Vodja v sta še v v jet. Manila,.: 21. avgusta. — Ka Filipinih so vjeli.amerikamkega deaer-terja Howarda, ki je prestopil n* stran vstašev In postal o»di vodja. Vjel ga je izdajalec Ferguson, ki je ovaduh lajtnanta Hazard a. Ta je namreč vzel s seboj (i Maoabebov in vsi skupaj so Ali v šotorišče obera ta Alienza. Howarda so zvezali, mu zamašili usta in ga posadili na konja in tako naglo in spretno, da ni tega nihče opazil, d as i je bilo v tabori-140 strelcev in 200 drugih vstašev. Kakor se kaže, do*eza Združena armada na Filipinih največje' vrspeh* i domačimi izdajalci. Navzlic tem jasnim besedam se je razširila govorica, da bo štrajk kmalu končan, ker bodo to podedovali uradniki Federation of Labor. Predsednik Shaffer je predložil eksekutivnemu odboru pogoje, pod katerimi naj se konča štrajk. Brzojavke iz New Yorka poročajo, da so izjavili uradniki trusta, da se bodo samo tedaj pogajali z Amalgamated Association, če se da postavno inkorporirati. V McKeesport vlada nemir in razburjenost, ker je zagrozil trust, da bo otvoril Demmler tovarno z neunijskimi delavci. Štraj kujoči delavci so tovarno in\pota do tovarne zastražili. nemiri v kolumbiji se vedno Sirijo. Razna poročila trdijo o napadu na predsednika. Nikaragui preti preobrat. New York, 28. avgusta. - iz Co-Iona se po kablju poroča, da je 201)0 vstašev prekoračilo preko kolumbijske meje v Venezuelo, kjer nameravajo napasti predsednika (-astro, če se jim to posreči, potem nastane brezdvomno tudi za Nikaraguaško vlado preobrat. Tudi na Ecuador-je vi meji stoje kolumbijske čete, pripravljene za spopad. Kolumbijska vlada "trdi, da bode k napadu prisiljena,'kajti revolucijo v Kolumbiji so povzročili in k življenju obudili večinoma obmejni liberalci. Revolucija v Kolumbiji je sedaj približno že dve leti v svojem tiru, stala pa je v kratkem času 20,000 do 40,000 človeških bitij. Liberalci trdijo, da hočejo sedaj biti odločilni boj nasproti vladi. Kolumbijska vlada nasproti temu pa trdi, da so revolucij ona rce vladne čete še vedno z vspehom odbile in da so vstaši le poredkomapovzročali majhne bitke. Kolumbia in Venezuela, New York, 28. avgusta. — Parni k "Allegheny" je ravnokar dospel iz Colon a. Chigaški trgovski potnik gospod N. McMillan, ki se je mudil več tednov v Horta ob Magdalena reki, je izpovedal, da je tam položaj sila kritičen. Drugi so tudi zatrjevali, da imajo vstaši zavarovano gorovje okrog B. gota. Parni k "Allegheny" je bila zadnja ladija, kateri > e je do vol ila volnjap-^kgr dalena reki. Colon, 28. avgusta. — Na ožini vlada mir. Amerikanska topnjača "Maohias" bo bržčas odplula proti koncu tedna v Boca del Toro, ako ne bo do tedaj še nič ugodnih porodi od vlade. Pričakuje se, da bo francoska kriŽarka "Sucbet" v par dnevih odplula. . Pariz, 28. avgusta. — "Matm ■ i|e prav strupeno o ulogi, katero 1 iKraj o Združene države po njegovem mnenju v .Kolumbiji. Piše namreč: "Zagrinjaio se bo dvignilo v kratkem času. Igra postaja zelo zname- ■ nita. Največji del Snovij so dale ' Združene države. Nadejati se je, da Be vse mirnim potom razide in Bar-; num bo bržčas držal svojo obljubo i„ ne bo zahteval po končani pred-1 Btavi nič odškodnine ali napojnine. ' Upati pa je tudi, da se ne bodo gledalci med seboj stepli. Victoria, B. C. 28. avgusta. — Angleška bojna oklopnica "Ara pluon"je včeraj naložila mnogo mu nicije- Govori se, da bo odpluti v : panamsko ožino. Z oklopnico poj-: deta tudi dva torpedolovna čolna. To vzbuja zanimanje. Padli v globočitio. Bloomington, 111., 28. avgusta. V Chenoa premogovniku so poskusili prvič novo vspenjačo. Ob tej 1 riiiki pase je kabel strgal in Štirje delavci so padli v globočino 24 7 čevljev, kjer so bili takoj mrtvi. Poskušnje vožnje sta t-e. h,.u-ia saie-iežiti še dva druga delav<«, a k ona ei ogledala vso pripravo sU mu ^.U i in se tako rešila smrti. pjizke cene za v Buffalo na razstavo. Ujekel Plate'želeZT.iea pi« daj;, p0 izjemno nizkih cenah listke va.' v Buffalo in nazaj. Veljavni*,, 10, ]a in 30 dnij. i Za jedi, I, < Stl lil brošurico o razstavinih poslopjih in prostorih piši na glavnega zastopnika John J. Calahau, l il Adi-n c st,, Chicago, Jll. POSLEDICE BITKE PRI SANTIAGO. Preiskovalna komisija afere Sampson-Schley je že začela poslovati. Pozvali so že celo vrsto prič, meil temi nič za Schleya. W. T. Sampson bo tudi pričal. Washington, 29. avgusta.—Mor-narični Oddelek je danes obvestil po preiskovalnem sodniku kapitanu Lemly Schleyevega pravnega zastopnika o listi prič, katere namerava vlada pozvati pred preiskovalno komisijo afere Sampson - Schley. Imena so: Kontre admirali: William T. BOJ DELAVSTVA S KAPITALOM, i . .. --. i Razširjajo se govorice, tla bo štrajk končan v kakih < desetih dneh. Vo(1ja Shaffer je dejal, da ne ve nič o stvari. v McKeesport silijo scabe. Pittsburg, Pa., 2*7. avgusta. - I 'edsednik Shaffer je izdal nasled- 1 i° oficijelno izjavo: "Spoznal sem II oasnikarskih poročil, da se meni Popisuje, da sem poslal tajnika Ci-V'c Federation gospoda Easley in j?Cn«ralnega tajnika Garment Wor- ers Union gospoda White k trust u a l>i izposlovala premirje. Jaz ni-""•i nikomur dejal, da naj se za nas ali da naj izpoeluje konec *trajka. Zdi se mi, da se namenoma ^■šira neresnična vest da sem jaz po-ai v New York uradnike Civic 'deration. To sem jaz ž« večkrat ^toentiral, toda vselej se je to ^ 0 povedalo, kakor da se jaz Omenjeni uradniki imajo 8voj lastni načrt in mene bo {prav veselilo, če ga bodo izvršili. , "piavl jen sem končati štrajk, to-' * le pod častnimi pogoji. Mi smo 1 davno pripravljeni poravnati na»protstva, toda trust je dejal; nič Rajati, podleči morate. Seveda 8® morali in se bomo še morali °]evati, dokler ne zmagamo ali pa popolnoma potolčeni. Ko sta .'Ia pretečem teden pri nas Easle^ 1,1 White, sta zahtevala natančnega Pojasnila 0 stanju štraj ka, to smo dalj, to je pa tudi vse, kar se je ^ nami vršilo.'^ v r,-oy, N. Y. 21. avgusta. Predvajanjem je govoril predsednik , "ler^an Federation of Labor g. ' "»uel Gompers na javnem zboro-Va°j« in je dejal: "Če prav ima j 81 sto milijpnov dolarjev, ven-. 1 ne bo mogel uresničiti svojega •'■I'eka. "Mi smo mojstri, a vi (de-av°i) «te sužnji, kajti člani Amal-Sarnated Association bodo stali tr-in se ne bodo nikdar podali. | rganizirano delo je dandanašnji Močnejše, kakor kdaj poprej! ^cKeeeport, S7. avgusta. Tu bo ostalo središče viharjev, kakor hi-r° bo poskušal trust začeti delati v kvarni za belo pločevino. Predde-v«c Pitcock je obvestilt delavce, ^ Be začne v pondeljek delo, a ti m« izjavili, da ne gredo na k °> mogoče pa je, da bo trust od-k°d drugod privlekel scabov. Ka-0r bitro se je to izvedlo, je šel od-. ® «k delavcev k mestnemu županu Posledica tega je bila, da jih je mož zapriseglo zvestobo županu bodo pomagali policiji v nemirov. Policija je na stra-| Strajkujoeih in postopa proti bom silno ostro. Včeraj se je ''mi neki agent iz vshoda, ka-^ bil šel nabirat scabov. Ko je lcija izvedela zanj, ga je zaprla ^jj^1 nespodobnega obnašanja. .v 0 je zgodilo še vež drugim ^ vlBte. Kew York, 28. avgusta. Govori u,' da je kupil Schwab Betlehem v 4 ^o. Ia vest je napravila «a ,, telje strajka doler utis. če se 'anim?. < .v. S.k uresniči, potem ne bo tn, Hab Vei5 predsednik bilijonskega ]j, 8ta' pomenja «a delavce to- kakor zmago. ,e(J>itt8t>urg, Pa. 27. avgusta. Pred-gt, Gaffer je govoril nocoj pred .Jajkarji Painter Mill. Imenoval ^ udi P0goje, pod katerimi sklene p.v al- premirje: "Ako pod- žiiHe United Šteel Corporation pla-dei° ,Cal° po V8eh tovarnah, kjer so p|vRli u»ijfiki delavci, ako jo pod-tovarnah» kjer se bodo še «>d '1 or£anizirati i" če vodstvo ne k,fM,8ti nobenega delavca od dela, nam skazal svoje simpatije pa mo sklenili premirje in štrajk be *°nean. Oblak se je utrgal. Allen town, Pa., 26. avgusta. — Tukaj Se je' utrgal oblak in vsled tega je nastal velik naliv. Mestni kanal je voda silno poškodovala, kar je tudi pol glavne ceste pogre-znilo. Pet ljudij je utonilo. Nesreča. Columbia,' S. C., 28. avgusta. ~ ,'ri gradnji novega mostu čez reko 'ongaree se je primerila včeraj groma nesreča. Ko so vlekli z vrvmi t visočino dva po 14 ton težka že-ezna kosa, sta se ta dva nenadoma zmuznila z vrvi in padla na začasni oder, ga prebila in se zvalila v vodo. Prejšnjo noč je precej deževalo in po mokrih vrveh je težko železo zdrsnilo tako nenadno, da sodelavci niso mogli umakniti,. Štirje so bili na mestu ubiti, trije lahko ranjeni. Trop delavcev je padel v vodo, ko se je oder podrl, vendar so vse rešili, ker so imeli pri rokah vso potrebno pripravo. Turki spet more. London. avgusta. —Z Dunaja in Odese prihajajo špecijalna poročila, (lasodivjiK.urdi zopet napadli Armence v višje ležečih krajih. Istočasno »<.> došla poročila, da so se primerili krvavi boji v Macedoniji mfed Bolgari in Turki in da je bilo pri Pavsoviču ubitih več ljudij. Ovaduha nabili. Omaha, Neb, 27. avgu»ta — Nedavno je izdala Union Pacific R. R. ukaz, da se ne smejo njeni uslužbenci nikdar napiti ter da naj ne obiskujejo pivniic, predno gredo v službo. Da bi se družba prepričala, kako se drže uslužbenci njenega povelja, je najela več ovaduhov, da so sledili sumljivejšim na vsak korak. Včeraj se je bilo zbralo več železniških uslužbencev v neki pivnici in eden ovaduhov jih je zasledil. Da bi pa prinesel kolikor mogoče verjeten dokaz o vsem kar je videl, je hotel pri pijači se zabavajoče železničarje iz nekega kota fotografirati. Predno pa se mu je to posrečilo, so ga *e opazili in tudi takoj uganili vse njegove naklepe. Skočili so od mize in ga prav občuno pretepli, za nameček pa so mu še razbili aparat. liisiiil Preskuševanje novega topa. New York, 28. avgusta. — V septembru bodo preskušali pri Sandy llook novi Gathmannov top in zato žeLd«lajo v brooklynski ladjedelnici velike priprave. Postavili bodo dva cilja, ki bosta veljala vsak 115.000. Sestavljena bosta tako; kakoršen je oklop vojne ladi-ladije Jowa. Vsa stena bo debela ti čevljev. Ako se uresničijo nade mladega Gathmanna, bosta zadostovala samo dva strela, da se uniči jeklena oklopnica. SOPROGA AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA FRANCA FERDINANDA. Ogenj. New York, 28. avgusta.—Zaloga Armour Co. na kolodvoru pennsyl-vanske železnice v Jersey City je popolnoma pogorela. Škode je $50,-000. Ogenj je nastal o polnoči. Povzročila ga je eksplozija kemikalij. Moža ukradli. Seattle, Wash., 28. avgusta. — Doživljaj, o katerem pripovedjue oseminšestde»etletni Edvard Mortimer, vzbuja tukaj splošno zanimanje. Mož pravi, da so ga odpeljali eiloma neznani ljudje, ter da so ga epustili po, vrvi v neko brezdno. Zahtevali so od njega ftiOO, sicer so mu jsagrozili, da ga puste za vedno v brezdnu. Starček jih je komaj prepričal, da nima nič denarja, a na to so ga vseeno pustili v jami in bo krohotaje se odšli. 12 ur je kričal na pomoč, a ko ni bilo od nikoder pomoči in ko ga je začela tudi mučiti žeja, je začel sam poskušati rešitev. Prvič je splezal po navpič nem skalovju že dosti visoko, a se mu je utrgala korenina,za katero je prijel in je zopet telebnil vznak nazaj. Še le pri drugem poskusu se mu je posrečilo priplezati ven, a le z veliko težavo. Policija zasleduje zločince. Vihar na Reki. I)un»j, 28. avgusta. — Na Reki se je včeraj primeril strašen ciklon, ki je napravil ogromno škodo. Osemnajst ladij se je v luki razbilo in potopilo, 20 oseb je izgubilo življenje. Tudi drugod je razsajala velika burja. I. Krvave volitve. Lvov, Galicija, 27. avgusta. — Pri volitvah so se primerili v Hu-ziatiiin veliki izgredi, pri katerih je bilo 12 oseb ubitih, 17 pa ranjenih. Ohrani se zdravega in močnega z raboSe verovega grenčecaza želodec. Prepreči bolezen, urejuje prebnv-ljavne organe, pospešuje a petit in krepča celo telo. , Dnevni' izleti v Buffalo in New York po Nickel Plate železnici. D New Yorka se potnikom ni potreba presesti. Obočerie spaluioe iz Ohi-cage do Bostona. Jedilnice v vseh vlakih. Jedila na razpolago po ame-rikanekem načinu od 35o do $1.00. Za podrobnosti piši na glavnega zastopnika: J«'lin J. Oalahan, .111: Adams '»St., Chicago, 111. DKUČTVO SV.JOŽEFA ŠT. M K. S. K. J. išče tem potom John Greguika vulgo Petrin, Pred 2 mesecema je bil v Dekalbu; sedaj pa društvo ne ve za gotovo, je li še živ ali ne. Kedor ve zanj, naj ga javi društvu ali pa upwivmstvu "Arner. Slovenca".- Zamorce pregnali. Stroud, O. T., 28. avgu»ta. — Neki črnec je močno razmesaril nekega belega meščana, in ga nevarno ranil. To je dalo povod, da je meščanstvo sklenilo pregnati zamorce. Pričela se je takoj gonja zoper nje. Zažgali so jim večinoma vsa stanovanja in vse pohištvo. Prestrašeni črnci so bežali na vse kraje. Policija se ni v nemire nič umešavala. Sampson, Robley D. Evans, Francis J. Higginson, Charles S. Cotton, Henry C. Taylor. Kapitani: French E. Chadwick, Caspar F. Goodrich, Charle« D. Sigsbee, William C. Wise, Francis A. Cook, Bowman H. McCalla, Theodore F. Jewell, William M. Folger, Robert M. Berry, John L. Hannum, a. D. — Komanderji: William P. Potter, Richard Wain wright, Joseph G. Eaton, Newton E. Mason, Seaton Schroeder, Giles B. Barber, James M. Miller, Lewis C. Heillner, Alexander B. Bates. — Komanderji-poročniki: Sidney A. Staunton, Na-thaniel'R- Usher, Albert W. Grant, Albion C. Hodgson, William H. H. Southerland, William H. Scliuetze, Templin M. Potts, Alexander Sharp jr. i—■ Kapitan William C. Dawson. _ La j tnan ti: Charles C. Marsh, Spencer S. Wood, Victor Blue, James G. Doyle, Charles Webster, John llood, Charles H. Harlow, Charles W. Dyson, Kenneth Mac-Alpine. — Lajtnant: Ernest L. Ben-net. — Praporščak: Henry G. Mu-stin. — Čolnar: Dennis J • O'Connel. Intendant: Niels Andersen. Pripomniti je potreba, da ni med temi nikogar onih, katere želi imeti za priče admiral Schley. Pravni zastopnik slednjega bo zahteval tudi zaslišanje vseh ostalih prič. Vse priče bo pozvala vlada. Rešen linčanja. Fort Smith, Arkansas, 28. avgusta. — Zamorca Alojzija Smitha je hotela razjarjena množica linčati, ker se je grozno pregrešil na neki sedemletni deklici! Mnogoglavo občinstvo je celo noč napadalo ječo in kmalu bi bilo iztrgalo zamorca iz rok pravice. Tedaj pa je prosil za zamorca oče napadene deklice, kar je pomagalo, da se je množioa razšla. Dnevni Izleti po Nickel Plate železnici iz Chicage v Buffalo in New York. Posebno nizkeceneinugodnipogoji na vse vzhodne kraje. Vprašaj ust meno ali pismeno glavnega zastopnika John J. Calahan, 111 Adams St., ©hicago, 111. gove pomočnike, hudodelca pa je odvlekla na gromaclo, kjer je umrl v groznih mukah. Ladija potopila. Havre, 20. avgusta. — Španski parnik "Amboto" je trčil ob nemško ladijo "Lupitania", ki ie plula v sredozemsko morje. Slednja se je potopila v eni uri. Štirje mornarji so utonili, 21 pa so jih rešili na "Amboto". Jetnika operirali. Chicago, lib, 2ff. avgusta. — Gledališki igralec Edvard Forshay, ki jevstrelil vsled ljubosumnosti svojo ženo, je sedaj v okrajni ječi zaprt in čaka, da pride v jeseni pred porotnike. Sedaj pa je nevarno obolel, vnel se mu je slepič. Okrajni zdravnik ga je sklenil operirati in tudi Forghay je že'privolil. Operacija slepiča je silno nevarna in po-največkrat se neha s smrtjo. Zato ge zlasti porotniki živo interesirajo, kaj s* bo zgodilo z Forshayem. S srpom se je ubranil. Decator, Ala. 27. avgusta. — Na zamorca Enoha Henderson, ki ima svojo farmo, so se spravili danes beločepei, da bi ga osmolili in pomazali ter povaljali v perju. Bilo jih je kakih pet in dvajset mož, vendar niso bili v stanu izvršiti svojega namena. Zamorec je pograbil srp in se tako odločno branil z njim, da so jo mnogoštevilni beločepei odkurili. Čistost združena s čednostjo je močna zveza. Severov balzam za pljuča je pravi vzgled in ozdravi prehljnjenje in vse pljučne bolezni prav gotovo. Se lahko, vzamejo,.deluj''.!0 l"lro in jamčijo vspeh Severovi praški za glavobol, neuralgijo, in mrzlico. Amerikanski Slovenec. Lisi za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka. Joliet, Illinois. 30. avgusta, leta 1QQ1.__ _______________________________________________I ^e tu« i k Na gromadi sežgali. Winchester, Tenn., 26. avgusta. Včeraj so zažgali na gromadi zamorca Henry Noles, kateri je one-častil gospo Oh. Williams in jo po storjenem zločinu ustrelil. Linčanja se je udeležilo blizu tri tisoč oseb, ki so prihiteli po več milj daleč, da bi gledali grozni prizor. Sprevod, ki je spremljal nesrečnika na mori-šče jc bil dolg tri milje. Noles je bil prijet še le včeraj zjutraj. Ko so ga sem pripeljali, je takoj ukrenil šerif Steward vse potrebno, da bi se nesrečnika rešilo pred lin farji, vendar je bil ves trud brezvspešen. Okrog ječe seje zbrala v malo urah več sto glav broječa množica. Eden mestnih sodnikov je skušal ljudi pregovoriti in potolažiti ter jim je obljubil, da bo dal zamorca takoj pred porotno sodišče, vendar vse zaman j. Množica je I udri a v ječo, zvezala šerifa in nje- j YELIK IPIK-NIK Hjl g! na delavski dan ig] pod nadzorstvom I Centralne trgovske in obrtne zbornice j v Ttieiler parku rp) | v pondeljek, 2. septebra 1.1. B | i i ----—-- ! 1 Velik koncert i I katereg-a priredi na prostem i slavna Pullman godba. | GLEDALIŠKE PREDSTAVE SE BODO VRŠILE POPOLUDNE IN ZVEČER. 1 3j_____ 1 Vstopnina 25c. Ženstvo prosto. li MARBLE juto GRANITE |™illW0ITS.<& ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building v Joliet, Illinois- JAVNI NOTAR GLAVNI ZASTOPNIK T lie Fidelity Mut*int Life Insurance Company of Philadelphia. indruzih zavarovalniških družt za življenje in proti oenju. Frank Rogel Saloon ...in... slovenska brivnica je jeden najbolj obiskovan ill in priljubljenih- prostorov v cciem .lolietu, 111. Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago. Priznano najboljše joliet,slifik najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno sveži' P1 jač in dobrih smodk. Vina na prodaj' Dobro črno vino-po 50 do galon s posodo i Dobro belo vino ©d «0 do 1° c J galon s posodo Izvrstna tropavica $2.50—! galon s posodo T Manj nego deset galon naj1,1 "j ne naroči, ker manje količin4"^* morem razpošiljati. Zajedno 1 J ročilom naj gg. naročniki ljejo denar oziroma Money Spoštovanjem: NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street, SAN FRANCISCO^ Tlo Joliet Jfl«t Baat- Razpošilja denar na | kraje sveta. KAPITAL $100,000. ' ' un T. A, MASON, r«Mt»e«inik. , 11( GEO. M. CAMPBELL, poflpred«"*"1 ROBERT T. KKLL"V, bW*>. | Na voglu Chicago in Clinton # Denar na posodo proti nizkim obrestini. Izdelovanje vsakih postav nih papirjev in legitimacij. J. C. OTonnor. Fra-rLkiFap^ priporoča rojakom Slovencem v ob' J ni obisk svojo novo urojeno gostil""' kjer se dobe vedno sveže pij®'? dobre smodke. Ob sobotah j® ' lunch" in godba. Točim doma?» na iz pristnega grozdja po n&jn J ceni. . 7th 8t. No. 211 Calumet, ' Kupujte si zemljišča na zahodu- Cene se bodo povišale v tre® mesecih. Zakaj bi si ne ustavo; vili lastne kolonije ali si kup1/1 farme v Severni Dakoti V^ Minnesoti ter bili neodvi««11. Cene so sedaj od $7 aker in višje-M 1*. Nol»u8tef Youug Hnllding Joliet, Illinois.___^ Iron Exchange MATT. PRIJAN0VICH, Proprie^ VIRGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovencen1 obilen obisk stajo lepo urejeno . z mnogovrstnimi finimi pija buiijev. Vsako kupljeno zemljijfe Se danes i»-lača saino les ki se nahuja itn njem. Try je lir.ii. cene ne nizke. Kdor ima voljo za (telo in nekoliko gotovine, stori prav ffe se tu naseli. KKA.NK DVORAK. Vožnja iz Chicage v Antiago in nazaj $9.85. Ta znesek in račun v hotelih poravnamo mi vsakemu, ki kupi vsaj 80 oralov zemljišča. Pogoj i: Ena četrtina ali polo viea v gotovini, ostalo v obrokih s 6 odstotki. Tudi se lahko plača na vsako oralo ti.00 v gotovini, za ©stali dolg vzamemo namesto gotovine drva na mero in timber. Posebni vlak iz Jolieta pojde v torek 3. septembra. Vsa pojasnila daje gosp. JOS. STUKEL, 200 Indiana St., Joliet, 111. ali pa piši na: WILL. A. WEBSTER, 1406 Security Bldg., Chicago, 111. C. B. HAYWARD CO. Prodajalci papirja in tiskarji. V zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, leoverte, pisalne plo-ši!ice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v ral/i pri knjigovodstvu, žkatlje /.a pisma'in raznovrstne druge potrebščine. Na voglu Cass & Scott St., Joliet, 111. I Severov j I želodečni j I ffiOc tioo.j grencec i ♦ Podviza popolno prebavljenje • » hrane. Prijetnega okusa, ču- j X doletnega delovanja na telesno krepost, povečuje slast in poživlja živčne in duševne moči-On uničuje kali bolezni, stori bolne krepke in poživi ves telesni sestavek. Na prodaj .pri A. GOLOBITSH-U NA 700 - 805 J N. Chicago St, Joliet, III. MIHAEL KOČEVAR naznanja p. n. občintvu, da je otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom v Jolietuse priporoča za obilni obisk. Phone 2243 DR. A. BALDWIN, ZOBOZDRAVNIK. Roba 1 v Fargo Building. Na voglu Van Buren in Ottawa ulio. Uradne ure ob četrtkih in sobotah. Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 CALUMET, MICH. Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre "inod^e, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino. Knby Street EicMngfi Saloon na voglu Ruby in Blvjf' St. Joliet - Illinois imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch." LOUIS MAUSER & CO. "Rojaki dobro došlif" Opozarjam brate llRVATE in SLOVENCE na otvoiitev svoje nove gostilnice, katero otvorim dne 8. julija, v novo sezidani hiši na 1-210 North Collins Street. Postrežba bode dobra, sveže pijače in fine smodke; vsi prijatelji so uljudno povabljeni. Joliet Marble Works. JOHN LENN0N & SONS. Priporočamo se Slovencem v nakup vsakovrstnih nagrobnih spomenikov raznega kamenja. Cene spomenikom so od $5.00 višje. Pridite k nam prodno kupite kje drugje. Slovtntki govori /uii pomočnik M. Sta/cel. Kamnoseška delavnica se nahaja na 111 South Joliet St.. JOLIET. ILL. Iz stare domovine. Pomiloščona detomorilka. I« Haribora se poroča, da jo cesar pogostil na smrt obsojeno. ^otomo-rilka Terezijo liolz. Najvišji sodni ji je prisodil 15 let težke ječo. Strela. V sredo 7. t. m. ravno ^'»ladne je udarila strela v hlev 1'Ottestaika J. M. v Robidnici št. 1. * vlaka kurilca železniškega ;Hr<)ja Karola firnsta. Težko ranje-Ucga so prepeljali v bolnico. — ' ''"nil je v Mariboru pri kopanju "PetaLški učeneo Vilibald Čer« ko. Slatini je sedaj mnogo gos-med njimi štirje jugoslovanski ^ofje. Nesreča kolesarja. Daeso. julija a se vozila dva kolesarja od baš-jezera proti Kožeku. Ker se je uf>i nekoliko zakasnil, prišel je naprej iu ker ti i poznal ceste v , v 0^8ku, zavozil je v Gorinč.ice proti • Jakobu. Stranske ceste pa niso za kolesarje in tako je ne-"^než padol 8 kolesa,' zlomil obe t°'t'> cla mu je na levi oelo kost ven bolela in pobil se j? precej na'oelu koUnih. Ubožec je pa še'sam prišel v Rožek, eno uro daleč rinoic', kjer mu je zdravnik ) Nt« t* £ hmvbphi J^Mft jirvo pomoč. *• Drugi dan s j. al°»tni'iitarišl odpeljali siaav Vrbo na letovišču. Ponesrečenec , ^ let stari sia nekega polkovniki njegove rua 'a« bade. Ubogi *<*riši! ia tatvina. Z Vrha pri nam poroča; Dao 30. julija ^ v *asi PodklunoH, župnije viniš-L' Interim gospodarjem pogorele druga gospodarska po-„ ^ Zažgali, so kakor je navadno 1(.r<>ci- V noči 1. avgusta so nezna-v' ^''kovoi pri treh gospodarjih v tp81 ^ra8a» župnije Vrhovske, ponj^' obleke in suhega svinj-"»esa in nekaj denarja. Neki Iv. ' ni0Ž' ko je slišal, da pes jako' ^ i? hiše ven pogledat in ^ »znanega lopova bežati' s Vfi'ta|° Vre"° "a hrbtu- Ljudje so t^. '' »o slišali vpitje, da so ^ l® v vasi, ali tatje so odnesli pe-"'ot v ■ Sl> 80 pretečeni teden v »tata t • ž,,Pniji pri nekolikih hišah 1® oglasili in odnesli neki ženi f ef o« i« V h ltt dvajset kron. v0y "drsite novice. 1 OOQqdpad ni -^ katoliške cerkve je sedaj v fne- aU' H0 «amo ljudje, ki se že h 1 a'8o nič zmenili, da bi živeli >r0'taUkni katoU»ko cerkve. Tudi j!*?11110® bodo samo v aapotje. Frid- v®sot biv5i in'e metre globoko in si zlomil desno golenioo. Došli zdravnik mu je podelil prvo pomoč in so potom ponesrečenca v nosilnici prenesli v bolnišnico. Velik požar. Ravno sem Vam namenil sporočati, o novih mašah in o zlati maši, pa mesto tega sporočam za danes le žalostno novico da je v nedeljo popoldne jelo goreti na Podlipi okrog 3. ure ter je ogenj vpepelil in vnioil v par urah osrne-ro gospodaajem hiše in vsa gospodarska poslopja, skupaj 41 poslopij. Škoda se v trenotku še ne da ceniti, ker je nekterim gospodarjem zgorelo sploh vse žito, ..kar so ga že poželi in spravili v kozolce, pa tudi že pokošena mrva. Žita iz kašč tudi niso mogli rešiti, oteli so nekateri edino le obleko, katero so imeli na sebi. Ogenj so zanetili otroci ki so se igrali r. žveplenkami. Rimsko trdnjavo je zasledil &ta-rinoslovec g. J. .Peon i k pri Ogulinu pri Vinici. Staro ziiovje je debelo 2 m. Pes — rešitelj. Nedavno je šla dvanajstletna hčerka gospoda učitelja J. Modl-a v Malošičah po opravkih iz Bruce v Mlinare; spiem-Ijala sta jo en velik in on majhen pes. Tam, kjer pelje pot čez Bistrico, pride iz grmovja nek potepuh, ki zahteva od deklice denar in jo konečno zgrabi za vrat. Deklica začne kričati, in Bog ve, kaj bi se zgodilo, ko bi se za deklico ne bil potegnil veliki pes. Ta piane na potepuha, ga.vrže na tla ter stoji na njem, dokler deklica no uteče. Potepuha je pes precej močno ogrizel, a dosedaj ga menda še niso prijeli. Stavka kamnosekov in kam-nolomcev vNabrežini in sv. Križu se še vedno nadaljuje. Vsa dosedanja posredovanja so ostala doslej brezuspešna. Rop v tržaški jezuitski cerkvi. Roparji so obiskali tudi corkev oo. jezuitov v Trstu. Podobo Matere Božje so oropali vseh dragooenostij. O tatovih ni »ledu. 'Radi šale smrtjo nevarno ranjen. V Hotiču "je delavec Jožef Kenčar z mlartiofcm r šali "podsta vil cepeo" in je vrgel j metlo mednje. Fantje so ga zasledovali ,in ga tako nevarno pretepli, da bo Kenoar težko ostal pri življenju. Pasite na otroke! Marija Novak, posestni kova hči v Spodnji Šiški, je pustila svojo 4 mesece staro dete santo v vozičku v sobi. Ko s« je čez nekaj časa vrnila nazaj, našla ga je mrtvega, ležečega na trebuhu. Otrok je bil božjasten. Ljubljanska novice. Nagajivi mesarji. V šolskem drevoredu so si nekateri mesarji nastavili privlačne limanice onim ženskam, ki rade vzamejo kaj tujega blaga. Na dveh krajih so položjli d ve stari mesarski usnjati denarnici in ju napolnili s papirjem. Skoro se je prikazala v bližini denarnic« neka ženska, ki He je skrbno ozirala okoli, ako jo nihče ne vidi. Pazuo se je priklonila in — smuk, denar je bila v njenem žepu. V tem hipu "zaguali" so mesarji vpitjri, babnjca je problodela, končno pa zbežala in letela kar so jo noge nesJe. Spremljal jo je smeh mesarjev. — Umrla j« žena čevljarskega mojstra gospa Ter. Spindler. — S krampom po roki jo udaril v Tonniesso vi tovarni Lukežio Franc a Severja. Sever je dobil znatno poškodbo.:— Težko ranil sej« mizarski pomočnik Fr. Košak., Vinco mu je zlezlo v lase in v tem položaju je padel na Rimski cesti na tlak t«r se j« aa desnem ooes.u Viaoono po-, šk^fval. Z roii|»ai|» vozom odpel-■ i ;> i jali so ga v deželno bolnišnioo. — Napad. Posestnikov sin Luka Vidmar iz Črne vasi bil je napaden od Janeza Žitnika iz črne vasi in Janeza Primoa iz Hauptmance in vržen na tla. Napadalca sta s trdim orodjem nabila Vidmarja po glavi in mu poškodovala rebra. Vidmar je na glavi težko ranjen. Napadalca sta pobegniia.— Utonil je pri Vod-matu neki Sitar. Hajduki. Od Vinice se nam poroča: Iz Fužin na Hrvatskem, koder prelazi železnico iz Karlovca na Reko,prišel je sem glas,da so pretočeni teden hajduki strašno razmesa-rili nekega gostilničarja in njegovo žen*, ki sta imela gostiluico blizu kolodvora v Fužinah. Pripoveduje da so tolovaji iz umorjenih žrtev vzeli čreva in osrčje, ter je dejali na mizo. Hči gostilnioarjeva je zbežala pod postelj in tolovaji so mislili, da je ven iz hiše zbežala, zato je niso več iskali. Od prevelikega strahu je deklica zbolela, in so jo morali dati v bolnišnico. Hajduki s* odnesli več stotin denarja. Novo slovensko dramo je napisal g. Engelbart Gangl. Drami v štirih dejanjih je naslov "Sad greha". "Slovanska knjižnica" jo prinese 1. septembra v trojnatem snopič«. Utonil' je 10, t. m. popoludne pri kopanje v Reki pri Vremskem Britofu na goriško-kranjski meji gospod Vinko Brenoe, uradniški aspiraatpri južni železnici v Divači. Prišel j* s svojimi tovariši iz-Divače k Reki in dooim so šli ostali v čoln ter se vozili po vodi, šel soje Brenco kopat. Najbrže ga je prijel v vodi, krč, tovariši so mu prihiteli sicer na njegovo vpitje na pomoč, a bilo je prepozon Brenoe se je potapljal že v vodi in kmalu zginil pod vodo. Proti vsčeru so potegnili truplo iz vode. Rimske izkopnine so našli v Ptuju pri demoliranju hišo štev. 14 v Gosposki ulici. Gasilno društvo v Škoji Loki je praznovalo preteklo nedeljo svojo 25 letnico. Okolu 5000 gasilcev je bilo ob tej priliki zbranih v prijazni in gostoljubni Škofji Loki. Vse točke slavnosti so se izvršile ob velikem navdušenju, sosebno ginljivo je bilo, ko so s« 9 članom gasilnega društva, ki od njega ustanovitve do danes požrtvovalno sodeljujejo, izročile po sv. inaši v priznanje njihovih zaslug diplome. Umrl je v Ljubljani g. dr. Friderik Keesbacher. Koroške novice. Župnija Ovčjo vas bo oskrboval g. župnik Val. Matevžič. —V Celovcu je nanaglo-ina umrl dež. sod. svetov. Jos.Dor-flinger, star 52 let. — Cesar je dovolil strelskemu društvu v Sirnici 100 K in požarni hrambi v Črešnjah »00 K podporo. — Dno 23. julija popoldni? je udarila strela v gospodarsko poslopji« J. Olsacherja pri Landskronu ob Beljaku. Zgorolo je poslopje z opravo in Osvinj. 17letna posestnikova sestra je iz goreče hiše rešila dva majhna otroka. Škodo j^ 3000 K. - Na Žilici sta dne 21. ju lija fanta F. Dolaoi in J. Čikof nabirala črešnje. Padla sta z drevesa tako nesrečno, da si je prvi zlomil obed ve roki," drugi si izpahnil nogo. - Tele z dvema glavama in peterimi nogami je pripeljal nedavno nek krnet z Dholioe. - Na vaškem jezeru blizu Beljaka je utonil laški delavec G. Zoffo. - Na brdski planini je oni teden strela udarila v čredo krav. Ubilo je pet glav. - Strašen zločin se je zgodil po noči 5. p. m. na Št. Vidski cesti pod Št. Jurijem. Več gostov se je sprlo v gostilni. Na cesti so prepir nadaljevali in delavec Val. Dobernik je bil z nožem zaboden v glavo, da je takoj obležal mrtev. Zločince so zaprli. - Romarski vlak na sv. Višarje je zagotovljen. Oglasilo se je že do 500 romarjev. Vlak odide 11. p. m.ob 11. dop. iz Mostiča. - Dva samomora sta se izvršila v Sv. Mau-iji na Žili. Prvi samomorilec jo posestnik v Drobi j ah drugi hlapec na Žili. Popotnikov kažipot. Jolietske železnico. SANTA KK H. K. R. «H M4 VISHOn. Al. 1» Juliet* v OtucAKo »efliiBUK« K k (»rotiti. 8.18 pr«.l p. 9,30 prod p. 14 Chicago Kxpress— 7 Jf> „ 8.4« „ 18 Ohiotgo Kxprea«... ■ 7.M .. » „ ldChio»*o ISuproH«.... 11.1!» „ 12.36 popol. lOGhioiSoKxprfliii.... J.-J& popoL S.(W „ S AUtuUe Ktprwa..... T.» ,. tM „ pnlu-due in se vstavi ua vseh ponujali; polnočni vlak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.4a Ur pri vox L v Joliet v 1. uri 5 minut, ne da bi se l(Je vst&vil Nov 'vlak 7,»pusti Joliet ob 3.:W jnipoludne in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi n» vseh postajah. W. 1. HURNKTT, Ticket agent. J. CHARLTON. Q. K. T. A. Phoue 448 EAT 'EWI LIKE CANDY Ploanant, Palatalrte, Potent. Tanto rtood, OoOoodi Nf.nr Uioktiii, Weaken, or Urlpe. 10, 86, »ml 50 coats l»*r Uoi. Write tor freo sainpld, aad l»ooltlot on lioaltli. Address <» liTKBUTO HKHIKDY cohp4nt, hhii loo «■ kkw tott*. KEEP YOUR BLOOD GLEAN Uitonovljmajanuarija UU 1H»7. SILVESTER STRAMETZ, vodja. ANTON o G-RAHEK, prbd8kdnik, 1012 North Broadway Stroet. JOHN KUKAR, 920 North Chicago Street. best for the bowels It yon haven't a regular, lioaltliy moremant, of the hownU every day, you're ill or will lin. Ktwp your lK>wetH open, and be well. Force, in the HhaiHiof violent pliyHio or pill poitfon, »h dangwrouH. THo smooth-oat, eaaient. iwoHt perfect way oi koepiuy tho ttowels clear and clean ia to tako CANDY CATHARTIC izdeuujemo znakezaK.S.KJednoto Mm, zastare in basdera Preskrbljuje izvrstno tnuziko za pleso, koncerte, parade, sprevode, 7,abavo, pik nilte. svatovsčino,politično shode,društva, dirko itd. OtiVNi Uhaii : Uguai DZan: 920 No. C tikajo St. 1012 No. Broadway St. Telefon rn. .rou K T, l LL. D. BARRETT & GO. hlev in krma za konje se nahaja na vogl u Scott & Yan Buren ulic Frank A. Dames izdelovat,elj cigar. 112 N. Bluff St., Jollot, III. Telophon: 173. Moja posobnosi, so. ^f^®0, I'riptrroJam ne Slnvmritm v obilno narofbo. American Ice Co. prodajajo najcenoje PREMOG, drva, oglje, led itd. OfUoe: na voglu Ohioago in Gol um lila 8troeU. (KSoe Telephone No. 67. Kesidaaoo Telephone No. 139, M oliki promog 3.00 „ . . . 3.25 ............• 3.50 Trdi proraog 6'75 S. HONET, 206 Iffdiaua St., JOLIET, ILL. Izdeljujem »ajfinojso moške obleke od $15 do $28. Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce iti blago. Slovenci, obiSoite me pogOBtokrat. Josip Birkey, 209 Plalnfield Ave. Joliet, 111. se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v ♦o kopanje vodnjakov, o* JE. HA YW( >< >!> Hlev in krma ta konje. 311-313 North Joliet St. Telefon št. 1832. .Toilet, 111. M. S. HARNEY, PRODAJALKO importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. PiSite [♦•VA, r# S0DAUTV PiSite ti?* W. J. FEELEY OO. 6 & 8 Monroe St., CHICAGO. E. KRAFT, 1004 N. Broadway St., JOLIET, ILL. priporoča svojo «5* pekarijo Izdeluje po naročilu v«akovr»t«i»j kolače in ima vedno »veži kruli iu drugo peko. HENRIK €. HONKOMP, i/.dalovaloc izvrstnih smodk. Prodaja svojo blago na debelo ln drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, III. JOLIET ILL. Martin Fir, PRODAJALEC vina, žganja in smodk. 110» North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, ILL. ANA VOG-RIN, liiučena babica, 603 N. Bluff St., JOLIET, ILL. r, devetletno i/.ku&njo, imajoča diplomo in sprifievalaod slaviio/nanih zdravnikov ljubljansko bolniSnice dr. Valento in dr. Koasbacher-ja, so priporoča tu-kajšnim Slovenkam. Ženukam odlež« takoj v njikovib posebnih boleznih, »k® rabijo Severov regulator z% žeinjke. Ifrepoo organe, odstrani vse neredno^i in po-speSuja živahnost,..Je dobt^ejfto v vseh dobah %lM»|i. Piijit« za nai opto ženskih boJeewi, Štefan Hebrovit! (Svratište gradu Severinu) 61 »Portland St.,CALUMET,MICH., toči domača vina i* čistoča grozdja, dobro kalifornijsko žganje in naj boljšo smodke. Priporoča so v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. JOHN MODIC 1H5Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunoh. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.__ P\/>M)T TOBACCO SPIT DOlN I ««<» SMOKB fir T^* 1 YourUfeawayt You c»« be cured or any foori of tobacco ukiiik easily, be made well, strong, mag«^. J"" »» new life and viifor by takiug MO-TO-BAO, thai makes weak me« strong. _ Many gam ten pounds in ten days. Oyer 500,000 rured All druintuits. Cure guarautecd, book-fet aid airtce FaBa. Address st81u.ino aSUUOY CO., Chicago or New York. «7 John Gerzin, Corner 2, Bldg. East Chesnut St., VIRGINIA, MINN. Priporoča rojakom Slovcncem svojo lopo urejeno aONTII^NQ v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, svože pivo, razne likerje ter prodajam najfineje smodke. Tudi Trinerjevo'iidravibio grenko vino je vedno na razpolago. Preskrbujem vsakovrstne Rubor stempljo po zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančiin. Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnem denar. Pišite po cenik na Jernej Prebl, Bx. 25 KROTI KR, UINTA CO. WYOMING. KAROL 0ESTERLE zlatar na 106 N. Chicago Street JOLIET ILL., se priporoča slovenskem občinstvu za popravljen je žepnih in stens? kih ur po nizkih cenah. Za dobro in točno popravo jamH. n D/v/> Ann r prodajalec ur, verižic, uhanov, ITiATIJA rUuUKtLt, prstanov in druffe zlatnine. ....Bogata zaloga raznih knjig.... Ceno ur » « %» : Nlkfl ure7.)ewol» . ».00 15 Jewels Waltliaiu . Srelirnf ure r. *nnn I Mikrofoni . . . $12.00 z dvRina [Kiltrovoina <10.00 in viSji". Ron-nur let Ksmucije 10 sizn T','(«w»l» , »1IM0 •• ir, " . iia.oo Hnss-oasc ai let «apanoljB 10 Si7.» 7 Jewels . «5.00 • i i7 ■• . *Ki.(KI OpotBha. vse 1» ure s<<*dyoJ-iiiiu iiokrovoui. Kolnsovje |>ri rtaStetih ufitli je Kluin ali Wal- tliain, kakorAneun kdo želi. _ ________ c'fit KIP"H" ti« pismeni papiry.okra y»<)mojt biiit» fttarmiiraml skl Ju v narodnlli barvali. V svoH zalo«! imam tudi OKNA: V kuverti ducat kuvert iu [laiiiija V ifkatljl 3 ducata " " 90.15. Ifl.Xi-0.00-0.75, Denar na posojilo. Posojujeino denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. DR, J. L. STRIIZYNSM, N. Chicago Htront N«< 80» nasproti slif, isaMiSlce; cerire- Tertopfc««® »7»' JOLIET, ILL. JOHNJ.WELLN1TZ ODVETNIK. Qovori se nemški in poljski. Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje- Naslov je: yi iiU. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet, III. Cenik knjig poHijtim poštnine prosto. l*iM« po-ni! henry latz, kontrakter in stavbenik 5j<;-fU . --— • Vd^DB VSAKI PETEK. ^ ■'■•" '-J: '";• --~---m———""'-—--■"■■■';' '"',''....... Za Ameriko stane: celo leto , . • $ 2.00 r za pol leta . ■ • $ 100 i 1 Ia Evropo, AMko in imp inozemstvo;, asa cel6 leto . $3.00 aH 15 kron. je« pol leta *1.S0 aH 8 " j Posamezni listi po 5 c. * »Oglasi po pismenem dogovofru. 8 Dopisi bre/. podpisa se ne sprejemajo. s Rokopisi se ne vračajo. i 6e se natočuiki preselijo z enega ikraja v dVug kraj. naj nam blagovolijo t »naznaniti i>oprejšnji in novi naslov svo- , joga bivališča.;; »OPISI naj se po&iljajo na uredništvo: 1 MS Siorth Chicago St. } JOLIET, ILL. i —T——--• f »ENAK irir naročila pa na tiskarno: , AMERIKAHSKI SLOVENEC, j aor. Beaton & Chicago JOLIET, ILL. 1 Tiskarne telefon št. 50». s UredniStva telefon St. 1541. i „AM£RIKANSKI SLOVENEC". J Published weekly at Joliet, 111. by 1 ,,77wj Shvenic-American Print- t ing Go." oor. Bmiton db Chicago j ■ JStrs., Jvlieti lila. ^ 'The 'only Slovenio paper west, of Ohio and. the Organ of the Grand Oarniolian SJovenio Catholic Union of the United 0tates of America. I Subscriptions $2.00 per year. ( AdvertisUur rates sent on application. < C—-—-—,, .... --r- 1 Entered .at Mm> Port olttco »t Joliet, III. u second 01»»» matter. ,i CERKVENI KOLEDAR. .. i t. septembra Nedelja 14. pobink. An. j 2. ,, Pondeljek Stefan, kralj. H. Torek Evfemlja, vi. ,, Sreda Rozalija.dev. | 5. ,, Četrtek Lavrenoij,. st, ,,, /Petek Hermogen, 7' „ Sobota Bronislava, •',... I Naraščanje katoliške cerkve. V Kristovem času je bilo nama ••kolu 500 udov pravo cerkve. Apostoli, »lasti sv. Pavel, spreobrnili so ' .Judov in poganov do milijona ljudij, tako da je koncem prvega stoletja &tela jeden milijon Udov. V dragem stoletju je cerkev globoke je pognala korenine po severni :4iriki in v sedanji Franciji. Preganjali so jo rimski cesarji in pa tako zvani Onostiki (razsvitljenci). Cerkev pa je v tem stoletju narastla na dva milijona duš. — Tudi v tretjem stoletju so rimski cesarji preganjali »v. cerkev. To stoletje šteje pet velikih preganjanj Uazven tega je kri v o vera Mani-Jiejeev cerkev delila od znotraj. Preganjana od vseh strani; navzlic Ne-ftj:onu in Dioklecijanu in Manihejcem ( zrfwfo je število kristijauov na pet milijonov, <3es»r Konstantin proglasil je v ,5fltrtfliaatA'«t|ju katoliško zadržavno vilo vernih pomnožilo se je v tem ca»u na deset, milijonov. V petem stoletju godili so se velikanski politični prepiri v Evropi in •Ami Novi narodi prihruli so iz A.|i ein.se razlili čez Evropo. To je *oba preseljevanja narodov. Med temi narodi širila se je cerkev hitro in pomnožilo se je število katoličanov tekom stoletja na petnajst mili-Jonov duš. " V Šestem stoletju so bili vlfivropi veliki boji med narodi. Vendar so $e cerkev razvila sosobno po Galiji in ito Angleškem na 20 milijonov. V sedmem stoletju je Siril sv. Bonifacij sv. vero po Nemško«*, Dasi |e..Y tej dobi nastala Mahomedova kriva vera, katera je katoliško cerkev na vzhodu »koro zatrla, vendar je zratjtja katoliška vera na 25 milijonov. , V osmem veku bila se je odločilna vojska med katoličanstvom in poganstvom (Krst pri .Savici). Cerkev je trebila plevel poganstva iz spre-obrnjenih narodov: Koncem tega veka je bilo 30 milijonov ljudij katoliški cerkvi pridruženih. Tekom devetega stoletja širilo se je krščanstvo med Slovani. Nastopila sta naša apostola sv. Ciril in Metod. t In dasi je pritiskala turška vera od jugovzhoda bilo je koncem tega veka 40 milijonov ljudi v naročju sv. cerkve. V desetem stoletju so nemški cesarji Otoni pomagali širiti sv. cerkev. To so bili najugodnejši časi za razširjanje sv. vere. Sv. cerkev je imela med naro,di ugled, kakor nikoli poprej. Število vernih je narasti o na 50 milijonov. V enajstem stoletju se je sv. vera jadrno širila zlasti po Ruskem. Verska navdušenost je gnala evropske narode v boj za sv. deželo. Začele so se takoimenovane križarske vojske, katerih je bilo sest. Koncem stoletja štela je katoliška cerkev 70 milijonov. V dvanajstem stoletju je živela sv. cerkev v popolnem miru. Narastla je cork«jv na 80 milijonov. V trinajstem stoletju je bilo pet križarskih vojsk zoper Turke. Vojska in kuga pobrale so neizrečeno veliko število kristijanov. Zatoraj se je število v tem veku skrčilo na 75 milijonov. Nekateri pravijo, da je bil vzrok nazadovanju, ker cerkev ni imela nikakih preganjalcev skozi tri stoletja, in cerkev raste najhitreje v sredi sovražnih napadov. V 14. stoletju razsajala je kuga po svetu. Celi trgi in mesta so iz-mrla. Skoro tretjino vseh ljudij v Evropi j« pokosila smrtna kosa. V tej dobi vrnilo se je ljudstvo k Bogu in cerkvi in pomnožilo se je število vernih navzlic kugi, ki je strašno morila, na 80. milijonov ljudi. V 15. stoletju napadla je cerkev Iiusova krjva vera in druge vere, pa katoliška cerkev širila se je jadrno, ter je ibilo koncem stoletja 100 milijonov kristijanov. V 16. stoletju jih je sicer veliko odpadlo vsled Lutrove krive vere po Evropi, zlasti na Nemškem, Švedskem in Angleškem. A katoliška vera se je vsled preganjanja še hitrejše širila po deželah na novo odkrite Amerike in v Aziji, in koncem 16. veka bilo je 126 milijov ljudij pridruženih katoliški cerkvi. Tekom 17. stoletja so bile v Evropi silne vojske, namreč tridesetletna vojna, turške in francoske vojske. A oerkev je bujno rastla in je štela koneeni tega stoletja 185 milijonov ljudij. V 18. stoletju so bile tudi hude vojske s Turki, s Prusi in Francozi-Ta vek se imenuje tudi vek razsvit-ljenja; Proč s cerkvijo, proč z na-zadnjaki se je slišalo najprej na Francoskem in knialu po celi Evropi. Prostost od vseh vezij! Svoboda, jednakost (liberalizem), jed-nakopravnost, so bile geslo novega napada na cerkev. Kaj ,vse niso Voltaire, Ruseau, Jožef II. in drugi storili zoper cerkev. Število vernih pa je naraslo na 200 milijonov duš. Poglejmo v 19. vek. V tem veku zasadila je cerkev korenine v narode celega s v o ta. Starejše svoje otroke budila je k verski zavesti, mlajše je podučevala v naukih sv. vere. Poslala jo misijonarje v najoddalnejše dele sveta. Porabila je vse moderne iznajdbe v svojo korist in z izuajd-bami hitrega prometa po železnici iti parobrodih in z iznajdbo brzo-java, katere ste prinesli svet v ožjo zvezo med seboj, narastla je katoliška cerkev na 240 milijonov ljudij. Cerkev v nekaterih deželah napredovala, kakor se razvidi iz naslednje razvrstitve: Južna Afrika, nič. 2,000,000 katol. Vzhodna Azija. 1,000,000 katol., 6,000,000 katol. Avstralija, . .'nit. ( ■ ,2,000.000 kalol. Kanada. 100,000 katol. 2,000,000 kj.tof. Združene državo. 36,000 katoi. 12,000,000 katol. Tako je cerkev rastla do sedaj. Kje so njeni sovrržniki iz preteklih stoletij? Ne duha ne sluha ni po njih. Poginili so vsi. Tako bodo tudi izginili iz površja sedanji sovražniki sv. vere. Niti sledu ne bo po njih takrat, ko bo število vernikov narastlo na 500 milijonov in še več, dokler ne bo število katoličanov se tako pomnožilo, da bode "en hlev in en pastir." Carinska vojna. Nobena stvar ne vzbuja v novejšem času tolikega in tako vsestranskega zanimanja, kakor načrt za novi nemški carinski tarif. Že predno se je sploh kaj znalo pozitivnega, so zagnali večinoma vsi domači in vsi inozemski časopisi velik krik. Vlada ni mogla delj prikrivati in sedaj je naznanila načrt novega tarifa. Kakor posnamemo iz načrta, hoče Nemčija vse dosedanje carine silno povišati. Zlasti veliko namerava zvišati carino na poljske pridelke, perutnino, jajca, mlečne izdelke in živino, skratka na najvažnejše kmetijske produkte in zlasti na one, katerih se v Nemčijo največ izvaža. Jesensko zasedanje nemškega državnega zbora bo imelo-nalogo, 'da vsprejme ali pa odkloni novi carinski tarif. Ker je pa vzbudil v Nemčiji sami velik odpor in ker se bo bil zanj velik boj, se pripravljajo že sedaj vse stranke zanj z vsemi mo gočimi sredstvi. Agrarci gredo za novi carinski tarif v boj, skoro vso druge stranke pa so mu nasprotne. Kakor vežejo koristi razne nemške stranke in jih silijo v boj za ali proti novi carini, prav taka je tudi z inozemskimi državami. Ves evro-pejski kontinent in Združene države so se izjavile proti novemu carinskemu tarifu, ki preti prebrniti vso svetovno trgovino, če ga jesenski državni zbor vsprejme. Vse druge države bodo primorane na boj in ako jim je kaj za obstanek, bodo prisiljene vračati šilozaognj lo. Zlasti Avstrija bi imela v tem oziru občutno škodo. Česar Avstri ja največ izvaža, to so ravno 6ni iz del ki, na katere mislijo v Nemčiji vzvišati carino. Ako bodo povišali tarif, bodo takorekoč onemogočili Avstriji nadaljno izvažanje V Nemčijo., Zoper to se je dolžna AVstrija žab ran iti. Toda edino orožje, ki ga ima je to, da posnema Nemčijo ter tudi o«a vzv.iša carino in sicer na take izdolke, katerih naj več"izvaža Nemčija v Avstrijo. Akoseto«godi, potem isto vrnejo balkanske državice Avstriji in ta ostane sama za-se. Isto se izvrši /. Rusijo, Anglijo in Francijo. Zlasti občutno bi to zadelo Združene države. Iz vsega tega je razvidno, 'da bo v slučaju vsprojetja novi nemški carinski tarif povzročil veliko več škode, kakor pa bi zantogel donašati v najugodnejše«! čam» dobička in koristi. ,'Znana. je, da ne odloča vselej razsodnost in treznost, marveč da po-naj večkrat premaga strast in strankarska trmoglavost in zato nam je pričakovati v bližnji bodočnosti važnih sprememb. Svetovna trgovina in svetovna politika hodita z roko v roki in če se prvi zgodi nesreča, trpi tudi druga veliko, škodo. Prav zaradi tega je mogoče, da postane novi nemški tarif vzrok sedaj še nedogled nih posledic. AngleSka. Leta 1800, 200,000 katol. Leta 1900. 2,000,000 katol. Nemčija. H,000,000 katol. 13,000,000 katol. 500,000 katol. Svioa. limilij. katol. 200 katol. Švedska,' 10,000 katol. 300 katol, Perzija. 10,000 katoi. Govern* Afrika. 15,000 katol, pol,BM«joaakftt. Slovenskim žuljem. Socijallzetm i« zasebna last. Socijalizem toraj zahteva bistvo no, da se odpravijo vsi razločki med ljudmi, da »o odstrani vse, kar dela ljudi »ejednake v človoški družbi. Hoče zato dosled no, da bode vsakdo, ki ima tudi najmanjšo stvarco v svoji lag ti, odstopil vse človeški družbi ali državi, katera bodo po* tem j edin i lastnik vsega tako, da bode imel vsakdo jedna&o pravico do dola, zaslužka in blagostanja tu na zemlji. Vso pridolko iu izdelke človeških rok si bodemo pdtem jod-nako delili. Ne bode razločka med bogatinom in ubožceni, ne med kapitalistom in delavcem. To je socijalizem v tako zvani komunistični obliki, ki jo tudi najbplj' rievaren. Saveda, ilekateri socijalisti ne gredo tako daleč. Toda vzemimo socijalizem, kot ga razumi večina njegovih pristašev. Zakaj se bori socijalizem tako strastno zoper ves sedanji red, zoper kapital, zoper vsako zasebno last, zakaj hoče, naj bodo država jedini lastnik sveta in sploh vsega človeškega premoženja? Zato, ker je dandanes tolik prepad med bogatimi in ubogimi, med delavcem in kapitalistom. Jeden ima vse, drugi nič, jednomu se denar in last vedno bolj nabira in kupiči, drugi vedno bolj obubožujejo. In tako bode položaj proletarca (ubogega delavca) vedno hujši, dokler se delavec 110 vzdigne in ne razbije verig, ki ga vežejo v podobi kapitalizma. To jo, kolikor mi mogoče, po domače opisan glavni nauk socijalizma. Zato je geslo socijalizma: Boj zoper vsako zasebno last! Nihče ne smo sam nič imeti, ampak država vse za vse, za vsakega jednako. Seveda lahko bi vladali to državo samo nekateri, ali pa samo jeden, toda to ni namen socijalizma. Soci-jalist zahteva, da vsi vladamo, pri-pomoremo k vladi, da ima vsakdo besedo na kak način, zahteva torej popolnoma demokratično ali obče-ljudsko vlado, zato se tudi imenuje socijalni demokrat. Boj zoper vsako zasebno last! Zasebna last je sooijalistu krivična, nepotrebna in vir vsega uboštva na zomlji. Pamet ih krščanska vera pa nam pravita: Zasebna last ni vir tolikega uboštva. Res jo, omejiti se morajo prevelika bogastva, krivično pridobljeno bogastvo'se mora vrniti in naj bode staro tudi tisoč lot, skrbeti moramo zato, da se zmanjša uboštvo. Preveliko bogastvo in preveliko uboštvo sta jednakonevarna za človeško družbo, zato je treba skrbeti za nekako splošno, kolikor mogočo občo blaginjo. Pri tem pa pomnimo besede: "Ubožoo imate vedno med seboj!" Kako opravičimo tanaš program? Prvič: Res je, da človek v primeri z Bogom nima neomejene lastninske pravice do kakega premoženja. Mi samo uživamo pridelke, sadove zemlje in drugega premoženja. Toda imamo lastninsko pravico nasproti drugim ljudemin jiimlahko branimo, da nas ne ovirajo na , naši lastnini. Drugič: Vsak človek, lastnik ali nelastnik, ima dolžnosti do človeške družbe sploh. Po besedah sv. pisma nihče ne živi zftse in nihče ne umrje zase. Mi živimo tudi drug za dru-zega. Imamo dolžnosti in pravioo drug do druzega. Te dolžnosti čisto pozablja socijalizem, neizmerno pa pretirava pravioe, pravioo do življenja, pravico do deloža pri vladi, do jednakega deloža pri izdelkih, pravico do neomejene misli in bogvo katere pravioe še. Pravice človeško Socijalizem pretirava, dolžnosti pa zanemarja. Zato kličemo lastniku in nelastifjiku, bogatinu in ubožcu: Vsi imate ciflžnosti in pravice drug do druzega; in.ee imaš kako last, če imaš kaj svojega tu na svetu, ne smeš tega zlorabljati tako, da bo škodilo človeški1, družbi, moraš pa tudi spolnjevati, vse dolžnosti do drugih ljudi, katere si tudi sprejel z večjim imetjem, čim več imaš, tem več si za človeštvo dolžan storiti. Če ne delaš, nimaš pravice jesti. \ Tretjič: Pamet, razum in zgodovina nas učita, da Bog sam ni ukazal, naj se zemlja, last, sploh vse imetje razdeli med posamezno ude človeške družbe. On tega ni zapo-vedal, tudi takozvano naravno pravo tega ne zahteva naravnost. To je resnica, katere niso znašli bogo-slovci zato, da bi bogatine ž njo strašili. To je prepričanje in zavest vsega človeštva in zgodovine. Bog sam ni nikomur delil bogastva, on samo prepušča, da se nekaterim nabere več kakor drugim. To je pristni krščanski nauk, nauk bogoslov-cev in sv. očetov. Naj torej bogatin toga ne pozabi. Mi tudi ho trdimo, da je zasebna last boljša nego skupna last, skupno imetje. Skupijo imptje je samo na Nflbi boljše, Sq človek ne bil grešil. Kor pa j« človek grešil in k i,I , , , •,., slabemu nagnjen, zato jo zasebna last jedino mogoča, j edino prava delitev vstvarjeijili božjih dobrot. To se torej pravi, pred prvim grehom člčveka; človeku ni bilo treba deliti si skupno zefnljo. Odkar pa jo grešil, od takrat zahteva naravna in božja pravica, da si je delil zettt-Ijo in sploh vse iihetje. Z delitvijo posvetnih dobrot je hotel liog poslej deloma zdraviti bolno človeško družbo. In navedem naj kratko še dokaze: a) Zgodovina nas uči, da drug družabni red sedaj ni mogoč. V tolikih stoletjih človeške zgodovine je človek gotovo enkrat pravo zadel. Ali naj pa trdimo, da je človeška narava res tako daleč padla, da se nikdar ne more povzdigniti do resnice in pravico? No, potem ima tudi ^socializem mrvico svoje res nice, malo upa, da kdaj prodere s svojimi nauki! Seveda, res so bile tu in tam v zgodovini malenkostne, neznatne izjeme, toda nikdar ne pri olikanih narodih, in še pri najbolj divjih lovskih in nomadskih naro dih niso imeli nikdar vsi udje vsega skupaj brez izjeme. b) Zasobna last je potrebna za mirno človeško življenje. Res ljudje se vsaki dan prepirajo za tvoje in moje celo dandanes, ko imamo vendar že davno vpeljano zasebno last. To je pa ravno najboljši dokaz zato, da bode mirno življenje kdaj čisto nemogočo, kadar bodento imeli vse stvari, vse imetje skupaj. Sedaj se ti prepiri, ti nemiri poravnajo vsaj po postavnem potu. Toda kadar bodemo imeli vsi jednake pravice do vsega, kako se bbdemo pa takrat'gledali? S trenutkom,'ko, se uvpdesocijalnodembkratična država začno se tudi prepir vseh zoper vse. Dokaz temu so vsi socialistični in komunistični poskusi, katerih pozua zgodovino dovolj in kateri so se skoro vsi zaradi nesloge, prepira in zavisti ponesrečili. In zakaj? Zato, ker je človek bolj nagnjen k hudemu nego k dobremu, zato, ker je človek vsled greha odprl vrata v som mogočim strastem in slabostim. Da, predragi pristaši rdečega prapora, rdeče zastave, odstranite to bodeče želo iz človeške iiarave, potem bodo radi vsi ljudje z vami delili svoje premoženje. Do tedaj pa vam želimo dober tek pri požiranju vaših brezumnih puhlic o kapitalizmu, o državnem molohu, o mamonu, o izkoriščanju delavca, o modernem su-ženstvu! Zatrito iz človeka samo-ljubnost in samopašnost, potem bodemo pa re« žo imeli nebesa na zemlji in se nam ne bode tako tožilo po raju tam gori nad zvezdami! c) če človek nima kaj sam zase, nima plačila za svoje delo, tudi dolgo delal ne bode. Za razveselje-vanje nihče dolgo ne dela. Delamo zato, ker moramo, ker nam zemlja drugače ne rodi. • Dokler človek no ve, da bode sad svojih žuljev užival sam in pa njegovi otroci, njegova družina, no bode dolgo in vztrajno delal. d) Bog je ystvaril družino, dru-žijnsko življenje. Roditelji morajo skrbeti za svoje otroke, za njih vzgojo in v te njihove dolžnosti in pravice so ne sme nihče vtikati! Zato je neobhodno treba lastnega stanovanja ali vsaj lastne rabe stanovanja, hrane, obleke itd. e) Brez zasebne lasti ni mogočega napredka. Ali mislite, da bi imel človeški »od dandanes toliko poka zati, če bi ne bil vsak človek posebej zase plačan za svoj trud in na por. Ne imeli bi naših podjetij, ne bilo .bi železnic ne brzojava, ne telefona, ne paritikov, ne bilo bi prekopov, predorov, velikanskih koristnih naprav, stavb itd. f) Brez zasebne ali privatne lasti bi tudi človek pozabil na marsikako čednost, na dela vnost, varčnost, red, ljubezen in prijateljstvo. To so na kratko po krščanskem inodroslovju začrtani razlogi, zakaj mora biti na svetu lastninska pravica, zasobna last, zakaj so si morali ljudje deliti zemljo in posest Ker pa je to res, je tudi res, da no morejo imeti vsi ljudje jednako mero premoženja — premoženje se nikakor no da jednako deliti — jeden dobi voč, drugi manj,, j boljšo, dryigi slabše, vsaj zato žo, kor zemlja in stvari niso vse jednake, Ljudje pa tu,di niso jednaki, jedea sj lahko pridobi voč, drugi manj, zato ker ui»o vsi jednako vstvarjeai jediett'je dobil več ifložganov, drugi manj, jeden je krepak, drugi Slaboten, jeden ima srečo, drugi je nim» i. t. d. Upam, dragi slovenski težak, d» sem ti dosti natanko dokazal, zakaj sovtoj točki moti socijalizem. Tod* to ni jediha njegova zmota. . . , Cleveland,, QJ\io. F- V Parizu so začeli i7-***' jati časopi« zoper morskd boles*11' $420,00 v dar je poslala neznana oseba državnemu blagajnik" Združenih držav Mr. Robertsu. V Združenih državah je 31 tovarn, ki izdelujejo sladkor 1,! sladkorne pese. _____ . . ■ ijjj Na Angleškem se bo p"4«' lalo samo toliko pšenice, da bo zadostovala loeni četrtinfci potrebšo«'1 Na otoku "Jamaica" »»se skušale angleške in amerikanske komottve in so amerikanske angled® daleč prekosile. ' ' ' ' ... ■ ^mi«™ Princ C h u n, ki ima prositi na nemškem, dvoru odp»š®* nja, prido v par dneh v Ber»l">' k j or bo imel priliko izigrati komedijo kitajskih komati j. Najdaljši p»d ni o r » k ' zojav bodo napcij&li iz_K»i»adev Avstralijo.' Dolg bo 5834 n*^ milj. Veljal bd tl0,000^)0*0, g°wV pa bo do 1. januvarija 1903. Odločni nastop francos^ poslanika v Carigradu je pr,9' sultana, da bo izplačala ved»» Pl8. zna turška blagajna blizu poldr'^1 milijon frankov. Japonski univerzi j« P ■ daril v Tokio baron Iwaisaki vel*"9 knjižnico, ki sestoji iz 13,000 ; kov. Kupil jo je na Angleškem " zapuščine nekega profesorja. Angleška pošta je i»iela v minulem letu $09,977,350 dob<><^ kov in ji je ostalo čistega dobi® ' $16,296,765. Pri brzojavu pa je bl 0 izgube v minulem letu $1,766,08'I V Was bin g tonu in F1"' 1 a d e l p h i j i imajo letos »e"*. vadno mnogo bolh in prebival01' _ niso te nadloge vajeni,.se.silnO tožujejo nad vsiljivostjo in na nostjo malih skakačic. * 4 : Striček Sam je prodal davno dve..transportni, l»diji,B „ pravil lop ' 'dobiček". < 'McPb«rt,<>" je valjala pred par leti $200,00». ^ daj so jo prodali za $18»700 ' "Terek", ki je veljala $m,0|J bila prodana za $19,600. ^ kažejo številke, je izgubil »tri Sam pri teh dveh prevoznih lRn Mildi63140roi sri's" 5 Čustvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Rudolf Kaučič 3141 roj >83, Janez DeCman »142 roj '83, Andrej Vražen 3143 roj '81, Janez Kavčič 3144 roj 80, Jos. Zallar , 3145 ro '79, Anton Orablevec 314« roj '78, Franc ' a, »trekel 3148 roj '77, Jožef Motos 3149 roj '77 "Franc Motos 31 .»0 roj 7« b rane fSL»tl% '71, pS& rirn, Mat. Mannč*, 3159 ro^O^ ■ roj 'L Alojz p^s« ajn«^ K^nCRsv°Fran,6iSkaSal. 29 Joliet, IU, Anton Belobraidič3W9 roj '81, Anton i Ttfev^v Petra in Pavla 38 Kansas City, Kan«. Janez Korstinc 3173 roj '62, sprejet 32. avg. '01. 1),,uStv0 »teJe 'U udov' Suspendovaiti: fustva sv. Jožefa 41 Pittsburg. Pa. Jožef Perko 1881 20. avg. '01. D.S.44u. čustva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Janez OiČak 81 20 avg. >01. D. ILUgu. ^ društva sv Vida 25 Cleveland, O. Anton Adler 1339, Stefan Oberstar 130« 19 av„. .0] , . Društvo stoje 177 udov. '^driStvasv Jožefa 1« Virginia, Minn. Jakob Ausec 2571, Frank A usee 2579, A. Vidmar 257« 19 avg '01 Društvo stoje 125 udoy. % društva Je?us D Pastir 32 Bnumolaw, Wash. Karol Malateta 1723 10. avgusta 1901 ' , Društvo šteje 38 udov. druitva Srca Jezusovega 54 Hibbiug, Minn. Marko Breznik 2095 26. avgusta . looi Društvo šteje 34 udov. Odstopili: 0,4 društva sv Petra 30 Bed Jacket, Michigan Marko Segina l«91 26. avgusta 1901 ' • Društvo »teje 12« udov. . Pristopile soproge: ^^Hštvusv. Vida 25 Cleveland, O;- Jožefa Vovk 1545 roj '«1, Bozallja Ramuudeli 1546 roj '78 Ivana Tanko 1547 roj '80, Ana Kob« 1548 roj 80, Frančiška Skul ■ 1549 roj '«9 Marta Mesojedec 1550 roj '80, Rozalija Martinčič 1551 roj '87, ^ Mil®' '1552 roj "», sprejete 19. avg. '01. DruStvo šteje 95 soprog. * 4rvwtVu sv Jožefa 12 Forest City, Pa. Terezija Qrom 1553 roj '74. Marija Suho-, , lolnik 1554 roj '81, Pavla Stefančič 1555 roj '79f, ihr18. avg D 5. 89 spg. društvu sv Tožefa 21 Federal, Pa. Helena Miklič 1556 roj '05, sprejeta 12. avg. 1^01. Društvo šteje «3 soprog, društvu sv Petra in Pavla 38 Kansas Citjr, Kas. Katarina Kerstinc 1557 roj 70, sprejeta 22. avg. '01. Društvo šteje 1« soprog. Suspendovano soproge ^ društva sv. Jožefa 41 Pittsburg, Pa. Marija Perko 1311 20. avg: D š, 23 spg. r1 društva sv Jožefa 2 Joliet, 1». Ana Cičak 90 20. avg. '01. D. š. 11« spg. ^ društva sv" Vida 25 Cleveland, O- Marija Adlor 1027. Marija (>b»rstar 1013 19. avg. '01 Društvo-šteje 93 soprog. Odstopile soproge: ^ društva sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, 111. Ana Žnidaršič 519, Ana Stukel 524. . Zofiia Rrartlč 50119 avn '01. Društvo šteje 48 soprog, d,uš,JvVj™ufl) I>Lstir 3^ EnumaJavr, Wash. Rozalija Malatesta 1225 10. av|. 1901 Urustvo šteje 20 soprog. Izkaz asesmenta št. 9 za mesec september vsem društvo« K.. S. K. Jednote. 1. šteje 21« udov na $1,000.00 Prispevek teh udov znaša $ 108.00 5. .. 402 " " 1,000-00 : „ „ 361« " o. << 208 « <• 1,()0(>.00 -J680O 1. šteje 15 udov na * 500.00 Prispevek teli udov znaša $ 3.75 2. " 5» " » 500.00 „ „ ;,. 1J 70 " 3 .. J, « " >500.00 " " « 2345 - 4 .. V, .. .. moS " " " 17.20 K H «< il Irt Oft s. " 23 " " 500.00 „ „ " 6. " i3 " '« 500/00 5 " «30 Pristop K. S. K. J. $28.50.--Skupno uplačllo $2174.45. K Opomba Ti vsasmeut in znesek, kateri ua vas pripada, naložen od ime-afora posla ti na 1 tajska K. S. K. ... v 30. dneh, ko je bil raz-^al assessment. Imena umrlih. v Stav. 2875: Harry Orlgo, star 33 let, ud društva sv. Jožefa 5« Leadville, Colo. . fcj&ffi Jožefa 21 Federal, Pa. ifSCtt SKI' ^ »v. Fraučka Sal. 29 Joli.t, IU. jul. 1901. ~ MlttAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jadnote, 903 m: Scott'St., JOLIET, ILLINOIS. f Iz delavskih krogov. Pittsburg, Pa.,25.avgusta.— Profesor Jenks je šel v New York, kjer bo poiskal. Schvvaba in bo skur šal doaeoi z djim kako sporazum-Ijenje glede štrajka. Amalgamated Association je pripravljena skleniti premirje, toda le pod temi pogoji: 1. Amal. Ass. podpiše plačilna scalo po vseh onih delavnicah, katere je kontrolirala v minulem letu. 2. Po onih delavnicah, ki so se organizirale, po milwauski konvenciji, se podpiše le provizorioua plačilna scala. 3. Vse delavnice po katerih so zaposleni organizirani delavci, spadajo pod kontrolo Amal. Asa. De-lavoi, ki so hočejo organizirati in pristopiti v Amal. Ass. so opravičeni do tega in pravoveljavni z vsemi dosedanjimi člani. Predsednik United Mine Workers gospod Mitchell se tudi trwdi na vseh mogočih krajih, da bi dosegel kako sporazumljenje. Razširja se govorica, da se je izrazil ravnatelj Schwab: "Navztio ogromni škodi in izgubi, ki jo doživi trust, je potrebno, da se boj izvo-juje do konca in da se unija popolnoma uniči." McKeesport, Pa., 25. av-gusta. —Včeraj popoludne so uprizorili tukajšnji člani unije veliko demonstracijo. N*jpoprej sot napravili veliko parado, kater je bil pi'vtfWi vzrok turških »apafdov v Am&nijo, s« ne ve, ker Turki liApadajo- Armenijo že več stole*i-j. Najbrže je vzrok ropanje — ropanje poljskih pridelkov in deklet, —i kakor nekdaj pred. 400 leti na Kraujskem in Hrvatskem, predno so to Božjo pregnali iz Evrope. TodA najhujši napadi začeli »o se leta 1894. Brez svarila razlile so se takrat od juga turška 'krdela na konjih in kamelah čez Armensko deželo. Cele vasi so takrat opustošili, ljudi: pomorili, koče požgali. Uničili so ys», kar se je dalo uničiti. Evropa je to novico šelo čez leto dan zvedela. AmeVikanski kongres je poslal takrat poziv na sultana, evropske sile pa so poslale svojo komisijo k sultanu. Sultan pa je le migal t. rameni in se delal nedolžnega, češ, on ne ve o ničemur. Nato se je podala komisija na lice mesta v Armenijo in tam je našla 18 mesecev po preteku turškega napada odrezane glave Armencev na-taknjen« na kole ob potih in plotovih. Rok in nog ia drugih delov telesa je ležalo vse polno na okrog; dežela je bila kakor izumrta, plev*l je rastel na pogoriščih. Evropa jo poslala pomoč — poslala je denarja v Armenijo. Toda čemu naj bo denar, kjer ni ničesar kupiti, kjer nihče ne prodaja. Armenci pričakovali so novega navala Turkov, toraj niso postavili novih selišč, in ko je huda zima prišla nanje mrli so v takem številu, da se je bilo bati, da cel rod do pomladi izumre. Ko je komisija napravila svoje poročilo, zahtevale so evropske vlade naenkrat od sultana, naj Armenoe vzame pod varstvo. Začetkom se je branil, toda upor, ki je radi tega nastal v Carigradu leta 189«, ga je tako prestrašil, da se je podal in iz dal ukaz, naj so volja vlad izpelje, in d asi mu ni bilo mnogo do tega ali ga bodo ubogali ali ne, vendar je bil nekaj časa mir, in zopet so prišli At»y»noi iz svojih skrivališč in stavili W si nove koče. V zadoščenje, katerega so zahte-1 vale vlade od sultana za umor 80,-000 ljudi, izpustil je 24 zaprtih Armencev iz ječe in nekaterim je premeni! smrtno kazen v dosmrtni zapor. Tudi je dovolil nekaj denarja, da »e podrte cerkve zopet postavijo in nove šole zidajo. A glavne reči pa le ni storil sultan, namreč pustil je Armence brez oborožene moči, katera naj bi jih branila napadov surovimi sosadi. In tako si je Armenija komaj malo opomogla, ko slišimo, da tur-čin zopet mori in žge in žuga uničiti malo krščansko ljudstvo Armencev. Namost* da se vlade lasajo med seboj, kako naj dele svoj azijatski in afrikanski rop, naj bi raj še prišle na pomoč svojim datiranim sobra-tom kristijanom v Armeniji, in namesto, da si hočejo razdeliti Kino, naj si rajši razdele turško cesarstvo mad seboj; da bo prelivanju kristi janske krvi vsaj pred pragom civili zacije skoraj konec. ADMIRAL SCHLEY. Turške moritve. V zadnji številki smo sporočili: "Tolpa Turkov, obstoječa iz 400 mož j 0 napadi a Armenske kristijane in je porušila 12 vasi in zapustila za seboj smrt in pogorišče. Samo mladim dekletom so prizanesli, katere so odvedli v har«me. Možki so bili vsi brez izjeme pomor jeni." Zgodovina nima slučajev večje grozovitosti, kakor jih Turki uganjajo v Armeniji. Svet niti pojma nima o molitvah, ki s« ae tam zadnjih 5 let primerili, v katerem času je bil« pomorjeftih nio ma»j nego 80,000 ljudi. l£oim»ija,' katero s* evropske vlade poslale preiskovati položaj Ar-metneev leta 18»$'j« popoala, j« -bilo o >%>ži$» le,ta 209,01)0 , . , f S"/' Oblačice nad Balkanom. Na Balkanu vedno vre in se kuha da sopari kot oblačice mečejo sence na posamezne državice. Vsak najmanjši dogodek, in teh je dolga vrsta, se tolmači kot posledica vna-njih intrig in znamenja delujočega ognjenika. Nedavno se je raznesel glas, da se hoče knez Ferdinand Kdburški proglasiti bolgarskim kraljem. Ta vest ni bila iz zraka vzeta, ker so poznate razne cirkuatode Ko-buržanove še iz dobe Stambulove strahovlade. Ko je ruski veliki knez Aleksander Mihajlovič skozi Bolgarijo potoval v Carigrad, podtikali so mu razne namene, tudi to, sultanu,- da1 napravi mir in red med raznimi rodovi. In to posredovanje je dalo povod misli, da hoče Rusija odtrgati Makedonijo in Staro Srbijo od Turčije ter ustanoviti Velike Bolgarijo ali Veliko Srbijo. In mogoče je, da so Bolgarija, Srbija, Črna gora in Grška pričakovale ruske pomoči v boju proti Turčiji. Da bi razgnal oblačice nad Balkanom, je moral knez Mihajlovič potovati na sultanov dvor. Knez je gotovo zahteval od sultana potrebne reforme, a mu tudi zagotovil, da Rusija ne misli na premembe na Balkanu. Iz Sofije j« takoj prišla vest, da bolgarski knez ne misli na kraljevsko krono, in na Balkanu so se polegli bojni duhovi. Obče je znano, da Rusija brani in vzdržuj« bolnika ob Bosporu. Dokler životari ta stoletni bolnik,more Rusija obračati svojo moč in pozornost v Azijo. V vsakem drugem slučaju bi morala Rusija velik del svoje armade vreči na evropski jug Tako pa ima Rusija proste roke, ker tudi Avstrija na Balkanu podpira "status quo." Navzlic temu pa Rusija pazno zasleduje balkansko vprašanje ter pri vsaki priliki posreduje, kadar so si rodovi na Balkanu v laseh. Od Rusije torej ne preti nevarnost. Pač pa se je začelo opasno gibanje v Albaniji. Nedavno je ugledni milanski "II Corrierc della Sera" objavil članek pod naslovom: "Ravnotežje na Jadranskem morju." To .avnotežj® si seveda italijanski list misli le pod italijansko zastavo. Zakaj pa je Italija pristopila k trodr-žavni zvezi, vpraša imenovani list. Zato, da Italija dobi garancijo za svojo celokupnost, da izposluje gospodarske koristi iz trgovinskih po-godeb in vzdržiravnotežje na J adranskem in Sredozemskem morju. Prva dva pogoja sta se izpolnila, a n» tretji, da bi namreč Italija gospodovala na morju okolu sebe. Ravnotežje je Francija motila, ko je zasedla Tunis, zato mora Italija zasesti Albanijo trdi italijanski list. In res kažejo znamenja, da Italija prede niti preko Črne gore po Albaniji. Italija podpira italijanske šol« po Albaniji, nstanovila je poleg avstrijskih svojo poštne urade in Italijani iščejo po albanskih mestih t,ge za »vojo industrijo. Dne iO. jul- »o priplule tri italijanske vojn« ladije ua albansko obrežje, da zahtevajo odškodnino za nekega Piso-nija. Bila je to javna demonstracija, ,,a katero se je Avstrija odzvala » dvema vojnima ladijataa. Toda $kenderbergova dedščinani še zrela !sa Italijo, če se t,udi še deset Cri-spijev rodi med Arbanasi. Na avstrijskih obalah morejo Italijani doživeti katastrofo, kakor jo je Persano pri Visu in Barattieri v v Afriki. Na Adrijansko morje presta Italija in Nemčija. Balkanski narodi pa «e bodo ustavljali nemški j„ italijanski kulturi. In če hoče Avstrija varovati svoje koristi, mora podpirati edino le slovanski ži-velj ob Adriji. Slovanska politika „a avstrijskem jugu je trdna in naravna obramba proti iredentizmu in paugermanizmu. Plrult. Znamenitega opernega tenorista v Parizu Jeana de Reszke je povabil nekoč neki predmestni župnik, »aj bi pel na veliko nedeljo pri sv. maš*. Slavni tenorist »e je rad odzval !a-skavemu vabilu in je prišel. P« «v. maši je povabil župnik vse pevce na kosilo. Ko se vsede Jean de Resake k mizi, najde pod krožnikom lep, rudeč, umetno izdelan pirub. Ve« oveseljen ga vzame v roko in ae gospodu župniku spodobno zabvfiii za lepo darilo. Ko ga pa delj časa ogleduje opazi, da se da piruh odpreti. Poskuša in poskuša in slednjič se mu odpre. V jajcu je našel 500 frankov v zlatu. Nasmeje se prav prijazno in pravi proti gospodu župniku: "Jaz vzamem samo belino, rumenjak porabite za reveže in oer-kev." Car Aleksander II. Iu 6ast«ik. Zamahe ti je se ozdravi. Naijvaižiiejfta' iznajdba zadnjih let je: gotoVo' zdrnvilo za zamašenost: Oascarets Candy Catharicv Ozdravljenje jamčono. Pristne tablice so zaznamovane s C. C, C. Samo v Škatlici v vsih lekarnah lOtt- Mlijd častnik iz imenitne plemske rodbine v Petrogradu jc obiskal svojo mlado bratranko v mestu, kjer jo.našel več njenih živahnih U> varsic'. Takoj so začeli igrati igro zastavnico. Mlad oticirček mora dati zastavo, in na koncu igre so mu poredne mladenke za rešen je zastave naložile, naj se da obriti. To je bilo res hudo zanj, ker je bil jako ponosen na mah, ki se mu je kazal pod nosom. Potem so ga oblekle v žen«* ako obleko ter mu naročile, naj gre zdaj k fotografu ter se da fotografi- * rati. Mučno nalogo izvršuje, dasi nevoljno, vendar natanko, vračal m je častnik že od fotografa, toda, o nesreča! -—po stopil jicalt mu jc prišel nasproti car, ki, zagledavši gospodično, hoče galantno pozdraviti. Ali nesrečna vojaška gospodična je pri pogledu na carja vsa zmešana, postavi se v vojaško pozi-turo ter pred carjem — aalutira. "Kaj pa pomeni to?", vpraša ostro oar. Častnik je padel na kolena, pred njegovimi očmi je že migljala Sibirija, in s kratkimi besedami j« razložil carju vse. "Takoj k mostnemu komandantu!" je za povedal še car ter odšel. Ves obupan je prišel nesrečnež h generalu M., ki je bil slučajno ž ujiiu v sorodstvu, mu pojasnil, zakaj je prišel v ženskih oblačilih ter pričakoval svojo pri hodnjo osodo. To pa je bila za ge: nerala sitna stvar, car ni poznal šale s svojimi vojaki. "Torej počakaj tukaj, jaz pa grem k carju, kaj naj s teboj storim", pravi general ter odide. — Častnik je nestrpno čakal, in kmalu je zaslišal korake, a namesto generala je vsr,o-pila v kabinet — njegova žena Ta pa zagledavši tujo gospodično, ostrini, vrže temen pogled na predrz-[ nico ter skliče svoje domače, razlagajo jim, da je zdaj že zasačila za-petji v ko, ki kvari njeno zakonsko sr«čo. In hudo bi se bilo častniku godilo, ako bi se ne bil ravao povrnil general. Ta je svoji ljubosumni soprogi v naglici vse pojasnil in tudi svojemu zbeganemu sorodniku nekako z veseljem rekel: "No, še dobro je izišlo, car je danes slučajno dobr« volje. — Za kazen ti je naložil teden hisnoga zapora, ker si. se baš prikazal na ulicah — brez sablje." he — he — lie.. .. ali pa tudi ne morda pa res 110." "Kaj ti jo je?" • Mlinar ni izgovoril. "Mačka, mačka. Peterček. Sned-la jo je! In kako lepa klobasioa je je bila, velika, mastna. O, oj!n Obžalovaje jeigugal glavo s strani v stran. 1 "Zakaj pa nisi pazil?" je menil mlinar s tihim*očitanjem. In sklonil je glavo na prsi, kakor bi so sramoval, da je njegova ljubljenka stro-rila kaj takega. • , "Pazil, pazil, he, lie, he!" je je-oal Val te — ' 'Kako naj bi pazil ? -r-i Položil sem jo na mizo, semkaj tik žganioe, ki sem je že malo pokusil >— le pokusil, tako malo, a pijan nisem bil.... Tukajle sem jo torej dejal na mizo in premišljeval sem že, kako mi bode zvečer šla v slast, in tudi tebi, Peterček, bi je.bil dal nekaj. Tedaj pa je prinesel Klinar-jev Jakobe škaf koruze na mlin. In šel sem venkaj in shranil sem koru-zioo, hvala Bogu letos je lepa! In porazgovoril sem se malce z Jako-bfetom, tamkaj zunaj na drvih.sva malce posedla. In ko je odšel, moj Bog, moj sveti Bog! tedaj' pa tudi klobasico ni biloi-več. Ni je bilo no!j — 0....o....oj!". V alte se je prijel z obema rokama za glavo ter je zaplakal. Kakor, vsem starim pijancem, so mu solze prišle kaj hitro in navrh je še poielal slastne klobasice* ki je pa ni bilo. več..,. ■ , Ko se je naplakal, je nadaljeval, držeč se še vedno z obema rokama za vročo glavo, v kateri so se mu polagoma začeli puntati žganjski duhovi. "In ona — ona je sedela .tamkaj na peči ter si zadovoljno oblizovala mastni gobček.... O, šla ji je v, slast - moja klobasica - tej tatici, preklicani, prokleti! A nikdar več, ne več ne bode nobene ukradla, nikdar več!" Zadnji stavek je govoril skoro kričeč. Oči so se mu izbulile ter so mu zrle kakor prestrašene v luč, ki je nemirno plapolala ter z napol zabrisanim sojem obsevala njega in mlinarja. Prsi so se mu visoko dvigale in hropel je, kakftr bi nesel težak tovor, ali pa bi se s kom boril za življenje in smrt. Z rokami je krilil po zraku, kakor bi hotel koga udariti, pobiti koga na tla. "Ho - ho. ..prokleta! je grgral. Hotel je vstati, a jo padel nazaj na klop. Mlinar pa je prebledel. Zroč v pijanega druga z nemirnimi in bodočimi očmi, kakor bi ga hotel pre: bosti ter brati v njegovem srču usodo svoje ljubljenke, je vprašal s trepetajočim glasom; "Kje pa jo sedaj? Valte, kaj si storil z njo?" "Ha, ha" je kriknil pijaneo ter udaril s pestjo ob piravo mizo, da j« odskočity od tal, "ha, ha, kamen sem ji obesil "na nogo ter jo potopil v potoku. Ha, ha,,ha, ta tat:oa nesramna!" Mlinar je vztrepetal. Dasi je. bil že skoro popolnoma trezen, pot od mesta ije bil preoaj dolg — mu je vendar nekaj zašu-molo v glavi, kakor bi mu vsa pijača, kar je je danes použil, v vročem navalu bruhnila v glavo. Noz-možen v hipni jezi razsodno misliti in preudariti, kako malenkostna je vsa stvar, je planil pokonci ter siknil z groznim glasom: ' -Lopov -prokleti!" \ " Hipno je držal v roki gorjačo, ki jo j» poprej naslonil ob steno. In preden se je pijani Valte zavedal, da mu preti nevarnost, je zavihtel besni j»ož palico, da jo siknila po »raku ter padla Valteju na" tilnik, kakor pade kladivo ob naklo. "O, ah!" je jeknil Valte. Štresnil se je, se zazibal v straii, —in kakor posekan hrast se je zgrudi} pod mizo. Po mizi in po mlinarju jo brizgnila vroča kri. Valte je še nekaj hipov grgral pod uiizo ter se valjal in zvijal .po tleh. Potem pa je postala globoka, tišina v sobi. Luč je nemirno, vzplam-tevala. Ozki plaman so je zibal s strani v stran. Za hip je pojemal, kakor bi hotel ugasniti, a takoj jo spet visoko vzplamtel. Bilo jo kakor bi razjarjena kača sikaje migala s , svojim ostrim jezikom. Zunaj jo šumela voda, ki jo mod razpokami in skozi luknjice lesi- ne splavi padala v tolnmnček pri kolesih. Mlinar jo obstal na mestu v isti poziciji, v kakršni je stal pri udarcu. Le roka s palico se mu jo povesila. Sličon je bil kamen eni podobi. Stoprav čez nekoliko minut, so jo začel spet gibati. Prestrašeno zroč na mizo, ki so jo omadeževale debele rdeče kaplje, je tiho^ehanič-no mrmral: "Kri! kri!"^.r. > In kakor bi se ničosaf ne domislil je kriknil obupno, skoro blazno: "Valte, ali sem te močno?!" A ta ni odgovoril. Tudi grgral ni več. Le telo mu je še kakor je videl mlinar v polutmini pod mizo nalahno vztrepetavalo. Grozna slutnja je hipoma kakor mogočen električen tok prešinila Peterčka: "Nemara pa sem ga zadel smrtno!" Za hip je z .divjim pogledom bu-HI pred se, pod mizo. Potem pa si je, kakor' bi se hotel prepričati, ali sanja ali pa je vse to res gola istina, z levico polagoma potegnil čez nagubano, čelo,ki so mu ga močilo . mrzlo, znoj ne kapliee. —r Z desnico pa je dvignil gorjačo ter j o počasi položil na mizo, tesno k luči. Dolgo, dolgo je nemo zrl na težko gorjačo, v slabo brlečo luč, na kaplje krvi na mizi. — Na obrazu pa se mu je pojavljal vedno večji strah. Strašna< groza se mu jo brala iz vsake gubice, iz' slednje žilico. čutil jo--vsega tega so je šo pozneje dobrospominjal, kako mu je srce zaostalo, kako se mu je smrtna tesnoba ovila z železnimi, ovoji vsega telesa. Na vsak posamezni del telesa, doli od konca velikega prsta pa gor do temena, mu je polagoma legala nekaj grozno težkega, nekaj njemu samemu neum-Ijivega, nekaj neizrekljivega. Bilo mu je prioližno tako,a le približno, ker papolnoma tako se mu vendar ni dozdevalo, kakor bi mu polagoma zali vali posamezne ude, drugega za drugiqa, s te.žkim, ledonomrzlim svincem. In pod tem svincem mu je ginilo življenje. Bilo mu je, kakor bi navalili nanj ves svet. Čutil je, kako ga pritiska ta teža k zemlj i, k tlom. A vendar se ni mogel zrušiti. Moral je stati. Bil je tako neprogib-no trd in obkoljen od vseh strani z ono grozno pezo, da niti pasti ni mogel, ampak je moral stati mirno in trdno. Čez nekaj časa pa so ti okovi spet polagoma odklapljali, polagoma, leno, drug za drugim, kakor bi jih snemala brezčutna roka krvoločnega trinoga, ki se hoče dolgo naslajati in opajati z njegovimi mukami. Ko se je čutil oproščonega tega groznega bremena, te mrtvaške otrplosti, je spot kriknil: "Valjal" Sklonil se pod mizo tor začol tresti prijatelja. "Saj nisem nanioraval tako zelo!" je mrmral'kskor 'nezavesten, trepe: tajoč kakor trst v votru. "A moja jeza, moja jeza!" Valte pa jo ležal molče v polutmini, iztegnjen na dolgo po ilovnatih tloh. Postajal je ž«S trd in mrzol. Peterček jopograbil svečo tor mu posvetil v obraz. Bil je blod. Na ustnicah so se mu nabralo peno. Ia tilnika pa mu jo šo polagoma curljala kri ter so razlivala po umaza-norumenih tleh, kjer se je sesedala. "Mrtev!" jo zaihtel Grivec. In ječe se je zgrudil na tla' tik mrliča...... Glavo je povesil na prsi, obraz pa si je zakril z drhtečimi rokami. Lete so bile otrple in mrzle kakor led ker je vsa kri vrela iz njih k srcu, ki mu je utripalo hitro in glasno, da ja preglušilo šumenje padajoče vodo. — Razločno ga je slišal biti. Na polnoč je že šlo. Mlinar se je polagoma dvignil raz tla. Na posteljo je pogrnil drug čistejši prt. Ob"Zglavje je postavil stol ter se približal na njem blagoslovljeno svečo. S težavo je dvignil raz tla mrtvega druga tor ga prinesel na trepetajočih rokah ia Opotekajoč pod težkim breinOnom na posteljo. ' Bedel ia čutal jo ob žrtvi svoje neukročono jeze do zore. v''"''.- ... * /" * * . Drugega dna pa je tako srodi prodpoldnera korakal stari mlinar s počasnimi koraki in s sklonjeno glavo skozi našo vas. Dr. Heiserjev umetno sestavljen izvleček sarss-parilo z jodom, odstrani neprilike t skrupoloznih bolezni j vročinskega , ^ glavobola, mehurčkov, izpuktkov, i j oteklin, ran, jpeg bradanič, solnonič. kroničnega in sifilisičnega revatf-tizma posledio zastrupljenja in vseh z nečisto krvjo, provzr.očenih hole«' nij. Izvrstno zdravilo za čistenje in množenje krvi. Kupi pri W. C. j Holzhauer, lekarnar na 109 N. d«" |j oago cesti, Joliet III. Jožef Stukel JAVNI NOTAR 209 INDIANA ST., JOLIET, ItL se priporoča Slovencem in HrvaU>»M* vsa notarska dela, kakor pobotnice, kupne pogodbe, tožbe, pooblastila, prošnje za oproščenje vojaških vaj i. t. i« Nadalje prodaja FARME na liajuffH" nojših krajih Združenih držav po,-m nižjih conah. Zastopa tudi najboljše prekoui«^1"1 družbe in prodaja vožnje karte za najhitrejSe brzovozne parnike. Irtgf " Doutschland ", "Fuerst Bismarck i "Augusta Victoria", "Columbia" if JOHN CrUDIRA, 1751 St. Clair St., Cleveland, 0. Tei.8««t Priporočam tukaj Sni m Slovence« ' obilen obikk svojo prodajalnico zalo*0" z mnogovrstno spodnjo in zgornjooble""'' Velika izbor raznih srajc, jopic, P"5' nogovic, rokoric, trakov, dežnikov, »£' škili in moških klobukov, mašnih M>«» povestij in šo mnogo drugih k tej ^m, vini spadajd&h reči j. ' Nizke oene in dobro blago. Pri meni se Mko vsakdo naroSi n» "Antcr Slovenca." .1!, JOHN KOŠIČEK, 564 S. Centre Ave., Chicago, priporoča Slovencem svoj 1. aprila l9*" --otvorjeni—t- novi saloon^ kjer točim najboljSe pijače. ^ | Kupi les ali lumber tam, kjer g* dobiš najeonejše! - MI HOČEALO TVOJ DENA»> TI HOČEŠ NA $ LES! Če boš kupoval od nas, ti bo**10 vselej postregli z najnižjima tržni0* cenami. Mi imamo v zalogi vsak-0" vrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopji. meMl in trdi les, late, cederne steftCSt leske in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplalaos o""' Wi«o novega kanala. Presno kupiA, Upuua »Blii«i*»e ].ri nM, <3 >cl|!j »i mO W^r il le Wo i»S®V^llin" " iriUrwl, iloiiar, , ' W. J. LYONS, Naš Offioo in Lumjior Yard jo DESPLAINES II* CLINTON ULIC. JOLIKT, ILLINOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji Ima kako tožbo, naj se obrrto ^ nene. Mnogim Slovencem sem pomagal, da so dosegli svoje ali »oškodovanje dobili plačano. Ker •eni' angleščine popolnoma vešč, ahko pre tolmačim vsako tožbo i» v o se priporočam ALOJZ L0USHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, rROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SNOOK. Posebnost so naše imV tOc, ia "MeersclianiH" 5«- Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 08 Jftffersori cesti v Joliet, Itff Josip Zelnikar, • Cor^ljjfrA &owiWaivSts. J OMET. ILLINOIS, iriporoča HUovouoojn svojo gostilno v *abfoi3iijsko vino » lajboljM imvolil dm^re pijače.Vodno pijačami .ia do"' Zrl jo zamišljeno na pot prod sc in nikogar ni pozdravil. Ljudje so pogledovali za njim ter se mu čudili. Nekateri so pozneje trdili, da se jim je dozdeval tisti dan vsaj za deset let starejši kakor kdaj poprej. In Peterček jo šol proti mežnar-javomu domu. Mežnar Joža Potokar jo ravno pred hišo obrezoval repo. Mlinar je raz osivelo glavo počasi privzdignil veliki stari klobuk in zroč s steklenimi, motnimi očmi v debolo repo na majhnem vozu, jegovoril z mirnim, vdanim glasom: "Ponoči je pri meni izdihnil Ore-hovčov Valte, saj si ga poznal, Joža! Pa boš menda moral izkopati grob, in zvoniti bode tudi treba — trikrat na dan. Plačal bodein že jaz!. Sedaj pa grom v mesto. Če bi se morda ne vrnil o pravem času na stolu ob mrliču so denarji za pogreb in za zvonenjo. Dobro bi tudi bilo, če bi kdo kaj pogledal v mlin, da mrlič ne ostane popolnoma sam.. Če imaš kaj časa, Joža, daj, poglej! Mežnar se je čudil mlinarju in njegovemu govorjenju. In ker je bil radoveden in zgovoren kakor stara baba, niti vedel ni, po čem da(naj poprej povpraša. In hitel je: "Oj — oj — Peterček, povej no, kako pa je umrl,: k!aka bolezen? In v mesto greš — čemu pa v mesto? In veš, zvonenje, h gospodu župniku! Ho, Peterček, čakaj ali si slišal radi zvonjenja moraš h gospodu župniku,"... je kričal Joža za mlinarjem, ki jo že šel po oesti svojim potem. A ta so ni okrenil in ni poslušal mežnarjevih besod. Tedaj smo ga videli zadnjikrat v vasi. f Šel je v mesto ovajat svoj zločin. Ker so je sam ovadil in ker je storil zločin v jezi in ne namenoma, so ga obsodili le na dve loti ječe. A poldrugo leto po obsodbi je v ječi umrl. ANTON G-RAHEK naznanja p. n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 182 N. Chicago St. nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bode točil znano plzensko pivo, Faust, A nil eu ser Bush Iieer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijsko smodke. Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih, J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, HLEV IN KRMO ZA KONJE •TlSŽKK IN LA^KE VOZO VE izposoj u je t. f. Baskerville 408-410 Tan Buren cesta J0ll9t, IUltlOiS. Toll. B23 CANDY CATHARTIC in i ^^pTjj-, _ ^^________ Genuine stamped C. C. C. Never sold In bulk, Beware of the dealer who tries to sell "something just as good," R. C. BKRTNIK 1». II. HBRTNIK BERTNIK BROS UPo«30 BOKOV uuA^^mj Br Najlepši aa mu. AS PAko na zaCiatbu tak i terazj«^ l Dr. Bichtera STetoch^ny ] "KOTVOVY" 1 PAIN EXPELLER na prvom mieete Qo uajlepif a naj-spoIahlivejSf zovndtora^ liekprotii LAHKE, EEUMATIZ-mj, KLANIU Y BOKU, BOLENIU V KEKU • proti vMkfm obCafooeCam nan matioktm. Flaga 25c. a 50c. vw jVšetk^ch lek&ržack alebo a q LP. Ad. Bichter A (XJ 215 Pe«l Ste, Jk B^J^w —* ^ ui mačke. Konec. Peterček jib ja ogledoval z vidnim zanimanjem in veseljem. "He — mucike, male, mlade to-raj imate? lil kako so lope! Čaj te n#» "f* "tP* •v* "T* ■v' Jp J| Nikdo ne pozna več želodečnih bolezni], * > ki je začel rabiti novo in jedino vspešno aJ GRENKO VINO,5 kale$ga je po dolg-oletnenri trudu iznašel .zdravnik 2 ' Dr. M:. F. Bozinch.. Jj „ Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in erev, ter je & najboljša pomoč zoper dispepsijv, .nevralgijo in Želodčni j . katar, pokrcpi jetra, čisti in ponino&i kri po vsem telesu. ^ Eabiti je je natančno po navodilu in sider jede« kozarce J ► pred vsakim obedom in prodno ee gre k počitku. Ako po-navijaš to za nekaj dnij, bos gotovo opazil blagodejni učinek J ' tega zdravila. Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: *1 Dr. JV1. F. BOZINCH, S19 Milwaukee Avenue -- CHICAGO, ILL. % G-lavno agencijo za Joliet kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g,. j[ .A.. ISTEM^lSriOHE, 813-015 N. Scott St., - JOLIET, ILL. ^ Priperroia se rojakom r obilno naroibo t> mestu in oddaljenih krojih. \ »»i «JtC» ;•. AC »»JiCi tSCi«JiG I-.jCJ.. .S? Kratkočasnice Demanttii električni križ ■ najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervo/.nost, živčno oslabelost, slabost, izgub- bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, vse čute živčnega sistema. jamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta. ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden "'anlni električni križ ali pa šest za pet dolarjev, "a razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem. RALLE i/, Stuttgart, Ark. piSe, Trpel w.in »eč let na boletinab In noben zdravnik ali -Vjju,*'"1® zdravilo to« ni moglo ozdravili, Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kar »e zahvaljujem °u fleiiiaiilnemu elektrifineinu križu. POVIO, Iz Milwaukee, Wis, piSe- Vef. let me je mučil revmatizem. Po fiesttedenskl rabi 'Mktriinegu križa zatrjujem lahko pod prisego, da Bi boljSc.ga zdravila zoper vrernatizeno V«.!®01*0 f;,llia «»"» bolehal ua prsih in poskusil sem i.e več zilravnikov, a ničesar mi niso pomagali, ""oniantni električni krrž me je pa hitro ozdravel. V IGO SONNE, Kreeport, 111. hoy i1'1 kruljev od Šestega leta naprej iu sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-kJL*® sem prvič videl Vas oglas, sem si mislil, da je 1,0 navadni humbug, a vendar sklenil, da si «toh.., Kupili jednega Komaj sem rabil vas električni križ par dull mi je že bilo mogoče vstati s po-ls- Nuh"' ""''"•i ("'P0'"""1"1 zdrav. Zahvaljujem »e vam najsrčnejše. L KO 1'HARVAKT, Kastman, The Diamond Electric Cross Co., 38. 306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL. Kako mora farmar siliti postopača na delo, Tola21 j i vo. Kuharica: "Nikar se tako ne hu-dujte milostljiva, ako vas je nazval gospod soprog neumno gos, to pravi včasih celo meni." Moderno. Mali berač: "Prosim miloščine!" Gospod: "Kako to, da beračiš, ali nimaš starišev?" Berač: "Ne več, dve leti ježe, odkar sta se ločila." Neodvisna od kakega trusta ali kombinacije SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Western Office Sunny Brook Distillery Co., ^ Madison & Market Streets, CHICAGO, ILL. VELIKA ZALOGA c®rkvenih oblačil, kipov, srebrnih in zlatih kelihov, monstranc, tnolitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd. IZDELUJEMO JIH 8AM1 IN INPORTUJEMO IZ EVROPE katoliškim društvom postrežemo se znaki, banderi * in uniformami. ^ivečja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka. M. H. "WTLTZIUS & GO. ^9-431 East "Water St., Milwaukee, Wis. N e i z p e 1 j i v o povelje. Podjetnik na strehi: "Koliko vas je tam spodaj?" Delavci: "Pet." Podjetnik: "Polovica naj jih pride gori." Oitajte to! <*<>♦ Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIKTU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih Emersonovih Heinzevih UCHT running rlasovhiev Gramerjevih ^ovnjev Kiinbalovih ^^ ^^ ^^ in ...orgelj... Imam, pa tudi polno zalogo šivalnih strojev <><1 do #75.00. Za trpežno«t strojev se jamči. —- Oglasite se za te stroje v tiskarni AMEKIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbene instrumente pa pri P. Mersinger, 109 S. Ottawa cesta. JOLIET, ILLINOIS. TELEFON 2001. D o bra k a v a. Mož (proti ženi, ko jc že popil pol čase kave): "Ti, ali je to kava?" Žena (razdražena): "Kaj pa misliš, da je!" Mož: "No, vidiš, jaz sem tudi takoj uganil." L ako n i e n o. .Gospa: "Kaj jenajinteresantnejše na vožnji proti severnem tečaju?" Udeleženec ekspedicije: "Povra-tek, milostljiva," Eden izmed navihanih. Oficir: "Ali mi morete razložiti, kaj je tp strategija?" Rekrut: "Če nam poide munieija ter mi kar naprej streljamo, da tega ne opazi sovražnik." , 1 Sub Rosa. Gospod: "Kaj menite, ali bi me maral vaš papa za zeta?" Gospica: "O, prav gotovo; ori je namreč vedno drugega mnenja nego sem jaz." Agent for Besiey's BAR fifMklK Waukeean Ale and Porter. """ J. C. SMITH, BOTTLER. 4U Vas Burcn St. 'Phone 1719. Joliet, HI. John Kraker, 1199 St, Clair St., Cleveland, Ohio Tel. Main 3868. L. Priporočam v obilen poset svojo novo aostilBo ublfi«» založeno i dobrim, pijačami, d.*m"i!"u- Dim žganjem, troplBovoMn,pivom,vinom m smo - kam i. - Prodajam tudi p re m „ in vs|)r, vsakovrstna naročila za prevažanje tovora A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughrftn & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, L nadstropje. JOLIET, ILLINOIS, 15 a 11 k 1 r s k o. Prijatelj: "Imatvoj sinčeksvetlo-ali temnorumene lase?" Bankir: "Hm — zlato rumene lase." Med prijateljicami. A.: "Jaz primerjam življenje vedno bolj s kako šolo." B.: "Hm, — seveda, zato ker vselej obsediš." Dragoceno vino. Gost: "Kaj,--deset centov naj plačam za ta kozarček ponarejenega vina, ki ni druzega, kakor malo špirita, vode in barv«." Gostilničar: "No, ali to nič ne velja?" Z a b 1 e be t al. Tujec (ogledujoč klet vinskega trgovca): "Da, to je pa res nekaj krasnega, vsa vina i*, vseh let so tu zastopana." Vinotržec: "Kaj ne da,--- celo že za prihodnje leto." K letu 2000. Notica v časopisu: "Se le sinoči je sklenil mestni magistrat, da je prepovedana vožnja s konji po mestnih ulicah. Pritožbe so »e vršile že dolgo, da naj bi se odpravilo to oviro prometa z mestnih ulic. Neprimerno. A.: "Slišal sem, da si poprosil za roko starejše bankirjeve hčerke, ti si torej tudi postal oboževalec zlatega teleta." , B.: "Tega ne......za teleta je namreč ona že veliko prestara." I n d i r c k 111 o z n a 11 s t v o. A.: "Torej milostljiva, vipoznate mojo ženo?" B.: "Seveda, celo prav dobro." A.: "Pa se vendar ne spominjam, da bi že bila vam predstavljena." B.: "Seveda ne, toda jaz imam sedaj služkinjo, ki je prej služila dva meseca pri vas." Razžaljen si i k a r. "Bedak je ta trgovec s slikami! < Pravi mi, da ni noben živ lev tak, i kakoršnega sem jaz naslikal, tepec . ----kakor Ida je že vse žive leve videl." Spoznala. j Dijak: "Sedemkrat sem vas že poklical, da bi plačal, zakaj ne pridete?" Natakarica: "Mislila sem, da se le šalite." o t r a s n a grožnja. Ona: "Ce mi ne kupiš novega klobuka, potem--potem te »e bom ničesar več prosila." AMERIKANSKI SLOVtNfcC, AVG. 30, 1901. Ako je od Karretta^je gotove^ po ceni. Preše po ceni... Narediti hočemo prostor novim prešam, ki so ravno (lošle, zatoraj razprodajamo stare z 20 odstotki ceneje. Vsaka izmed ponujanili (nekaj nad trideset) je v dobrem stanu. Pridite in oglejte si razstavo v oknih— pazite na cene in ne opustite priložnosti kupiti preše po ceni. Pridite kmalu, kajti ostale ne bodo dolgo. ^arvel po......f l.25 New Model po .. . .13.50 Rival po......$3.60 ',ll8J' "...... 2.00 Empire " .... 3.50 Falcon ...... 2.25 Wei Clad...... 1.48 Novelty " ____ 5.50 Royal......... 4.25 ,cyele........ 4.25 ' Sears......... 1.05 Vse te so v najboljšem stanu in po označenih cenah! Barrett Hardware Co., 218-220 North Chicago St. & 404 Clinton St., JOLIET, ILLINOIS. Fred Sehrins--- , * Brewing Company w^varji in izdelovalci pive v steklenicah. p=~'iiležano pivo *>UET, ILLS. Krajevni zastopnik vseli najboljSili prekomorskih ?rt na atlantskem moi-jti je JOHN KUKAR, «20 N. Chicago St., Joliet, III., kar bi si naj- zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, žeieR. Gr- IV-AJSr POHEK ; nastanjeni zdravnik na: So. West Co?. 10th A: Walnut Str. in N. West Cor. se(,aj Park & Central Str«., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemKkega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega ilruStv« in jeden najprnjubljenejšili idravuikov zaradi svojih sposobnosti j se priporoča slovenskemu, občinstvu, (i laso viti 1« proslavljeni zdravnik, l-i so je izučil in prejel diplomo na slOvoč.ih zdravniških vseučiliščih v K\k»( ,•» >v Ameril« z največjo pohvalo, je bil rojen -v »amoboru.iMt HrvateUem. ima kletne , zdravniško skušnjo, Zdravi najtežje in najopasuejšovčloveftke...bolezni. Prišel jc . mlad v to deželo, v. žulji in bogatim znanjem in skušnjami je jnistal predsednik , dveh največjih medicinskih za\odovM»i dobil je glas svetovnega zclrovuika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: ])K. 0. IVANA POHtiJM- 8 trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih v grlu, pluMh, glavni in nosi i katar krvne In kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v itiehiiriii JivS bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanie i' t d _ Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, tia rnu nikdo več ne more magati. naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoie«, vn-oL nI. "VANA POHEKA. On je na STOTIN K IN STOTIN K nevarno telffis^ ozS.Sl" posebno pa mu je ljob.i pomagati svojem,, rojaku in bratu po rodu in 1 ^vi m. V M *>*>* "j* izrM'w udarjenega pri ^rar^u otrok. -VSI ONI:-- kateri ne morejo osebno priti k'njemu, naj oplSejo natanko svojo bolezen, kako je Stara bolezen, in on odpežlje takoj zdravilo m navod, kako se in a ,dravit . V slu čaju, '1" v.U., da Jf^^^X'i}^ ker neče da bi trosil svoj k.vavo zasluzen, denar po nepotrebneffl. Kaj govorijo od Ura. }\>h,ka nižje podpUmi-' VSAKEMU KATEREMU PRIDE V UOKR- Svedočim, da sem osebno znan z dr. O. 1. 1'ohekom in vem. da je zdravnik prvega razreda m gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo pripora",ti. H(,s- 1'- WHITE, sodnik sodišču v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. ,lr. Poliek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklu:; je visoko cenjen za svoje poštenje fn priznan za najboljšega zdravnika v Kansas t;ity J MARTIN 8TEWAHT, občinski blagajnik v Kansas City, Mo„ U. S. A. Spoštovani zdraviilk:--Na/.naujiiin vmn, <1,, serii j.lraviln poVUMl in m-iii poiiohiomn oiOnvii 7J0 £ vam /II hvaljitji-iri, k« *>m b,,N,al Mtet^uS« 4<',»' ni.is1«' „i:)joDolewn. Va* i«laul JOS. /.GANIČ, lUiutU,^. Pa. Sl,Slii ° vam 1'VHl* /.a..»lovljenj«"»J■' '"»j *'» povwm Ji,bil »rak i,i Jobr«, ..zdravi km j« „ , WKK UKNDkHsON. Kansm. City. Spoštovani K.np, zdravnl i—Vpila vasi l.va.1« *» «vo)6 omItkv ljvnk- * u-H-«. bolezni THOM. .IftRKOVIO. iron Mountain, Mieh ■—-NASVETE DAJE ZASTONJ__ .1 Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na: DH, O-. I V". ATS' POHEK, Post Office Boxes 553 & 568. KANSAS CITY, MQ., U. S. A. MALI OGLASI V'^ay One viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNUSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jedrnem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj. vedno.z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena pre-HoMea. lu UNUSKA. BRIVNICA. Milina! t«;."- J! Pozor Slovenci! J ki želite naložiti svoje prihranke varno in obrestonosno. — K metalca | posojlitiica ljub) jati she okolice obrestuje iz Amerike došle de-| narje po 4h % | 0(1 dne prejem«, pa do dne izplačila, i Peharji se lahko pofiljejo naravnost na naslov: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice t Ljubljani. S Vsak pošiljalec naj blagovoli pridejati «voj natančen naslov, da t »e mu more potem poslati branilnična knjižica in račun o menjavi. Kdor pa želi poslati svoj denar po banki, iiaj naroči banki Knauth, Naohod & Kuehne v New Vorku in Leipzigu za nakaz svote na naš naslov. Ravnate j sivo. HIŠA IN LOTA NA PRODAJ So. Chicago na Erie ave. med 96: in 1)7. cesto. Hiša je 22 čevljev široka in 40 dolga, ima dve nadstropji v vsakem po s sob. Vredna je $2.400. Polovico je plačati takoj, drugo pa na dogovorjeni rok. ■— Za podrobnosti vprašaj pismeno ah UHtmeno pri John Golob 203 Bridge St. Joliet, 111. "NT« - J n " i A 1..J, K. POKTF.R, predsednik. JOSEPH BRAtIN, taj. in blap. a a prodaj iu E> POrter BREWING COMPANY. JDT=L. OI_j"YISTE ZDRAVNIK IN OPERATER OFFICE IN STANOVANJE; 402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL, URADNE lIREs Od 12 do 4 popoludne. Od 6 do 9 »eter Številka telefona 842. Anton Horwat Izdelovalec avstrijskih viržink. f Phone No. 3431 PAUL SCHNELLER, NOTAH -NOTARY PUBLIC v Oalamet-u. Mich, naznanja, da je prijel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju nji-/hovih pravnih poslov v stari domovini. na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-IJ, kjer točim vodno sveie pivo, fino ktUiforiiljeko vino, dobro ž|?iw,)e iti tržim najboljSe smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu. IZDELUJEM, KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............ $18 do 40; cena 3 glasnim...... .#26 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Pivovarna,- Soutli Bluff Street EAGLE BREWERY. izdelovalci uležane pive PAL ALE in LONDON PORTER Posebnost le Pole Wiener Bier, JOLIET, ILLINOIS ■? 1 ATAll I 14 lepih daril! Največja kupna ponudbo sedanjega časa! L nO I Url J Blago si ogledati ne stane nič! Prodajamo najboljše ure! M02k«i ali ženska ura ia pristnega amerilianskeua Ukaratnepa double zlata z dvojnim pokrovom, s finim kolesovjem in dragimi kameni, z dvajsetletnim pism, jamstvom, pa je podobna čisto zlati v vrednosti $40.— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih t>0. dneh. dodamo sledeča darila: 1 fino dunajsko pipiuo iz takozvane liiorske penej v vrednosti JI.50. 1 pristni Spic za ciRU-rete, 1 usnjato moSnjico za tobak, I nikijasto Skatljieo za žvepljenke, 1 verižico za uro, 1 zlato brofi. 1 par uhanov s kamenčki, 1 kravatno bodico, (rum Le itd. Vro in našteta darila pofljemo po C O D za $4.98 in ekspresne stroSke. Blago se lahko kupi proti gotovemu denarju, smeš isto pregledati in je vrniti na naše stroške, ie ti ne ugaja. K jer ni ekspresne postaje, je poslati denar z naročilom vred in takim doftamo če po vrhu lep žepni nožek, blago pa pošljemo v priporočenem pisnm. Kdo*1 kupi aH proda šest ur, dobi eno v nagrado zastonj. Pili na: ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, Chicago, 111. Nova spričevala. SOUDAN, MINN., 20. julija 1901.-Dragi prijatelj: 'i'i si meni pisal, da naj 'JPi takoj odpi&em ko bodem harmonike prejel, li sem mislil 4. julija sail) priti v Joliet obiskat svoje znance iu se Ti pri tej priliki zahVfcllti za poslane harmonike, katere mi silno ugajaji) in jih sedaj ne dam nikomur četudi bi mi zanje 20 dolarjev več ponudil. To spričevalo smeš priobčiti v časopisu, ker dobro delo se puč sme javno pohvaliti. FRANK HORWATICH, Box 770. AliDRIDGiH, MONT., 21. marca 1001. -Dragi rojak: Namenil sem seVam pisati, da ne samo jaz, ampak vsak kdor me obišče,' se čudi umetnim glasovom vaših harmonik. Ako bi se slučajno koda! pokaiile, se vam.priporočam v popravo. ANORO koVICH. LEADVILtiE, GOLO —Drag prijatelj: o Harmonike sem prejel In sem jih prav vesel, ker ste ml jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imam tedne za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vaše delo. JOS. HEGLER. NEPRIATELIA L'UDSREHO POKOLES1A, -ktorych- PROF. COLLINS BIJE A PORAZA. .AO/lične choroby prs, srdea, ©či, žaludka, ladvin (okrutky. boleiiie hlavy, prechladnutie, katar, zapalenie pfiks slabosti., mrtvica, krče, lamka, vred, zaduch, vodnatelka, reuni^tiS' muš, bol' hrdla, nosa, horiička, zadneho čreva (zlata ii^H vysyp na hlave, kožne vyrazky, tanec sv. vita, prvih ya" palenie modzgu, nezaživnost, krče žaliidkove, yaclatc&j®' suchotiny, rak, hlisty, os^pky (poky), tyfus, zaha, sviii'1-rany, opuchliny, otekliny, ruža, predusniQii, iavrat, bl11" chota, slaby zrak, klaniev križocli a štiepanie v iidodv všetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky regularnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bolesti, nednhy pečene (jater), zap&lenie čriev, padncrtica-bronchitis, vysiehanie mlieča, mechtirove choroby, peh}'> lišaje atd'. atd'. Toto sii iihlavm nepriatelia 1'ndskeho pokolenia, proti k tor v® povoiani su nas branit lekari a učenci. Najlepši e obranuje 1'uclstvo proti tymto našim nepriatelom dobre znamy Professor COLLINS, ktory už vel'ke tisice l'udi uzdravih z rozmanitych chorob a vytrhnul mnohych a mnoh^ch z hrtana smrti. On lie01 mužov, ženy a deti. Krem hore spomenutych nemoči's istoton lieči aj ine choroby, v pade choroby piste najpi'v • jemu pod dolu udanou adressou. Youngtown, O., 4 Aprila Cten^ Prof. Collins, AnlnemoJem najtt slov, aby som ,sa Vam potfoko-val za nevyslovne dobrodenie, kture sterni učinui. Nech Vam Boh zaplati. Za pol druha roka iripilo ma Stiepa-nie 1 kostach a nikto mi nemohol pomoet. Ilanno som vyhadzoval peniaze na dektorov a lieky. Nič mi nepo-mahalo, Aie ked' som sa začal tre< VaSimi mastaroi, citil f oni, ako by mi ubeft chodil po kosfach a H14ch a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoč nevrAtila.vyma7.al som na seba vSetku mast a od tabo času mam pokoj. Tak Vam ešte raz dfakuiem. S uctou Fr. Hussy. • I Uniontown, Pa., 5 maja igo1- M Piim Prof. Collins — New York, N. V. Ctenjf pane: .. ' Vyznflm teraz, Je som nciifal, >c by ste ma tn0"1 Ji j dravit. Ale sa tomu nedivte. Ked" človeka lief-a ,I11' ^ lekari a nemoiu mn pomAct. tak ztrati dnvtr" „ i in v m doktorom. Preto riie s vel'kou vol'ou vymei"' . ^ z expressu lieky, ktt-re ste mi boli poslali. Ale 0' t^ždne som ku svojej. vel'kej radosti badal. Je lepiie. Teraz už vel'a lepfie vveram, «>»> 61 S9t S citim sa byt zdravem, ia som myslt-l. fe roim s«<" '' ,, n ?e dlho nebudem po' svele chodit, lebo v?dy viae so m citil tažkost na prsiach. Prrjmite moje naj?' ja nejSie vtVnky za moje uzdravenie. Zpovd'atnostt d» ^ Vas každčmu odporiieat. S pozdaravem a » | Albert Kallay. • t A. GOLOBITSH, 799-801-803-805 N. Chicago St. -- JOLIET, ILL. Long Distance Telephone 884 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. GOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni I'HEMOG, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto .8EVERO- NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo i,n dobro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. manager. 39-41 FRANKUNST. CHICAGO. fOtOO+O* IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zganja ^trans Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. CHICAGO. A. BAUER & CO. Importers & Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, ILL SOLE DISTRIBUTERS OF IDJL^/L-X-J^isrj^. Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importoTanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" »o naga neprokoŠena apecijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. prodaj alec vina od trte in žffania Sonoma Co. Calilornia. Vsbodna zaloga viaa in arad: 684-686 W. 12 St. phinofrn Tllq TBLBPON: 110 CANAL. uiiludP, JilUi I Wm. Conlon. ♦0+0+00+040+ Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois. Potovalna družba. VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANT1QUE (ERANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO ZwilcMart v Basel«, Švica, Ol Greeiiwicli Ni, >',EW YOKK. ...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE THE ANHEUSER-BUSCH CO. -IZ- ST. LOUIS, MISSOURI. I Milwaukee, Wis., is aprila 1901. VaJfen^ Professor Collins, Pisal som Vam, Je kerf ma vyliečite, dam Vam po-Jakovanie do novin; C'iniin to tedy teraz. Ia dolu podpisan^ tymto oznamujem vSetkym kra-j anom, Se ma Professor Collins vylieti) 1 takej choroby nad ktorou tunajSi d<)kton len hlavam krutili, lebo nei-nali jaka je to nemoč. M aval som fcasu na čas vel'ke bol'asti vo vnuprrum'ach, pred o^iami zrobila sa mi tma, hlava sa mi zatotila a student pot vySiel mi na Celo. To prichadzalo na mfia ka?dy tyJdefi aj dva tri razy. Od loho som slibnul a chudnul. Le?, slavn^ Professor Collins poslal mi lieky, ktori 'a tri tyJdne ma cel kom uzdravily. Preto odponitam Prof. Collinsa každemu iSo'opravdiviho lekara, S pozdravom na vSetkych krajanov Jžn Kubsk^. V lekirskej vede znime sii prunnky, ktorč ked su opisani, moino Ke■■ povedaf, Se sii hodny viae zlata ako važia. Ul s ,-,plne idravd. S hlbokou tictou Maria Sabol'l1, nich celkom určite poznat nen^ H kašlete? vračate? ehudnete? mate vytok? zle sa citite? ,mate neui-aigiu? boli-li Vas bok? či Vas čelo boli? či V&s uši bolia? mavate beliaeku? citite sa ustatym? či Vam tečie i uši? mate-li zly appetlt? či Vas v lirdle pali? mate-li biele ztraty?« citite sa utlacenym? či ste slabeho zraku? či mate kratky dyeh? či Vas boli po jedeni? mate-li tvrdii etolieu? či sa Vam hlava toči? trasii-li sa Vam i-uky? či sa 1'aliko rozčulite? či mate svrbenie kože? bije Vam srdce močno? či citite nari tlačenie? mate-li spinavy jazyk? či Vas epanok utužnje? . mate bol'asti v kostach? mate bol'asti v plecach? či Vas reže pri močeni? či Vam skuči v črevach? či je telo Vaše makke? mate-li chorobu matky? či sa l'ahko nal'akate? či sa často prechladite? či mate zle p&chnuci pot? citite-li, že mate hrtan zaslajmovany? mate-li choroby nakaz-live? citite-li zimuvokrutkach? či citite prazdnotn v hlave? či citite, že mate hor^cu' krv ? či citite, že mate l'ahkii ^ hlavn? či sa citite byf celkom i rozpalenym? či vidite v moči ka- mienčoky? či sa citite byf vždy ospanlivym? potia sa vam nohy? citite na vreh hlave bolenie? ste rano nstati a slabi? pali vas v chrbtovej k osti?; nemožete rdno jiesft teču vam z ust sliny? ( , : mate slabiichrbtoVu kosf* chodite sh-beni Uradne hodiny: odio- i rano, od 2-5 .popoitdairv i nedel'u len od 10. do 1. hod? popoludni. Lieky zasielaju sa po Expresse v ktorukol'vek stranu Spoje nych Statov a K&nacly. — Piste v akejkol'vek reči J^x,: ProL Collins New York Medioci Instituti 140 West 34th St.. New York. established 1879. F. KORBEL & BROS.