustvoval pigrebom v civ lni obleki, a da je nanj napravil utis duhovna, ki spremlja mrliča, ker je šal pred mrličem, držal v eni roki svečo, a v drugi odprto molitveno knjigo, iz ka tere je molil na glae, a drugi pcgrebci za njim. S cer pa, da bo ee vsi pogrebi vršili dostojno. Priča je trdil tudi, da je ob jami n* pokopališču toženec blagoslovil krsto z besedami: » Blagcslovljam te z blagoslovljeno vodo v imenu Boga Očeta in Sina, amen!« Da je torej izpuščal besedo »Sv. Duha«, a obtoženec je trdil, da je tudi ono besedo izgovarjal, da je pa priča mogoče ni elišal, ker je bil predaleč. Državni pravdni k je stavil predlog, da bi se zaslišal kakor priča kapelan Krančič, ker iz njegovega pričanja bo pojašnjeno, da so Ricmanjci istega na vse mogoče načine ovirali v opravljanju svoje službe. Branitelj se je temu predlogu proti vil, • kajti — dejal je — tu se ne gre za vprašanje, dali so ali ne Ricmanjci ovirali kapelana Krančiča v opravljanju njegove -službe. marveč, da-li je toženec se svojim prisustvovanjem pri pogrebih provzročil škan dal ? Dokazano je pa dovolj že iz pričanja Antona Ivansiča, ki je dejal, da so se ti pogrebi vršili dostojno, da ni bilo nikakega škandala. Za slučaj pa, da bi sodišče sprejelo predlog državnega pravdni ka, predlagal bo pa on druge priče, katere dokažejo, da je bil toženec naprošen po sorodnikih umrlih, naj prisustvuje dotičnim pogrebom in poskrbi, da niso prijatelji Vatikanu c. Opozarjamo, da mesto besede »zasluge« bi morala stati l*eseda »razloge«. Dražbe premičnin. V soboto, dne 25 julija «-b 10. uri predpoludne se l>odo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-viln*1 stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Šalita di Greti 290, hišna oprava ; Bar-kovli^ 2o^, stroj na plin ; ulica della Fontana 4, hišna oprava; ulici S. France-co 14, tiskarski stroj; ulica S. S. Alartiri 17, stroj; Sv. M. M. Zgornja 203, 1 konj in 1 voz. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.09, ob 2. uri popoludne _ _ C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762 8 — Danes plima ob 9.57 predp. in ob 20 23 pop.; oseka ob 8.53 predpoludne in ob 3.4^ pop >1 u dne. Vesti iz ostale Primorske X Na hrvatskem srimnaziju t pa- Z nu je bilo ob zaključfcu šolskega leti 154 dijakov. 22 j h je dobilo prvi red z cdliko, V2 prvi red, 14 drugi red, 3 tretji red, 21 popravn: izpit, 2 raknadni izpit. Po narodnosti je bilo 124 Hrvatov, 29 Slovencev, 1 i Oeh. 142 j,h je bilo iz Istre (iz Pnzina in oko iee 37), 11 iz Trsta in Gor ce, 1 iz! Češke. X Od kodi se rekratira italijanstvo Istre ! Nedavno temu -mo bili priobčili v tem li^tu članek, v katerem smo izvajali kako s> Italijani začeli posnemati Slovane in •o jim ti poslednji učitelji v gosf>oJaraki or gsnizaciji. Le vspehi naše organizacije v Istri •o jh prisilili v najneljubsi jim korak. Notorično je, da glavni steber italijanske straoke po posamičnih občinah so — ode-j ruh', tisti ljudje, ki žive od slavne institucije sto od sto. Će italijanska stranka nastopa i proti tem, ruši s tem svoje stebre ! In vendar je začela nastopati ! Sila jo je primorala v to, da je začela snovati posojilnice. Ali ni to, kar smo hoteli povdariti tu. Hoteli smo marveč pokazati tudi na tem eksempeljnu, kako je zopet slovenska kri (— nežna čitateljica naj nam ne zameri — dehteče besede) gnoj, ki naj oploja italijansko gospodarsko organizacijo ! Tudi v Paz nu so n. pr. zasnovali svojo »cassa rurale« in so izvolili v ravnateljstvo može z imeni : Godina, Mrak, Gržetič, Princ, Uj-j č i <5 in Kovač. A iz Poreča jim je pri-hitel na pomoč deželni uradnik — dr. Pogačnik! Umeje se sicer, da ti možje p šrjo svoje priimke z ital. pravopisom; vendar mislimo, da vam zadoščajo ta imeoa, cenjeni čitatelji, v dokaz, da bo sama čista italijanska kri vodila »cassa rurale« v Pazinu!! In tako je povsodi, na v«eh poljih. Moč italijanstva ni v njem samem, ampak v slovanskem renegatstvu. X Služba zdravnika. Razpisana je služba zdravnika za zdravstveno okrožje združenih občin Buzet—RjČ s sedežem v Buzetu. S to službo je spojena letDa plača 2000 K za zdravljenje revežev, a 400 K odškodnine za potne stroške. Poleg tega je z zdravljenjem nesiromakov, cepljenjem koz, sojnimi komisijami in ob času epidemij. Služba traja tri leta in se obnovlja molče od leta do leta, izvzemši slučaj odpovedi od ene ali druge strani. Odpoved je podati tri mesece pred pretekom dogovorjenega roka. Pro-sitelji morajo znati hrvatski ali slovenski pa italijanski jezik. Dokumentirane prošoje je doposlati do 15. avgusta predsedniku zdravstvene delegacije, Franu Flego, potom občin, glavarstva v Buzetu. Veselica v Pliskovici. Pevsko društvo »Širjanček« je Da svojem zadnjem občnem a boru sklenilo prirediti veselico in se tem potom obrača do vseh bližnjih pevskih društev s prošnjo za blagohotno sodelovanje na veselici. Društva, ki pe mislijo odzvati temu poz vu, blagovole naj to čim prej sporočiti predsedoištvu pevskega društva »Škrjanček« v PLskovici. Vesti iz Kranjske. * C. k. poštar v Jesenicah, g. Alojzij Schrev, je imenovan ces. kr. višim poštarjem. * Slovensko gledališče v Ljubljani. V »Slovencu« čitamo, da se prvak slovenjih igralcev, g. Ignacij Borštnik, ako le dobi odpust od ravnateljstva dež. gledališča v Zagrebu, za eno leto povrne v L;ubljano in postane zopet člen slovenskega gledišča. — »Dramatičnemu društvu« bi bilo le čestitati, ako se mu posreči zopet pridobiti tiko izborno moč. Gospa Borštnikova je bila te dni na ks no prošnjo odpuščena iz zveze hrvatskega g ed Š5a v Zagreba. * Proslava 25 letnice bosansko hercegovske okupacije. Odbor za pros avo 25 letn ce bosansko hercegovske okupacije v Ljubljani nam piše: Kakor je bil določil tukajšnji odbor bojevnikov iz leta 1878., bo dae 15. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoludne sv. maša v nunski cerkvi, ob pol 1. skupni obed v restavraciji »Novi svet« in ob 4. uri popoludne v isti restavraciji vrtna veselica, na kateri bo poleg druge različne zabave, sodelovala tudi vojaška godba c. in kr. p^špolka kralj belgijski št- 27. Kakor obče znano, sprožila ee je bila 1. 1893 misel, da se v L ubijani jtostavi vojaški spomenik. Nabralo se je doeedaj 44pri slonu«. Seveda je ta prizor med paeanti na cesti vzbudil mnogo smeha. Vesti iz Štajerske. — Nemštvo na Spodnjem Štajar-i skem ne bi se moglo držatt niti eno deset-| letje, ako ne bi iskalo pritoka iz slovenskega I življa. Tudi nemško šolstvo mora reflektirati | na slovenske otroke. Sosebuo se je , pokazalo letos to na meščanskih š >lah. Vse so imele vse polno slovenskih učencev. Ne katere teh šol bi m< rab c - 6 zapret, ako ne bi bilo slovenskih obiskovalcev. Gotovo je tudi to eden razlogov, da ne dajo štajarskim Slovencem potrebnih meščanskih šol — doč m jih imajo N-mci na vt>eh koncih in krtjih — ker se b >je, da bi potem njihove nemške šole ostale prazne. Da se vzdrži nemška fitfcija, morajo trpeti slovenske realne potrebe. Vesti iz Koroške. -f- Kaj vse je možno na Koroškem ! Će j6 to res, o čemer poročajo »Miru« iz škt fic, potem pa se ne Bmemo več vpraševati : Ali smo ali nismo v upravni državi ? ! — ker moramo reči kar naravnost, da — nismo ! Na občinskih volitvah v S-tt fieah je posredoval kakor vladni kom sar sam okrajni glavar celovški, preznani in prestavni Mac Nevin. Tu se je zgodilo, da je okrajni glavar, ne zmenivši se za komisijo, progiasil kakor izvoljenega v drugem razredu nekega Martina Burgerja, ki v tem razredu niti enega glasu ni imel! Volilci so se radi takega postopanja pritoždi na deželno vlado. Tii je, luteli so se pritožiti, ali isti gospod imenitni M*c Nevin ni poslal dalje te pritož >e, marveč jo je vrnil občini s pripombo, da je pri<šn|a brez pomena, ker da so že B£mi pr šli na p greško, češ, da je ob činski tsjuik mesto imena Matija Kobau zapisal Matija Biirger. To je seve ia le drzen izgovor, kajti vsi navzoči volilci so čuli št r krat iz njegovih u§t, kako je Martina Burgerja prog asd izvoljenim, in so tudi čuli, daje okrajni glavar sam tako diktiral taj n i k u. In za to. da je delal take »pomote« in za vse sitnosti, ki jih jo provzročil, mu je morala občina plačati 29 kron in 60 slotink ! Dodajemo še, da je okrajno glavarBtvo namesto Martina Biirgerja zopet na svojo roko postavilo drugega moža kakor občinskega odbornika ! Književnost in umetnost. \ Novi knjigi. V Soh ventnerjevi zalogi v L u bij m ni izšli ste bledeči dve novi knjigi: a) »B a h o v i huzarji in Iliri«' Skomini iz moje profesorske službe na Hrvaškem (1853—1867). Napisal Janez Trdina. Cena K 2"50, po polti K 2'60 ; b) Zjftca Kveder »Iz naših kraje v«. Cena K 3, po pošti K 3-20. Brzojavna poročila. Imenovanje r redarstveni stroki. DUNAJ 24. (B) »Wiener Zeitung« jav lja : Ministerski predsednik, kakor voditelj ministeratva za notianje stvari, je imenoval namestništvenega konci pista na namestmštvu za Tirolsko in Predarelsko, Ofnerja, redarstvenim kom sarjem na redarstvenem ravnateljstvu v Trstu. Rusija na skrajrtem iztoku. LONDON 24. (B.) »Standard« javlja iz TjenČina : V Port Arturju in na drug h točkah se dalje vrši nabiranje ruskih čet. Ni pa nobenega zaamenja, ki bi kazalo, da misli 11 i sij a odnehati od svoje politike ali jo ublažiti. Velik štrajk. PETROGRAD 23. (B.) Iz Bibij Ei bata se javlja službeno : Dne 14. julija so stopili v štrajk delavci delavnic dražbe Mantašev-Baku, ki se je kmalu razširi tudi na druge delavnice. Dne 17. julija je začel štrajk delavcev v železn.skih delavnicah, vsled česar se je zau9tavilo prevažanje blaga. Sedaj so v Baku in Biušani zaustavile delo vse induetrijske delavnice, cestne železnice, tiskarne, zasebne družbe in rokodelske delavnice. Bilo je več pouličnih izgredov, na dva kraja je bilo odposlano vojaštvo za .vzdrževanje miru. Baku ima močno gar-nizijo. Knez Ferdinand na potovanju. BEL1GRAD 24. (B.) Knez Ferdinand Bolgarski se je vozil danes se svojimi otroci preko Belegagrada na Dunaj. DUNAJ 24. (B) Oficijelna »Correepon-denz Wtlhelm« izjavlja, da je pooblaščena v to, da označi kakor neresnično in tendenci-jozno vest v beligiajskem listu »Štampa«, da odpotovanje kneza bolgarskega v inozemstvo pomeuja beg pred vojaško zaroto. Dne 26. julija je namreč obletnica emrti kneževega očeta, katerega dne ima knez navad >, da moli na grobu v Koburgu. Sedanje potovanje kneza v inozemstvo da more im-ti le ta namen, da knez pokaže otroško pijetete. Papeževa smrt. RIM 24. (B.) Vzlic hudi vročini je bil danes naval ljudstva v cerkev sv. Petra večji, nego včeraj. Vsled tega so danes poostrili previdnostne odredbe. Da ne bo nesreč, ne dovoljujejo vstopa ženskam z otroci. SANTJAGO 23. (B ) Pisarna Reuter javlja : Tu se je vršlila danes oficijelna cerkvena žaloBtna elavnost za papeža L jva XIII. Slavco-ti so se udeltž li tudi členi diplomatskega zbora. Mej govorom, ki je bil izuščen tem povodom, je italijanski odposlanec zapustil cerkev zaradi nekih opazk v tem go oru. j Lloydov parnik »Vorwarts« Izgubljen! Tukajšnja pi-arna ces. kr. korespondenčnega biro a nam javlja: LU-ydov parnik »Vonvfita« je dne 15. julija radi gCHte megle zavozil na skalovje Ksisto-Mkia pn Prevesi. Parnik je izgubljen. O em dni so trajali poskusi za rešitev iz nesrečnega položaja parnikovega med skalovjem. Vse za*ton) ! Nadaljna dela so bila onemogočena po hudem viharju. Dno ladije je strto, stroj in imgizini so pod vodo. Potnike in naloženo blago so rešili na druge lad je. Marsikomu nezndna je še beseda »testenin"«. Današnji inserat tvrdke Znideršič & ValeoSič pove, da se pašti pravi po slo-vmsko »testenine«, najboljšim testeninam pa »Ilirske testenine«. Tudi mi zamoremo te testenine vsem gospodi ni«m najtopleie prip r čati. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GOOfllK Lastnik konsorclj lista „E d i n o 8 t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tratr, Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 6. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12., popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah od 3. do 7. ure. DRAŽBE: v soboto 25. julija ob 9. uri predpol. Pohištvo, bicifeel, ogledala, brivčev naslonjač mize za pisarno, nazidna ura. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadrnge ? Borici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej finton Čcrnigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poinst^a jrimorste dežele. Solidnost zajamčena, bajti lea se obu?! v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo *i0 stopinj. — Najbolj udobno, a>o-dernl sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohlltsv brezplačen. W Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ' ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. IlustrovAn cenik brezplačno ln Cruko. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" — vzajemna zavarovalna banka v Pragri. — Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Loterijske številke, izžrebane dne 22 jnlija : Inomost G l 57 26 20 38 Brno 61 84 43 73 11 V nori gostilni iLLA FERMATA DEL TMWAY" i Op v Rojanu se točijo vina iz najboljših kletij v Istri in sicer: belo........po 44 nvč. liter refošk........ 44 „ „ istrski teran...... .'JO „ „ od 5 litrov naprej . . ,, ,, „ Opolo.......„ 44 „ „ IMjHsko piTO . . . . „ 26 „ „ Žf^T" Kuhinja je z mrzlimi in gor-kimi raznovrstnim i jedili vedno pripravljena. Kdor dokaže da bi bila vina ponarejena, vdobi v dar 1000 kron. Za obilen obisk se priporoča Dominik Vivoda krčmar. Trst, Corso 28. G. DOPLICHER Velika zaloga klobukov in čepie vsake vrste od gld. 150 do 3-50. Poprave in moderniziranje se izvrši najtovn ejise. Hotel Št. Peter m Otnnibus k vsakemu večernemu vlaku. Na razpolago kočije, karete in sploh vozovi za prepeljevanje oseb in prtljage. Postelje od K 1.60 do K 2.— BV Dobra kuhinja. Točna postrežba. Cenjenim potovalcem se priporoča za obilen obisk Fran Geržina lastnik. Alojzij M TRST - Ul. Farneto 8. ■ TRST priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, vsakovrstnega olja. najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na* dalje moko, žito. kavo. sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „yffla citta 8i £oni)ra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brun^e.a b;ša) i — I Izgotovljene obleke za mo-ke. dei-ke in otroke. Mo~ke oblake od t>..r»o do :i4 gld : za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči it snovij od 3 do S gld. Hlače it snovij od 4 gld. ravno take iz najfinejše volne , od 4iyI do 8 gld. Velik izbor linih površnikov v j barvah od !S do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3- 12 let od do H gld : isti iz platna od 1 t do 5 gH- Haveloki 'Lo3en> za moške, dečke in; otroke po zelo zmernih efnah Hlače od moleskina ra delavce iiz lastne predilnice v Korminui. Aloene srajce lastnega izdelka po 1.20 gld Zaloga jopičev j < »rlean?-, platna, črnega in barvanega satena za pi- i samičko osobje. I Bogat izlT snovij za mo^ke obleke toli na meter < koli za naročbe po meri. koje se izvr-e v slučaju i potrebe v 24 urah. * iT Rudolf Aleks. Varbinek -m zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn == Borzni trg* št. 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv* Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za. apalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v poino zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Zaloga platna in kotenine Mfi GIUSEPPE BOLLE v ulici Nuova, nasproti palače Salem Z ozirom na to, da cena kotenini vedno raste, priporočam Še po stari ceni : navadno kote ni no r"'/ioo P°......novč. meter » » 77ioo L *......1S * 15,7too I »......36 > belo » 7,;/l00 >......17 > » 76/io« L »......-'O » 15C/ioo I- »......48 » Velik izbor lanenih in koteninastili prtov, prtičev, brisalk, kuhinjskih rut, bele in barvani garniture itd. itd. Pašti, makaronom itd. se pravi slovensko testenine. Najboljšim testeninam pa se pravi Ilirske testenine. Gospodinje, ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah pašte, ampak „Ilirske testenine", katere se vdobe v škatljah po 12 in V4 kg. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso št v. 19. TRST. Rokovic e g'ać-, pive vrste za gospe, 2' gumba po.....gld 1. — 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz kineski svile po . . gl 1 —.80 Rokovice iz ponarejene kože, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice g!acć za gospode (angleške vrste) po .... gld 1 30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . gl 1 1"80 Rokovice r.* ča-tnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Rokovice iz škotske niti od 40—50 nove. Rokovice luknj ča*te.....gld —.50 ; Rokovice mitous, zadaja novost, od svile 60 novč. od niti 30 nove. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien44 prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokovice se poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri. Ifnpiia v dobre :n s*'*11^ 2 enim aH dvema IMIbljd. konjema se takoj proda. Naslov: Jakob Klein al. Molin picc;>lo nasproti res;avra ije. „ Vila c:tti d i Frankfurt". 30 malih stanovanj kukinjo se takoj oddii v ulici Industria, in ul. Guardia v kiŠah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani 5t. 20 A, I. na Istr. od 1—2 in 5—7 pop. Ilvor F Parinf Trst nlica delle Ul dl I. ■ 131 1U1 poste 1, vogal ul. Carintia. Prodaja »rebrne nre od 3 gld. na prej, zlate ure od 8 gl<1. naprej. Izbor stenskih ur, regiolfct n jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirindustria št. 1. - TrsU Cementne plošSe umedene od 25 in 33 I cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 ciu po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nik«ke konkurence bod st glede cene ali kakovost' blaga. Svoji k svojim Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, po poln. h sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Be'cr jp. - Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodneje h cenah. Gustav Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia^ (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev zzz====z in tapecarij. ===== Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na _ ....... kolodvor ali brod v Trstu. ----- 1AK0B BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa. in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja r#e vr*te rent. zastavnih pisem, prijoritet, kom umorih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promete izdaja k vsakemu žrebanju. ===== Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papiije in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzni ===== kupone. ====== i i —---izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. pV Eakompt in inkasso menic. J*or-->a naročilo. Podružnica v Spljetu ; (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugoduiiu obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. --- -^ Promet m Čeki in nakaznicami.