poučno - zabavni list s podobami za slovenske družine. Izhaja dvakrat ine ečno in sicer vsak drugi in četrti petek J Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod v mesecu. \ naslovom : Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.“ v Naročnina je za vse leto 3 K., za pol letal K 50 st. Po- j Rojanu pri Trstu, štev. 3. samne številke po tobakarnali stanejo 10 st, Poštno-hranilničnega računa štev. 801.139. Cenjenim naročnikom in čitateljem! Ker je začel izhajati list še le v februarju in smo tako za letos z dvema številkama zaostali, javljamo sedaj, da izdamo, zvesti svcji obljubi, prihodnji petek izredno številko „Druž. Prijatelja." Ob enem pa se nam tako nudi lepa prilika, proslaviti v svojem listu velika slovanska apostola, sveta brata Cirila in Metoda, kojih se hočemo v prihodnji številki posebej spominjati. Prvo polletje se bliža koncu Opozarjamo cenjene naročnike, da pošljejo čim prej zaostalo naročnino, da bo, sedaj še skromen listič lepo uspeval im. napredoval. UREDNIŠTVO. Razna pota. (Spisala Marica Potoška). (Dalje). »Kaj 'še, tega ne verujem ! Se že privadite, vas že jaz naučim." Anica se skoraj ni upala hraniti. Ko je vstopila Mici v sobo tor vidfla Anico med plesalci, jo je pohvalila glasno : »Tako je prav Anica ! Tako se živi v Trstu : no, se že še privadiš. „Ti jo že naučiš, saj si že marsikatero", jd šepnil pijan vojak nekako zbadljivo Mici na uho. „To te nič ne brigal" odvrne mu ta tor se zavrti s svojim plesalcem. Med plesom in popevanjem je minul popoldan. Bilo je že pozno zvečer, ko sla se naši znanki odpravili domov. Anico je bolela glava ; bila je silno utrujena ter je komaj čakala, da pride do* mov ter se odpočije. Mici in dva nje:,a znanca so jo spremljali. Dospevši do hiše. se poslove, seveda z dano obljubo, da so prihodnjo nedeljo zopet snidejo v Rojanu. Ko je Anica vstopila v sobo, je našla samo Ivanko doma. »Kaj sami ste?1 .Da. Ravno prav prihajate, rada bi govo rila z vami. Sedite prosim, sem-le k meni." Anica vboga. „Kako sto se kaj zabavali ? ‘ praša Ivanka dalje. ,.Hvala; take družbe še nisem navajena.11 .Tako razuzdane družbe hočete reči, kaj ne da ? Glejte Anica, smilite somi. Škoda bi Vas bilo* če bi so zgubiii, kakor se zgubi mnogo drugih deklet. Vbogajte me in ne hodite več z Mici. Naj vam bom jaz za vzgled Tudi jaz sem prišla, kakor vi sedaj, pred pat' leti v Trst. Doma sem pustila staro, boleh io mater, kateri sem bila edina podpora. V mestu so več i zaslužki, sem mislila, lažje mi ho le materi pomagati. Toda nesreča je hotela da sem se seznanila z Mici Kakor danes vas lako je tudi mene o prvi priložnosti zvabila na ples. Res mi ni ugajala v začetku pijana dru-lud njenih znancev, a žal, les. prehitro sem se privadi n Dobila sem službo, ki je bila takrat prav po moji volji A danes spoznam, da je bila zame naj večja nesreča. Bila sem namreč povsem prosta. Ko sem zvečer končala svoje delo, smela sem iti, kamor sem hotela; gospodinja se ni brigala za me. Ves zaslužek sem zapravila po raznih veselicah. Moja mati pa je zaman pričakovala v bedi in pomanjkanju obljubljene podpore. V tej službi sem bila jedno leto. Na to pa je bil moj gospodar, ki jo bil želežnični uslužbenec, prestavljen drugam. Mici mi je preskrbela stanovanje tu, kjer stanujem še zdaj. Dolgo sem zaman iskala službe, ker moj prvi pogoj je bil : kolikor mogoče, več prostosti. Slednjič mi Mici svetuje, naj grem v tovarno, češ tam bodeš najbolj prosta. Vbogala sem jo. Da bi je ne bila, bilo bi bolje ! V tovarni sem zasluži'a komaj toliko, kar sem potrebovala za hrano in stanovanje Pri vsem tem pa sem se privadila še pohajkovanju in ra. zuzdanemu življenju. — Toda takega življenja sem Prihodnja številka izide i. julija že sita. Se štirinajst dni ostanem tukaj potem pi hočem z božjo pomočjo začeti drugače. Morda pojdem domov k materi; rajo sem na kmetih po stena dekla, kakor da še dalje tako živim “ .V Ivankinem očesu so blestele solze, ko je končala. Nemo je zrla Anica pred se Tu jo Ivanka naglo prime za roko. .Anica! kaj ne, da mi obljubile, da ne bo dete več obsevali z Mici?' , Jutri pride k meni , odvrne Anica, .pojdem z njo v mesto, da mi poišče službo." „Tako, jutri ? Veste kaj Anica,” pravi Ivanka po kratkem premisleku. Jaz ostanem julri doma, ter pojdem z vami, da vam dobim dobro, pošteno službo. Ali hočete r“ „Prosim Ivanka, hvaležna vam bom.” .Gotovo vam ne bode nikdar žal, ako me vbogate." V veži so se mod tem začuli koraki ; prišla je Doza. Bila je nocoj nekako slabe volje, ter se molče odpravila k počitku. Dingo jutro po zajutrku, sta se napravili Ivanka in Anica na pot. ,,Sedaj pa pojdiva kam k sveti maši, časa imava še dovolj,” pripomni Ivanka. Vstopili sta v bližnjo cerkev in bili pobožno pri sv. maši. „Tako, sedaj pa poskusiva. Z božjo pomočjo bodeva že kaj primernega dobili,” pravi Ivanka; ko stopita iz cerkve. (Prihodnjič dalje). w Izseljenci pozor!!! 24. Oktobra 1890 se je ustanovila na Dunaju Družba sv. Rafaela, ki ima namen skrbeti za izseljence. Dosedaj ni imela družba prilike razviti obširnega delovanja, ker so izseljenci potovali v Ameriko večinoma skozi Hamburg, Bremen ali Genovo. V zadnjem času pa sta dve plavni družbi; Avstrijsko - Amerikanska in Cunard-Line“, začeli voziti dvakrat na mesec na črti Trst-New-York in sicer po znižanih cenah. Za avstrijske izseljence bo odslej zelo ugodno potovati v Ameriko skozi Trst. Izseljenci so bili dosedaj izpostavljei-i na svojem potovanju raznim nevarnostim ver skega, nravnega in gospodarskega značaja posebno v pristaniščih vkrcavanja. in izkrcavanja. Večkrat se je dogodilo, da so brezsrčni nepoklicani agentje grdo izkoristili neizkušene izseljence, jim pod raznimi pretvezami izsilili trdo prihranjen denar in jim tako onemogočili nadaljno potovanje ali vrnitev v domovino. In res, kaj naj začne neizkušen človek v tuji deželi, kjer ne pozna jezika! Kakšni nevar- nosti so izpostavljeni otroci, ženske, posebno pa dekleta. Krščanska ljubezen, ki najde razna sredstva v pomoč vbogirn in zatiranim, ni mogla prepustiti same sebi vboge izseljence. Zato se je ustanovila na Dunaju, po vzorcu enake družbe na Nemškem: .Družba sv. Rafaela*. XT Trstu pa se j e ustanovila posebna pidružuha, ki ima namen sč svetom in dejanjem pomagati onim izseljencem, ki potujejo skozi Trst v Ameriko. Podružnica začne svoje delovanje 29. junija r. 1. s praznikom sv. Petra in Pavla ter upa biti na uslugo izseljencem že 2. julija ko odide v Ameriko parnik ,Giulia“ avstrijsko-amerikanske plovne družbe. Družba sv. Rafaela nima namena pospeševati izseljevanje, ampak le skrbeti za varstvo vsem onim, ki so se odločili za izselitev. Ta namen hoče družba doseči s tem : 1. da tiska in razširja spise izseljencem v pouk. 2. i Jugo slovani smo nepremagljiva moč, razcepljeni pa igrača v ro kali tujih, neslovanskih uplivov. Italija. Mnogo se je zadnji čas govorilo o zbliževanju med Vatikanom in Kvirinalom. Posebno so videli znamenje boljšanja v tem, ker je bil pri sprejemu laškega kralja v Bolonji navzoč tudi kardinal Svampa, ki je pri obedu sedel na desnici kraljevi Mi ne moremo prav verjeti tem glasovom, a bodočnost bo že pokazala, kaj je resnice na tej govorici. Francosko. V državnem zboru je sedaj na vrsti predloga o dveletnem službovanju pri vojakih. — Na dan pa je prišla neka nečedna stvar, v katero sta zapletena ministrski predsednik Gombes in njegov sin, ki je visok uradnik v mi* nistrstvu. Neka oseba je baje ponudila 2 mil. frankov v imenu Kartuzijancev, če se jih ne za-po li iz F ancoske. Poseben odbor mora določiti, v koliko sta kriva pri tej stvari oče Combes in sin. Ta zadeva bi utegnila zadati ministrstvu smrtni udarec. Angleška. Dosedaj so imeli Angleži za vojake le prostovoljce, sedaj pa predlaga vlada, da se vpelje, kakor drugod, splošna vojaška dolžnost Ta vladni predlog jako razburja Angleže — Tibetanci so sklenili, da se hočejo vstav iti z vs-nri močmi pr. dirarjju Angležev proti mestu Lltassa. Vojne ladije severno amer ške potuje o sedaj po sredozemskem morju. Prišle bodo tudi v Trst Ameriška vlada pravi, da nima to potovanjo no benega političnega pomena. Armenija. Turki so pobili zopet več tisoč ' Arinenov. Kar kri zavre človeku, če pomisli, da Evropa gleda to krvo - prelitje, ne da bi ganila s prstom. Vojna. Finskega guvernerja Bobrikova je ustrelil iz političnih vzrokov neki mladenič, ki je vsmrtil potem samega sebe. — Huda bitka se je bila med Rusi in Ja ponči pri Vafankou. Vojska je trajala dva dni-Hrabro so se držali Rusi in zmaga se je nagibala že na njiho o stran, kar so Japonci dobili nove pomoči in Rusi so se morali umakniti. Rusi priznavajo sami svoje izgube, katere pa še n so na-tanjko dolo ene, Japonci pa zopet molčijo po svoji stari navadi. Vedno bližje sta si Kuropatki-nova in Kurokijeva vojska. Dragega ne rečemo kakor: Bog daj Rusom zmago ! — Vladivostoško brodovje se je kar naenkrat pokazalo pod vodstvom admirala Skridlova v morski ožini med Korejo in Japonsko. Rusi so potopili 5 japonskih ladij, potopil se je cel polk s poveljnikom vred in mnogo vojnega materijala. Ruske brodovje ni trpelo ni najmanje škode, če tudi jo je zasledoval admiral Kanimura, proti kateremu se obrača sedaj srd Japoncev. Drobtine. čas. Kapljica vode vpričo morja, iskrica ognja vpričo neizmernega solnca, to je čas človeškega življenja na zemlji vpričo neskončne reinosti. »Hitro, hitro mine čas“, pravi znana slov. pesem. »Čas je denar,“ govore posvetnjaki, kateri dan na dan lovijo le bogastvo. . C'as je cena večnosti,“ trdi kristijan, kateri je prepričan, da si pripravi z dobro porabo časa večno zveličanje. Lenuhu je č„s vedno predlog, in kolikor mogo e, ga prespi, lehkoživec pa si ga preganja z zabavami, z igro, s potovanjem, popivanjem ; prva misel zjutraj mu je: kako se bom danes kratkočasil ? Oj slepec, — oj neumnež! Ti je-li tvoj Stvarnik zato odkazal malo merico časa, da ga preganjaš, da ga pobijaš, da ga zlorabiš? .Čas je cena večnosti,* tedaj več vreden od vseh posvetnih zakladov. Pa še to pomisli : Čas ni tvoja lastnina ne, le v posojilo si ga dobil od Boga, da ga naložiš na obilne obresti, t. j da si s pametno porabo časa nabereš dan na dan dobrih del, zaslug za nebesa. Kajti o vsakem dnevu boš račun dajal Onemu, ki ti ga je dal v posojilo, po smrti! To resnico, krščanski brat. imej vedno pred očmi, potem ti ne bo nikoli treba vzdihovati s cesarjem Titom: .gorje mi! ta dan sem zapravil — A tudi mili opomin Zveličarjev ti ostani vedno v spominu : »Delajte, dokler je dan (dan življenja), kajti prišla bode noč (noč groba), v kateri nikdo več ne more delati.* Jež. Vsak pameten človek ve, da je naš jež zelo koristna, potrebna živalica, — a vendar ga še hudobneži tu pa tam neusmiljeno preganjajo, trpinčijo in morijo. Ni ga boljšega lovca mimo njega, — a on se odpravi na lov v mraku, ko človeški lovci več ne vidijo. Privošči si kobilice, ščurke, murne, hrošče in druge lcebre, gliste, polže ; še več: z neverjetno spretnostjo lovi tudi miši! Najvišja hvala pa mu gre za to, da se junaško loti tudi kač, zlasti pisanih modrasev. Modras je po dnevu len in zaspan, na solnce se privleče le radi toplote. A v mraku hiti na lov. Pii tem se sreča včasi z ježom, in ta ga brž pogumno napade ; vname se divji dvoboj, v kterem redoma premaga jež strupenega sovražnika, zdrobeč mu glavo na drobne koščeke. Tedaj v krajih, kjer je dosti kač, naj bi se ježi posebno čuvali in množili. Treba je zlasti mladino v šoli opominjati, da naj ježa v miru puš a. — Naj še dostavim, da ima jezica po 3 do 0 mladih, kateri pridejo nagi na svet; a kmalu jim začne rasti bodeči — kožuh. Mati jih krmi z glistami, po ži in sadjem, ki je padlo iz dreves. Do jeseni so že odrastli in se odebelili. Ko pa nastopijo v pozni jeseni bolj mrzli dnevi, se vsak jež zakoplje v svojo 30 c ntime-trov globoko jamo, in zaspi. Iz lega spanja ga še le prebudijo tepli žarki spomladnega solnca. — Kdor preganja ježa, zasluži — šib. Oguljena obleka. Mnogi gospod e nosijo obleko iz črne volnate preje (Kammgarn), zlasti du hovniki. Ta obleka je trpežna, a se čez nekaj časa spredaj, na komolcih in na hrbtu rada sreti. To se pa odpravi, ako se pomeša 1 del salmja kovca z 10 deli vode, in se suknja s to tekočino na dotičnih mestih dobro zmoči, potem pa s snažno, v topli vodi namočeno krtačo dobro pokrtači. Naposled še se pokrtačeno mesto pomije s čisto vodo. NOVICE. (častni kanoniki). Dekan v Tomaju vi leč. g. Matija Sila, župnik Anton Lupetina pri sv. Antonu starem v Trstu in dekan Josip Zupan v Dolini so imenovani častnimi kanoniki katedralnega kapitlja v Trstu. Veleč g. Matija Sila nam jo Slo'encem posebno znan kot zgodovinar in marljiv nahiratelj naših narodnih starin. Zaslužnim gospodom iskreno častitamo ! (»Marijin Dem«) v Trstu je imel dne t). t-m. občni zbor, na katerem se je spor med Slovenkami do skrajnosti poojstril. Zveza »Marijin Dom« je pravzaprav Urok »Marijine Družbe* v Trstu, ki je za svoje namene želela dobiti ri-meine prostore. Zato je bil voditelj družbe tudi nastojnik »Marijinega Doma«, udinje Mar. Družbe so nabirale doneske s knjižicami, ki imajo pečat : »Družba sv. Marije. Milostljive', da je moral vsak znati, da daruje Marijini družbi, kar dni uje. V decembru je prejšni nastojnik g. Štemberger za predsednico upravnega odbora dal izvoliti g. Mašo Grom, ki ni udiojta Marijine Družbe. Gospa M. Grom je v občnem zboru dala prenarediti pravila »Marijinega Doma' .tako, da škofijstvo nima nobenega upliva na delovanje te družbe. Za ude upravnega odbora se ne zahteva, da i i bile udinje Marijine Družbe, od nastojnika se ne zahteva, da bi moral biti potrjen od škofa in ako »Marijin Dom« preneha biti, se »i/er/ou imetek ne pusti. »Marijini Družbi«, ampak .Ciril Metodovi. Družb.* Tako je Marijina Družba* po pravilih odtisnjena od »Marijinega Ddma«. Nekatere udinje so spregledale kako ta nova pravila oškodujejo »Marijino Družbo« in zahtevajo, naj se prepusti »Marijini Družbi , kar s>' je za njo nabralo, druge pa verujejo slep • svojemu voditelju in njegovim pomočnicam in pridno zob n-l/ujn prvim. Zadnji občni zbor je moral vladni komisar, razpustiti, poklicane so udinje zopet na občni zbor na dan 23. t. m. Kako bo iztekla pravda bodele p ej znale, nego dobite ta list v roke. (Iz sv. Ivana). Slednjič se je vendar vršila veselica Marijine družbe*. Dosti preganjanja smo morali prestati, jeziti se nad marsikatero neumnostjo zlobnih ljudi, a sedaj, ko je veselica izpadla v vsakem oziru nad vse dobro, je vse pozabljeno, jezo pa prepuščamo svojim nasprotnikom. — Obširni vrt «Gospodarskega društva* na Frdeniču je bil natlačen domač;ga ljudstva n gostov iz mesta. Že petje je jako ugajalo občinstvu. O «l,urški j astiidci» pa pravijo še danes Svetoivančani: «0, kako je bilo lepo!* Prostor nam ne dopušča, da bi ocenjevali posainičue igralke, le to rečemo, da se je igralo zelo pree zno posebno, če se pomisli, da so bile igralke prvič na odru da so priprosta dekleta ter ‘da je igra precej težka ter zelo dolga. Krasne in primerne so bile tudi obleke. Dobro so rešili svoje vloge 1 udi možki. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Posebno je ugajal Štipko Tiček. Ljudstvo je hotelo kar na oder, tako je zabaval ta šaljivec. — Mar. družba jo pokazala, kako' skrbi za izobrazbo in zabavo, ter da so ničeva vsa podtikanja nasprotnikov. Naše 1 udstvo pa se je tudi lahko prepiralo, kako neumno je nasprotovanje nekih ljudi. To spoznanje pa je veliko vredno. Mi gremo naprej . Bodi pa izrečena na tem mesili iskrena zahvala vsem, ki so se na kakoršenkoli m čin prizadevali, da je izpadla veselica v vsakem oziru dobro. (Tatvina v cerkvi) V sveloivansko župno cerkev so udrli tat e po noči med torkom in sredo. Ukradli so dva keliha, ciborij in monštranco, odtrgali so tudi dve škrinjci za miloščino in pobrali denar. Na velikem oltarju smo našli nekaj ključev, s katerimi so poskušali odpreti tabernakelj, kar pa se jim ni, hvala Bogu, posre ilo. (Marijina družba tržaška) bo imela svoj shod dne 20. t. m. ob navadni uri. (Vseslovenski mladeniški sestanek). Dne 4. in o. julija t. 1. se bo sešla pri »Mariji Pomagaj« na Brezjah dvojna velevažna slovenska organizacija : mladeniške Marijine družbe in katoliška slo-venska izobraževalni ter delniška, društva, ki so združena v „Slovenski krščansko socialni zvezi “ Dve leti bosta minuli jeseni, kar je »Zveza* priredila svoje I. zborovanje in povabila zastopnike slovenskih izobraževalnih ter delavskih društev, kot goste pa tudi zastopnike Marijinih družb v Ljubljano k posvetovanju, kako bi se naša ne-politiška družba po Slovenskem združila v zvezo in vredilo njihovo delovanje. Kako veličastno se je izvršilo to zborovanje, je gotovo 'še v dobrem spominu vsem udeležencem Najlepši sad tega 1-shoda slovenskih nepolitičnih društev je bil ne le ta, da so se vsepovsod začela snovati izobraževalna društva in da je »Zveza* danes gotova stvar, ker združuje po vseh slovenskih pokrajinah na 80 društev, temveč zlasti to, da se je postavil temelj in ugladila pot rednemu in plodovitemu po-slovan/u naših društev. Naše mladeniče in može navdušiti, da vztrajajo na lej poti in se v prihodnje še z večjo vnemo posvečujejo društvenemu delovanju, to bodi sad II. sestanka nepolitiških društev na Brezjah. Da pa ta vspeh dosežemo v polni meri, je veliko odvisno od mnopobrojne udeležbe. Zato vabi .Slovenska krščansko-socialna zveza”, da se mladeniči in možje slovanskih pokrajin udeleže tega važnega shoda, ki bode brezdvojbeno velike važnosti tako v verskem, kakor tudi v narodnem oziru, ker se bodo tako spoznali bratje med seboj in navdušili za skupno delovanje 1 Mi na Primorskem moramo pač priznati, da smo mnogo zaostali v organizaciji našega ljuds va po mladeniških Marijinih družbuh in katoliških izobraževalnih društvih. Obupati pa ne smemo. V zadnjem času se kaže, če tudi mal, napredek, in dekliške Marijine družbe, ki so se začele snovali pri nas, so nam menda zarja boljšega dne. Pripravljajo naj pot. tudi tako znželjeuim mladeniškim družbam in kntol. izobraževalnim društvom. Daši toiej ne bomo morda letos Primorci tako mnogobrojno zastopani na všeslovenskom mladeniškem sestanku na Brezjah kakor bi bilo želeti, vendar pozdravljamo z navdušenjem la shod in želimo, da bi vse slovenske; pokrajine čim prej prerodila v»e oži ljajoča katoliška ideja. Dajte nam pravih ktščanskih mladeničev in deklet, in imeli bomo srečne zakone in boljšo bodočnost slovenske družbe ! V to nam pomagaj molitev in vstrajno delo. Priobčujemo naposled še vspored te lepe slovenske flavnosti. V pondeljek dne 4. julija : do, oldne od polu 8. — 9 ure prihodi vlakov na postajo Otoče, odkoder udeleženci takoj . odhajajo na Brezje. Mladeniči s Kranjskega, ki dohajajo prvi, imajo kmalu po dohodu sv. mašo s skupnim svetim obhajilom Ko dospo romarji zadnjega vlaka, se bo vršil glavni sprejem in pozdrav. Nato se vrši cerkvena slovesnost z govorom in slovesno sv. mašo. Popoldne ob 2. uri zborovanje .Slovenske krščansko-socialne zveze. “ Nato javni vseslovenski mladeniški shod s prologom, slavnostnim in mladeniškim govorom, raznimi pozdravi in govori. Proti večeru dvojne večernice : najprej za tiste, ki odhajajo domov še tisti dan, pozneje za tiste, ki ostanejo na Brezjah čez noč, s | ridigo in rimsko procesijo V torek ob 4. uri zjutraj sv maša in skupno sv. obhajilo za tiste, ki ga še niso opravili prejšnji dan. Nato slovo od Brezij in odhod na Bled. Na bleškem otoku sv. maša in govor. — Vožnja po jezeru. Popoldne odhod v Lesce na vlak proti Ljubljani. V Ljubljani sprejem gostov in ogledovanje znamenitosti naše prvostolnice. Zvečer ljudska veselica na čast gostom, k> se po noči odpeljejo domov. Društva in posamniki, ki se mislijo vdeležiti sestanka, naj to javijo po d pisnici na naslov : Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani vsaj do 2G. t. m. Štajerci pa naj pošiljajo zglasitve na g. Fr. S. Gomilšek«/, kapelami pri so. Benediktu v Slov. Goricah, njih društva pa na naslov, kakor gori. (Izvanredne slavnosti na Sarbani). Frančiškani, varuhi svetišča Brezmadežne D M. na Barbani, bodo priredili letos od 17. do 24 julija velike slovesnosti v proslavo petdesetletnice proglašenja brezmadežnega spočetja. Pričakujejo obilo Marijinih častilcev iz Trsta, Istre. Vidma in Ljubljane. Dotični vspored se objavi pravočasno. (Stavka zidarjev v Trstu) se je pričela Stavka 3000 zidarjev ; 250 delavcev je zapustilo mesto, (Pij X). V Vatikanu se sedaj vrše veliki sprejemi. Trikrat na teden ima papež sv. mašo v kon-zistorialni kapeli, po kateri sprejme vselej več sto ptujcev. Razun teh splošnih avdijenc pa še papež sprejema mnogo oseb vsak dan v zasebnih avdi-jencijah v svoji sprejemni sobi in v vatikanski knjižnici. Tudi popoludne, ko se poda na sprehod v vatikanske vrtove, blagoslavlja obiskovalce, ki si ogledujejo vatikanske znamenitosti, in ob tej priliki gov ai lahko vsakdo ž njim in mu poljubi roko. Ob nedeljah so pa običajni veliki sprejemi. (Ponarejalec denarja.) Pred tržaškimi porotniki se je vršila kazenska razprava proti (50 letnemu Ivanu Jardaš, doma iz Kastva, radi zločina so kri de v ponarejevanju bankovcev, zagrešenega potom stavljenja ponarejenih bankovcev v promet. Obsojen je bil na tri leta težke ječe. (Strela ubila mater in sina). Iz Ornšca v Dalmaci i javljajo, da je 10. junija udarila strela skozi stari dimnik v hišo rnkega kmeta ter v istem hipu ubila pri mizi njegi in njegovo mater. Za kratek čas. Naša papiga noča spregovoriti niti besedo. Gospod (prijatelju) : »Ne vem zakaj se naša papiga ne nauči'ničesa. Plavijo, da se lažje nauči iz ženskih ust; — ko bi jo Vaša soproga vzela na izšolanje za mesec dni — - .“ Prijatelj; „Pri moji ženi bi.papig.1 pač ne prišla do besede.' General v kasarni General: »No. kako paste zadovoljni s hrano V* -- Vojak: »Kako zapo-vedajo gospod general?« General : .Imate-li dovolj jesti ? Ali morebiti dobiva eden velik, in drugi majhen porcion ? 1 Vojak: ..Oh velikega ne dobiva nihrc !“ Mali berač: .Prosim, podarite mi kaj. milostljivi gospodi' Tujec: »Zakaj pa beračiš, otrok, si-li lačen?« Otrok: „Ne, pa moj oče je hudo žejen \> Odvetnik: „Ako so razmere pri Vas res tako žalostne, pa dajte se ločiti od svojega moža! - — Žena: „iYe — iv, potem bi se mu predobro godilo 1« — ter vsem, ki so preplačali vstopnino, posebno č. g. msgr. Fr. Koscu, bi. g. Iv. M Vatovcu, c. družinam Gašperšiš in vsem drugim. Zahvaljujemo pa se tudi svojim nasprotnikom ki so s svojim nasprotovanjem delali reklamo za našo veselico. Bog plačaj vsem ! Sv Ivan, 20. junija 1904. ___ odbor .Marijine družbe*. Uganke. Rešitev uganke priobčene v !). številki; Vrt, prt, kr t. Prav so jo rešili: Franc Debevc na Kožljekn, Razlag Ana, učenka v Rojanu, Ljudmila Pečnik na Greti, Fr. Križaj v Rovah. Minka Sluga in Rudolf Gorjup, oba na Viču pri Ljubljani. Karol Terlnik, železniški čuvaj pri Sežani, nam je pa poslal kot pravilno rešitev u,anke te-le vrstice : Resede tri Sem uganil ti, Moj listek mal Jih bo izdal: Ta prva je zeleni vrt, Ta druga pa je pisan p r t, Ta tretja pa je črni k r t. Sem ii pravilno jih uganil, V prihodnjem listu boš naznanil. Nova uganka. (Franc Debevc): Beseda prva mesec znači, Vsakdo se v njem lahko oblači, Kje je jezdec ? Kmečka ptimera Grofica (ki jc prišla iz mesta zopet na svoj grad): »No Mati:a, gotovo se vsi veselite, da ine zopet vidite?« — Hlapec: ,.Pa še kako! Grad brez gospode je pust iu tih kakor planina brez živine l* — Zahvala. Podpisani odbor se najsrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je naša veselica tako dobro obnesla. Posebno pa sl. »Gospodarskemu društvu , ki je brezplačno nam prepustilo svoje prostore in posameznim udom, ki so pomagali postavljati oder, dalje sl. vodstvu Orfanotrofio S Giuseppe*, za brezplačno prepustitev odra in kulfs A druga ti pove ime Preimen tne materne, A če kdo vse skupaj stavi, Ime svetnice se pojavi. Listnica uredništvi). V.uko : Ziv sem še, hvala Bogu, le časa nisem ime ti tega povedati. — Nekaterim : Prosimo potrpljenja, kar je primernega, pride vse počasi na vrsto. Išče se za službo in oskrbo deklica sirotica v starosti 14 let ali pa malo starejša, zmožna navadnih hišnik opravil. Kje, pove upravništvo „Druž. Prijatelja."