Naslov — Address NOVA DOBA 6233 St. Clair Avenne Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) NOVA DOBA (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Naša J. S. K. Jednota je samo bratska podporna organizacija brez vsakih drncih primesi, ln kot taka uspeva. Ohranimo jo tako! m Beoond Claw Matter April lflth, 182<1, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rat* of Portage, Provided tor ln Section 1108, Act Of October trd, U17, Authorised Maroh 16th, m 36. — ST. 36. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, SEPTEMBER 4 — SREDA, 4. SEPTEMBRA, 1940 VOL. XVI. — LETNIK XVI. STONE IN DRUGE * SLOVENSKE vesti ______ Dfj\ E****« redna konvencija enti , • K. Jednote bo pričela zbo-Moa IJVati v ponedeljek 9. septem-** ^40 v Slovenskem narod-"otb< ^ ^°®u v Waukeganu, 111-, n 's. Ako se bodo konvencije * ;r Vsi izvoljeni delegati otMVsi člani glavnega in porot buji ?a °dbora, bo skupna delega- j*« a ^ela 166 oseb. “2 * to i tw stna delegacija je povabil 'a’ da pride v konvenčno tu* v četrtek 12. septembra, uji nih delegatov in delegatinj , ’ toda ker so pri nekaterih Jjje , redni delegati obenem ;e;1delegati, bo število sled-jj ^koliko manjše. * ^icielni sprejem delegacije pi aukeganu bo v nedeljo 8. ds* Lern^ra ob 8. uri zvečer v Niškem narodnem domu. p, Sfto veselico v korist dru-fl D.e Magajne priredi društvo re» [" ^SKj v Lloydellu, Pa., v . | septembra. Veselica se i a v društveni dvorani in ‘cti Pričela ob 8. uri zvečer. 'St! * % ji Piknik sezone pri H«,čustvo št. 149 JSKJ v . 0llsburgu, Pa., v nedeljo 8. ^ Prostor Piknika: d j park v naselbini Stra- * t■ ^ ! ■ U’ se vršil v l>1 v 8. septembra v S. N. ^ na St. Clair Ave. £»' hih . 3' ,'0(tnje zborovanje federa-J j .r^štev JSKJ v državi Ohio čeno za nedeljo 3. novem-t rŠil0 se bo v S. N. Domu levelandu. F* %. * I editev jesenske veselice ^ai1 j a društvo št. 71 JSKJ eVelandu, Ohio, za nedeljo Membra. |^stni bolnišnici v Cleve-fOhio, je umrl Ignac Pla- 0 j V S^ar ^ ^an društva ^ . JSKJ. Pokojnik, ki je jjjjj (5°.r°^u iz Spodnje Loke na / |e^skem, je bival v Ameriki i# ^ starem kraju zapušča m > j umrl John ^ t član društva št. 66 JS-. aPušča sina, pet hčera in h^kov. Doma je bil iz Seč; SeU pri Vinici. * * fr * Uu, Minn., je umrla jp ^ ^ Koščak, članica dru-^ 129 JSKJ. Zapušča so-štiri sinove in eno hčer. '* y h A ^nišnici v Clevelandu, a I] ' te umrl Frank Volk, star f I ^ član društva št. 160 JS- 1 « ulcaj zapušča sina in hčer, j(i sit^tro v Kane, Pa., ter eno / v Ellwood Cityu, Pa., v / ^ kraju pa dva brata in j L',Pokojnik je bil rojen v ■*l v^si pri Ilirski Bistrici. je «io * (f ^ be,lska council mana Pucel / ^Vačič v Clevelandu, Ohio, a r°jakom-nedx-žavlja-■ ^ Polniti preliminarne listi-M ^gistracijo. Podatke na m ^iminarnih listinah po-Sadniki reg istracijske Kj pošti samo prepišejo. ■»K^r. Pucela je v St. Nicho-E. 36th St. & Superior . IPty* ^tad Mr. Kovačiča )a na Clair Ave. Sle.dnjega (Dalje na 2. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA KONSKRIPCIJA BLIZU 1 Postava o konskripciji ali o obveznem vojaškem vežbanju bo skoro gotovo v doglednem času sprejeta v obeh zbornicah zveznega kongresa. V senatu je bil tozadevni predlog po dvotedenski debati sprejet z 58 glasovi proti 31. Koliko časa bo zdaj debata o tem predlogu trajala v poslanski zbornici, je stvar ugibanja. Vsekakor ni skoro ni-kakega dvoma, da bo konskrip-cijska postava v eni ali drugi obliki v kratkem sprejeta. NEKATERE DOLOČBE Načrt konskripcijske postave, kakor je bil odobren v senatu, določa, da se morajo za obvezno vojaško vežbanje, ki bo trajalo eno leto, registrirati vsi moški od 21. do 31. leta starosti. Sodi se, da bo teh mož okrog 12 milijonov in da jih bo po izločenju fizično nesposobnih in tistih, ki bodo iz drugih vzrokov oproščeni vojaške službe, sostalo okrog štiri in pol milijona. Od teh jih bo smela vlada poklicati k vojaškemu vežbanju največ 900,- 000 vsako leto. Poslanska zbornica bo morda eno ali drugo navedenih določb izpremenila. OBRAT INDUSTRIJ Zadnje čase je bilo slišati mnogo pritožb, da razne industrije nečejo sodelovati z vlado j-flaramja vQfeE^9,.steže!e jn da vlada ne more oddalfi raznih v to svrho potrebnih naročil. Posledica tega je, da bo kon-skripcijski postavi, ko bo sprejeta od obeh zbornic, dodan amendment, po kateri bo smela vlada zaseči vsako industrijo, potrebno za obrambo dežele, s katere vodstvom ni bilo mogoče doseči sporazuma. Sodišče bo odločilo ceno, ki jo bo vlada plačala lastnikom, nakar bo industrija obratovala v režiji vlade. UREDNIK UMRL V San Franciscu, Cal., je v starosti 84 let umrl Robert F. Paine, eden najstarejših ameriških urednikov. V novembru 1878 je bila v Clevelandu, Ohio, ustanovljena The Penny Press in v aprilu sledečega leta je postal njen urednik Robert F. Paine. Iz omenjenega lista se je pozneje razvil dnevnik The Cleveland Press, katerega čita najbrž več Slovencev kot kateri koli drugi angleški dnevnik v Zedinjenih državah. Tam je bil ■tudi začetek Scripps-Howardo-vega časnikarskega sindikata, ki danes lastuje in izdaja vrsto velikih dnevnikov v Zedinjenih državah. Robert F. Paine je ostal do konca svojih dni z listi ocenjenega sindikata, zadnja leta v San Franciscu. ZNAČILNA IZJAVA Wendell Willkie, predsedniški kandidat republikanske stranke, je pretekli teden izjavil, da v svoji kampanji za izvolitev ne mara podpore od strani znanega pridigarja Coughlina niti od nikogar drugega, ki goji verske ali plemenske predsodke ali se zavzema za inozemsko filozo’fijo. Dejal je, da zanj /ni važno, če postane predsednik Zedinjenih držav ali ne, toda važno je, da ostane zvest svojim načelom. BEGUNCI DOMA Dne 28. avgusta je pristal v New Yorku ameriški parnik American Legion, ki je pripeljal iz severne Evrope 870 oseb, po (Dalje na 2. strani) POMEMBNASTOLETNICA Med najbolj praktične izume poštnega prometa spada nedvomno poštna znamka, s katero se plačuje poštnina od pisem in drugih pošiljk. Odpoši-ljalcu pisma ali kake druge pošiljke ni treba drugega kot nalepiti na pismo ali pošiljko znamko v predpisani vrednosti, vreči pošiljko v poštni nabiralnik, in s tem je njegovo delo končano. Vse drugo naprej je posel poštne uprave. Navadno pjsmo do predpisane teže, oddano v katerem koli kraju Zedinjenih držav, je odpremljeno v kateri koli poštni urad v Zedinjenih državah, istotako tudi v teritorije in posestva Zedinjenih držav, samo za 3 cente poštnine. Vedno pa ni bilo tako. Nekdaj je bilo treba plačevati poštnino v gotovini in pristojbine so bile primeroma visoke, tako v tej kot v drugih deželah sveta, ki so imele poštne sisteme. Pristojbine so se ravnale po razdalji ali zonah. Leta 1837 je Anglež Rowland Hill razburil angleške političar-je s kritiziranjem angleškega poštnega sistema. Trdil je, da je nečuvano, da je treba plačati od navadnega pisma, poslanega iz Londona v eno okoliških vasi, okrog pol dolarja pristojbine. Po njegovem mnenju bi zadostovala pristojbina enega penija Za odpremo pisma v kateri koli kraj Anglije. Hilla so sprva zmerjali za sitneža in sanjača, toda on je toliko časa drezal parlament, dafeslednji 10. "januarja 1840 vpeljal enotno poštnino enega penija od pisma za kateri koli kraj Anglije. Novi sistem pa od začetka ni gladko obratoval, ker je bilo treba kolektati poštnino v gotovini in potem na na pisma označati, da je bila poštnina plačana. Bilo je preveč dela za poštne uradnike in sistem se ni izplačeval. Da se tem neprilikam odpo-more, je Hill priporočal, da naj se uvedejo poštne znamke v predpisani vrednosti in se s pri-lepljanjem istih avtomatično plačuje poštnina. Hillov nasvet je bil sprejet in prve poštne znamke so prišle v promet 6. maja 1840. Znamke so bile v vrednosti enega penija in so nosile sliko angleške kraljice Viktorije. To so bile prve poštne znamke ne samo v Angliji, ampak sploh na svetu. Poštna znamka kot jo poznamo danes, je torej 6. maja letos obhajala svojo stoletnico. V Zedinjenih državah so prišle prve poštne znamke v promet leta 1847. Do takrat se je poštna pristojbina večinoma plačevala v gotovini ter je za navadno pismo znašala,od 6 do 25 centov, po razdalji ali zonah. Prvi poštni znamki v Zedinjenih državah sta bili po 5 in 10 centov. Prva je bila rdeče-rjava in je nosila sliko Benjamina Franklina, druga pa temnomodra s sliko Georgea Washing-tona. Prve znamke po en cent in po tri cente so bile v Zedinjenih državah izdane leta 1851. Plačevanje postnih pristojbin z znamkami se je zaradi svoje praktičnosti kmalu razširilo na vse dežele sveta. V monarhijah navadno nosijo pošt-» ne znamke slike njihovih živečih vladarjev. V Zedinjenih državah pa so poštne znamke večinoma opremljene s slikami bivših predsednikov. Značilno je, da noben predsednik ne pride na znamko, dokler je živ. Od časa do časa so izdane tudi posebne znamke s slikami drugih (Dalje na 2. strani) PROTI PETI KOLONI Pomen tako zvane pete kolone je danes že splošno znan kot izdajstvo v lastnih vrstah ali vrtanje od znotraj. V Zedinjenih državah se dosedaj delovanje pete kolone izraža le v besedi, govorjeni in tiskani, v svojevrstni zavajalni propagandi. Justični department zvezne vlade se tega dobro zaveda ter naznanja, da bo zavzel akcijo proti takemu zavajanju. Laži in zavijanja bo pobijal z resnico, s fakti. To posebno z ozirom na ‘ tiste propagandiste, ki se predstavljajo za stoprocentne Američane, pa s svojim zavajanjem pripravljajo pot diktaturi. Metoda teh zavajalcev je, da omalovažujejo uspehe demokracije ter kažejo na uspehe dikta torjev. Posebno radi hvalijo nacizem. Poudarjajo, kako je Hitler odpravil brezposelnost in kako so njegove kampanje uspešne. Ne povedo pa, da je bila v Nemčiji odpravljena brezposelnost edino na ta način, da je diktatura zaposlila delavce pri graditvi ogromnega vojnega stroja. Delavske organizacije so bile popolnoma uničene in delavstvo je moralo šopravljati določena dela po dolpčenih plačah. 'Vsa moč naroda| vse narodno bogastvo je bilo in je še vpreže-no edino za produkcijo orožja, municije in drugih morilnih priprav za zasužnjenje mirnih narodov. Kdor se je drznil upirati ukazom diktatorjev, Sg bil poslan v pregnanstvo, v koncentracijsko taborišče, v ječo ali v smrt. Vse knjige, s katerimi se diktatura ni strinjala, so bile uničene, listi zatrti, učenjaki izgnani. Časopisje sme poročati samo to, kar diktatura dovoli, radio istotako, in kdor se drzne poslušati radijska poročila iz inozemstva, ga zadene težka kazen. Vsaka senca osebne svobode je ubita. Narod živi v temi, pritrgovati si mora pri najnujnejših življenjskih potrebščinah, samo za slavo diktatorjev in za uničevanje mirnih narodov, ki so želeli živeti z vsem svetom v miru. Milijone življenj je uničenih in za neštete milijarde dolarjev ljudskega premoženja je uničenega. To so uspehi diktature. Take grozne škode ni nikdar povzročila človeštvu tudi naj-slabejša demokracija. Te in slične resnice namerava zvezni justični department rabiti proti zavajalcem, ki pljujejo na demokracijo in poveličujejo diktaturo. VAŽNOST LETALSTVA CVETJE V JESENI Večina dreves in grmičev, ki uspevajo v zmernem podnebju, cvete spomladi ali v zgodnjem poletju. V poznem poletju ali v zgodnji jeseni je cveteč grm nekaj nenavadnega. Med te nenavadne grmiče, ki jih vidimo marsikje po ameriških vrtovih in parkih, spada na prvo mesto althea ali rose of Sharon. Grmiči so lepe oblike in se včasih razvijejo tudi v maia drevesa. Glede lege in podnebja niso izbirčni, vsekakor pa ljubijo sončno lego in prenesejo mnogo vročine. Živobarvno, veliko, belo, rdeče, višnjevo ali rožnato cvetje lijakaste oblike oživlja vrtove v juliju, avgustu in navadno še v teptembru. Rojaki, ki žele imeti nekaj cvetečega grmičja na vrtih v poznem poletju in v jeseni, naj si zapomnijo ime althea ali rose of Sharon; pod tem imenom si te rastline lahko nabavijo spomladi (Dalje na 2. strani) Kadar govorimo ali razmišljamo o važnosti letalstva, se nehote domislimo važne vloge, katero igra letalstvo v vojni. Vsem nam je še v prav svežem spominu, kako važno je bilo letalstvo v vojnah zadnjih let, od zavojevan ja Etiopije, do uničenja Poljske, zavzetja Norveške in podjarmljenja Francije. Pri tem nekako pozabljamo, da je v Zedinjenih državah razvit poštni, potniški in tovorni letalski promet kot menda v nobeni drugi deželi na svetu. Danes odpošljemo lahko pismo v kateri koli kraj Zedinjenih držav z zračno pošto, zakar je treba plačati samo dvojno pristojbino v primeri s pristojbino za navadno odpremo. Kdor mora potovati in mu manjka časa, se lahko posluži letala iz vsakega večjega mesta in v vsako večje mesto Zedinjenih držav. Vsemu temu smo že tako privajeni, da se nam ne zdi nič posebnega. Pozabljamo tudi, kako važne letalske zveze imamo z inozemstvom. Skoro edina zanesljiva zveza, ki jo imamo danes z Evropo, je potom letal, ki pristajajo v Portugalski. Preko Pacifika plujejo redno ameriška letala v Azijo in Avstralijo. Posebno važna pa je naša letalska zveza s Centralno in Južno Ameriko. Skoro vsak večji kraj v republikah Centralne in Južne Amerike je mogoče doseči z Jetali, Tam marsikje manjka železnic in dobrih cest, toda za letala ni ovir, samo da so na primernih točkah zgrajena pristajališča. Letalske družbe iz Zedinjenih držav vrši j a danes večino letalskega prometa, ne samo med Zedinjenimi državami in republikami Centralne in Južne Amerike, ampak v dotičnih republikah samih. Tako vsaj poroča znani ameriški časnikar William Philip Simms, ki se je nedavno vrnil v Washington, ko je prepotoval z letali 15,000 milj iz Zedinjenih držav v Centralno in Južno Ameriko in nazaj. Pan-Ameri-can-Grace letalska družba, imenovana na kratko Panagra, je danes najbolj razširjena in upoštevana letalska družba na ameriškem kontinentu. Od začetka pa je imela težkoče, da se je uveljavila, ker je imela konkurente v nemških in francoskih letalskih družbah, ki so bile podpirane od svojih vlad. Polagoma pa je prišla na prvo mesto z boljšo postrežbo in deloma z boljšo pristojbino, katero plačuje vlada Zedinjenih držav za odpremljanje pošte. Po izjavi Mr. Simmsa je postrežba Pan-agre točna in neprekosljiva v vsakem času in v vsakih vremenskih prilikah. Značilna je dalje izjava Mr. Simmsa, da spadajo ameriška letala med najboljše vezi, ki vežejo Severno Ameriko z Južno in Centralno Ameriko. Najboljši poslaniki “dobre volje" so vedno bile komunikacije in transportacije. Na ta način so se izmenjavale ideje in so se sestajali prebivalci različnih krajev. Pred par desetletji so bile skoro edine zveze naše republike z republikami na jugu potom ladij, ker je manjkalo dobrih cest in železnic. Tega še danes marsikje manjka. Letala pa so ne samo skrajšala čas potovanj, ampak so premagala tudi take ovire kot visoka go rovja, široke reke in zalive in prostrane džungle. Naša letala (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV TO SO KORENINE! Upokojeni ravnatelj poštnega urada g. Ivan Vidmar, ki je nedavno dopolnil svoje 90. leto, gre vsako leto vsaj enkrat na Triglav. Mahne jo kar peš iz Ljubljane naravnost na vrh Triglava in se tako tudi vrača, čvrsti devetdesetletnik se je rodil leta 1850 v Begunjah pri Cerknici, kjer je bil njegov oče, stari Matenc, nad 30 let župan me-niševski. Ivan Vidmar je bil ravnatelj glavne pošte v Pulju od leta 1907 do leta 1919, ko so Pulj zasedli Italijani. V Jugoslaviji je služboval pri poštnem ravnateljstvu še do leta 1922, nakar je po 50-letnem službovanju stopil v pokoj. VELIK POŽAR V Podvincih pri Mariboru sta nedavno zgoreli domačiji posestnika Martina Repiča in posestnika Franca Bezjaka. Zaradi hudega vetra in pomanjkanja vode so gasilci le z največ-jim naporom preprečili širjenje nevarnega požara. Po ognju povzročena škoda znaša nad 80,- 000 dinarjev. ŽELEZNIŠKA NEZGODA Med postajama Pesnico in Cerknico pri Mariboru sta dne 21. junija trčila skupaj jugoslovanski mešani vlak in nemški tovorni vlak. Nesreča se je zgodila, ker je iz Pesnice vozeči mešani vlak zavozil na napačni tir, kjer mu je privozil nasproti nemški tovorni vlak. Sledilo je silno razdejanje, toda k sreči ni bilo nikakih smrtnih žrtev. Trije člani vlakovnega osobja so bili teže poškodovani, nekaj oseb pa je dobilo lažje poškodbe. Materialna škoda kolizije znaša več milijonov dinarjev. CESTA OB JADRANU Vzdolž Jadranskega morja bo kmalu dogotovljena 500 kilometrov dolga avtomobilska cesta, ki bo vezala najlepše kraje od šušaka do Kotora in Ulcinja. Posamezni predeli so že do-gotovljeni in izročeni prometu. ZANIMIVI IZPITI Po Srbiji se bolj in bolj širijo poučni tečaji, ki jih prireja zdravstveno zadrugarstvo. O ze- lo lepem uspehu takega tečaja priča zaključni izpit, ki je bil prirejen v vasi Slovcu pri Valjevu. K izpitu so prišli stari in mladi, moški in ženske, očetje in matere s sinovi in hčerami. Najstarejši tečajnik je bil 58 let star, najmlajši pa 8. Ljudje so si vzeli za geslo: Nikoli ni prepozno, da se kaj koristnega naučiš. PREBIVALSTVO ZAGREBA Prebivalstvo Zagreba bo kmalu doseglo 400,000 oseb. Banska uprava je odobrila generalni regulacijski načrt, ki predvi-duje poleg potrebnih prometnih črt tudi večje število parkov in otroških igrališč. ŠKODA PO STRELI V domačijo posestnika Lojzeta Boriška v Selih nad Polšni-kom je v pozni nočni uri tekom hude nevihte udarila strela in v par trenutkih so bila vsa po slopja v ognju. Borišku je pogorelo vse: živina, krma, žito, orodje in poslopja, škoda znaša nad 100,000 dinarjev, posestnik pa je bil zavarovan samo za par tisočakov. (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE — -•* V listih smo čitali, da je bilo v Rimu veliko veselje zaradi italijanske zmage v Somaliji, katero je branilo 1,500 angleških vojakov. Italijanskih napadalcev je bilo 30,000 in bi bili lahko tisto peščico Angležev pojedli v rižoti, če bi se bili slednji pustili. Pa se niso. Komod-no so se ukrcali na ladje z orožjem in drugim vojnim materialom vred ter pustili peščeno somalijsko puščavo zmagovalcem. Zmaga je zmaga, toda zmage so raznih vrst. * Prijatelj Cahe j meni, da če se bodo razmere po svetu še nekaj časa tako razvijale kot se zdaj, bo mlajša generacija vseh narodov poznala kralje in kraljice samo še iz igralskih kart. * Plavalna tekma med ameriškimi krasoticami, ki se je nedavno vršila v Portlandu, Oregon, je bila tak uspeh, da je posekala vse dosedanje rekorde. V zvezi s tem se poroča tudi, da so bile plavalke oblečene v obleke, katerih vsako bi bilo mogoče poslati v kateri koli kraj Zedinjenih držav za poštnino šestih centov. Iz tega bi se dalo sklepati, da obleke plavalk niso dosti težile in zadrževale. * Clevelandski humorist Jack Raper se norčuje, da odkar so se proti Rooseveltovi kandidaturi izjavili vsi trije večji cleve- JjH4s^i listi, so m. Roosevelta, navdušeni edino še volilci. * V reko, ki teče skozi neko vas Angliji, je nedavno čofnila velika nemška bomba. Ko so vaščani prihiteli gledat, kakšno škodo je bomba napravila, so videli, da je eksplozija vrgla iz reke na obrežje poleg vode tudi veliko število ubitih rib. Pa so vaščani takoj proklamirali piknik, zakurili ognje in se zadovoljno gostili s pečenimi ribami. To kaže, da Angleži niso ravno bojazljivci in o tem se bodo morda sčasoma prepričali tudi Nemci. H« V Franciji, ki ima zdaj po volji nemških zavojevalcev nekako napol fašistično in lutkarsko vlado, je bila pred dnevi vpeljana prohibicija, ki prepoveduje prodajo vsake pijače, katera vsebuje nad 16 odstotkov alkohola. Prodajati se sme vino, pivo, šampanjec in sadni sok. Načelnik vlade, stari maršal Petain, menda ne prenese več močnejših pijač. Vsekakor, mi bi rekli, da prohibicija pri vinu, pivu in šampanjcu se že nekako prenaša. * Značilno je, da je bila v Zedinjenih državah vpeljana prohibicija potem, ko je ta dežela izšla zmagovita iz svetovne vojne. V Franciji pa je bila vpeljana prohibicija, ko je bila dežela poražena. * s V banovini Hrvatski se pritožujejo odvetniki, da so zapostavljam in da jim primanjkuje zaslužka. To je nerodno, toda tudi v bogati Ameriki se odvetniki ne valjajo v denarju; vsaj ne vsi. Marsikak mlad ameriški odvetnik je srečen, če dobi kako delo pri WPA, da mu ni treba gladovati. * George Scalise, predsednik neke unije, ki spada v^območje American Federation of Labor, je v treh letih dobil $41,466.00 plače in $149,323.00 za razne (Dalje na 2. strani) \ VSAK PO SVOJE ;| (Nadaljevanje s 1. strani) | stroške. Pa pravijo nekateri, da delavci slabo plačujejo svoje uradnike. Gorovje Olimp v Grčiji je bi- lo nekoč bivališče grških bogov. Tako so vsaj pisali stari Grki, če so že verjeli ali ne. Da-! nes pa imajo na tistih idiličnih gorskih vrhuncih besedo proti-I letalski topovi. V nedeljo 25. avgusta, ko zu-i naj je nevihta vila ter dež na ! okna je kropil, sem mu držal po-i slovilni govor. “Dober tovariš si mi bil dolge tri mesece,” sem de-I jal, “samo parkrat si zbezljal in se povaljal po blatu, toda zdaj 1 se morava ločiti zares. Več si mi koristil kot je koristilo etiop-| skemu Selassiju vseh njegovih | 24 cesarskih marel. Prijazno si j ščitil zadnje ostanke redke ota-| ve nadušesnih pašnikov, ko je živo srebro flirtalo s skoro sto-procentno pasjednevno vročino, prizanesljivo si gledal na čaše penečega piva, ki so izginjale pod tvojo streho, družno si se potil z mano, ko sem golorok in j z razpeto srajco kršil vse pred-| pise etikete z ozirom na eleganco v obleki, voljno si pretrpel ; vse sunke težavne poročevalske | službe, ki se ti očitujejo v bridkih brazdah in črnih marogah, toda kot dober vojak si vztrajal do konca. Tvoje mesto bo zdaj j zavzel devetkrat z gasolinom preparirani tovariš klobučinas-tega pokolenja, ki se je pravkar vrnil iz preparandije prijatelja Menetekelfarusa, katerega zibel je tekla v vznožju veličastnega ! Olimpa, k jer so imeli nekdaj jerperge elegantni grški bogovi, pa so jih splašila in pregnala moderna vojna letala. Moj bo-; doči tovariš diši nekoliko po grško in močno po gasolinsko ter je prava slika naglavnega greha napram vsem idealom lepote, toda je utrjen napram vremenskim neprilikam. Ti pa, dragi moj slamnik, ki imaš od življenjskih naporov že itak bo-! lestno povešena ušesa, pojdi na zaslužene počitnice v najvišje nadstropje zaprašene gardero-be. Good bye, in ako bom imel zdrava jetra in ako te do takrat ne pojedo molji, rja in miši, na svidenje meseca maja!” A. J. T. ORUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) - ------ je dobiti v uradu ob torkih in četrtkih od 6. do 8. ure zvečer. Vsi nedržavljani se morajo registrirati do 27. decembra 1940, in i je važno, da so vsa vprašanja, j ki so s tem v zvezi, pravilno od-; govorjena. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) " i večini ameriških državljanov, j kaLcre je zajela vojna v Evropi, jlž Lnskega pristanišča Petsamo je parnik vozil do Amerike pol-| nih 12 dni in je bil znaten del j svoje poti v nevarnosti, da za-jdene na mino, ki so v velikem številu posejane po Severnem ; mor ju in po severovzhodnem delu Atlantika. Zaradi viharjev, morske bolezni, strahu pred mi-|narr,i in natrpanih prostorov je bilo potovanje vge prej kot pri-jjetno. Potniki so bili neizrekljiv vo srečni, ko so dospeli v New York. 1 ________________ ; STOLETNICA ZNAMKE V Clevelandu, Ohio, se je pre-! tekli teden vršila 46. letna kon-| venci ja ameriških filatelistov, to je zbiralcev poštnih znamk. Ta konvencija je na primeren način proslavila stoletnico vpeljave poštnih znamk. Prve postne j znamke za plačevanje pristojbin j od pisem in drugih pošiljk so i bile vpeljane leta 1840 v Angliji. V V Zedinjenih državah je bil vpeljan ta sistem šele sedem let pozneje. ZNAMENJE ČASA Iz raznih krajev dežele prihajajo poročila, da se ameriška visokošolska mladina zelo zanima za pouk ravnanja s stroji. Skoro povsod se tudi priglaša nenavadno visoko število dijakov za pouk v španščini. AVSTRALIJA V VOJNI Avstralski kontinent, dominij Velike Britanije, je samo nekoliko večji kot so Zedinjene države, toda šteje komaj kakih 7 milijonov prebivalcev. Kljub temu je v vojni na strani Anglije ali v vojni pripravljenosti dobrih 10 odstotkov moških prebivalcev. Avstralci se borijo v Angliji napram Nemčiji ter v Mali Aziji in v Afriki napram Italiji. Avstralske vojne ladje patruljirajo po Sredozemskem morju, po Indijskem oceanu in po Južnem Pacifiku. IZGUBA KOLONIJ Francoske kolonije Chad, New Caledonia in Cameroon v Afriki so se formalno ločile od Francije ter so priznale protekcijo Anglije oziroma “proste” francoske vlade generala Gaullea v Angliji. Omenjeni francoski general je namreč v Angliji organiziral vlado, ki ne priznava po nacijih kontrolirane francoske vlade generala Petaina v Franciji. VOJNO STANJE V EVROPI Med Nemčijo in Anglijo se vrši skoro neprestana letalska vojna. Nemški bombniki napadajo jugovzhodni del angleške-obale in tudi okrožje Londona. Angleški letalci pa bombardirajo vojaške objekte v po Nemcih zasedenih krajih ter tudi v sami Nemčiji; včasi pozdravijo z j bombami tudi Berlin. O sovražnostih med Italijani in Angleži1 *ni bilo zadnje čase dosti slišati, razen, da so italijanski letalci enkrat napadli Sueški prekop. Na Dunaju so se pretekli teden sestali zastopniki Nemčije, Italije, Madžarske in Rumunije, da rešijo spor med Madžarsko |' in Rumunijo. Pred tem, je prišlo do manjših prask in letalskih napadov med Madžarsko in Rumunijo. Na drugi strani so se vršili tudi neki boji med Rumunci in Rusi. Baje imajo Rusi veliko število vojaštva ob rumunski meji. Rusija je poslala Ruinuniji ostro protestno noto zaradi nekakih rumunskih obmejnih napadov. Iz Dunaja se poroča, da se je Rumunija uklonila ultimatumu od strani Nemčije in Italije, da odstopi Madžarski večji del Transilvanije, to je kakšnih 55.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Rumunija, ki je po zadnji svetovni vojni narasla na 113,884 kvadratnih milj z 19,500,000 prebivalci, bo sedaj skrčena na približno predvojno velikost 60,- 000 kvadratnih milj z 10,000,- 000 prebivalci. Besarabija, katero je Rumunija morala nedavno odstopiti Rusiji, meri 17,-146 kvadratnih milj in šteje 3.100.000 prebivalcev; del Bukovine, katerega je tudi zasedla Rusija, meri 4030 kvadratnih milj in šteje 900,000 prebivalcev; južna Dobrudža, katero je Rumunija morala odstopiti Bol- i gariji, meri 8979 kvadratnih milj in šteje nekaj nad 900,000 prebivalcev; večji del Transilvanije, katerega bo zdaj Rumunija odstopila Madžarski, meri 22,312 kvadratnih milj in šteje akrog 3,200,000 prebivalcev. Rumunija je s temi operacijami zmanjšana skoro za 50 odstotkov. PRAVICE ZA NEMCE Ko je bila Rumunija na zahtevo Nemčije prisiljena odstopiti dobro polovico svoje province Transilvanije Madžarski, sta morali tako Rumunija kot Madžarska podpisati posebne protokole, ki jamčijo vse narodne pravice nemški narodni manjšini na Rumunskem in Madžarskem. Nemci bodo uživali enakopravnost pri sodiščih, v šolah, z ozirom na tisk itd. Poleg tega se bodo smeli organizirati v nacijskih skupinah in gojiti zveze z “materjo” Nemčijo. Z drugimi besedami bi se to reklo, da hoče imeti Nemčija zanesljive predstraže v Madžarski in Rumuniji, če bo kdaj smatrala za potrebno enostavno anektirati omenjeni državi. Pravilno je, da v narodnostno mešanih državah narodne manjšine uživajo vse pravice, ki jim gredo kot enakopravnim državljanom, toda Nemci niso nikdar privoščili takih pravic narodnim manjšinam tam, kjer so oni imeli vlado v rokah. POMEMBNA STOLETNICA (Nadaljevanje s 1. strani) znamenittih pokojnih Američanov in s simboličnimi slikami, ki predstavljajo kak bolj važen zgodovinski dogodek v Zedinjenih državah. Posebno bivši generalni poštar Farley se je ovekovečil z izdajami izredno velikega števila posebnih poštnih znamk. Razne države sveta so v teku sto let izdale nad 200,000 različnih znamk. Za to leto so bile nameravane, v raznih deželah posebne proslave stoletnice prve poštne znamke, toda večina teh proslav bo zaradi vojne odpadla. Za praktični izum enotne poštnine in poštnih znamk je bil izumitelj Rowland Hill povzdignjen v plemiča in mu je bila nakazana denarna nagrada v znesku $65,000. To je bila lepa /nagrada, vendar ne prevelike za tak praktični izum. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amerik* ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: *). Izvrže valu! odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, VL Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. p. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Turtle CreeK, ^ Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Den«*1 Colo‘ Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., 0*®^ land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburg Penna. „ Urednik-upravnik glasila: A - TON J. TERBOVEC, 6233 St. 0*“ Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Echade Ave., Gleve»DB> Ohio. . 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St, JoUW’ Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Land GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. °1 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo- 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. ~ 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn, *' Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clalr Ave., Cleveland, Ohio Vse stvari, tikajoče ae uradnih lader, na} se poiiljajo na glavnega denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe ln prizive J« naslovi na predsednika porotnega odbora. Proinje za sprejem novih. “Pj* proftnje la zvijanje aavarovalnine ln bolnlika spričevala naj se poJllW" vrhovnega »dravnlka. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ln IzprememM . •lovor naj ae pošiljajo na naslov: Nora Doba, 8Ž83 St. Clalr Ave., ClevsW"*,« Jugoslovanska Katoliška Jednota T Ameriki Je najboljša Jugoalova^Z »avarovalnlca v Zedinjenih državah ln plačuje najllberalnejše podpore *■ J/jj članom. Jednota Je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v A In kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pjl tajniku lokalnega društ**, pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani plemena, neoalraje s* na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. f sprejema tudi otroke T staroetl od dneva rojatva do II. leta ln ostanejo 1*“ ir ladinskem oddelku do II. Uta. Pristopnina aa oba oddelka Je proiU. Premošenje gnala nad (1,000,011.01. Solventnost Jsdnote »"«*« 111.11^* NAGRADE V GOTOVINI ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA OINSKEGA ODDELKA DAJE JAJLJEDNOTA N At GOTOVINI. Za novopridobljene člane odra»lega oddelka so prt deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.25i za Člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $2.00 w za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00I-JW za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 Va* za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.0Q nt* ca člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8.001 Za novopridobljene člane mladinskega oddelka pft*0 ‘agatelji deležni sledečih nagrad: ta člana starega natrla "JA” — $0.50; ta člana načrta “JB” — $2.00; ta člana novega načrta “JC*", s $500.00 zavarc $2.00; za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zavarot S3.00. 0 Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so biti1* Hane plačani trjje mesečni asesmenti. > lOu at k tej 55^ GVETJE V JESENI (Nadaljevanje s 1. strani) | "NOVA DOBA" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote JZHAJA- VSAKO'SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement • - ---------------------------------------------- Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOEA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. Tol. xvi. cwSjgjs^ipj ~~štT~36 PRED KONVENCIJO —•— Prihodnji teden se bo pričela 16. redna konvencija J. S. K. Jednote, ki bo, kakor njene prednice, nedvomno tvorila važen mejnik v zgodovini naše organizacije. Vsaka konvencija izvrši gotovo mero rutinskega dela, ki po svojem značaju spada v področje konvencij, skoro vsaka konvencija pa ima poleg tega opraviti tudi z novimi probbmi, ki jih prinesejo izpremenjene razmere. Konvencija najvišja postavodajna oblast organizacije in kot taka potrjuje obstoječa pravila ali jih izpreminja. Kakor zvezi i kongres in državne postavodaje od časa do časa izpre.ninjajo postave, da jih spravijo bolj v sklad z iz-premanjenimi razmerami, tako vršijo v ožjem okviru slično delo naše konvencije. Noben zakonik ni bil še nikoli popoln in pravila nobene organizacije niso še nikoli bila popolna. Z najboljšim namenom sprejeta točka pravil se v praksi včasih izka.e za neprimerno. Take pomanjkljivosti največkrat npafci glavni urad, opazijo jih društveni uradniki in mnogokrat jih opazijo tudi posamezni člani. Zato se vršijo pied konvencijo razprave, da se članstvu v splošnem prikažejo pomanjkljive točke, in zato se vršijo konvencije, da take točke popravijo oziroma izboljšajo. Sedanji glavni odbor je na svojem prvem zborovanju priporočil glavnemu tajniku, naj si sproti zabeleži vse tiste točke pravil, ki. se tekom poslovanja ne bodo izkazale povsem primerne, ter naj pred konvencijo in na konvenciji priporoča izpremembo istih. Dotična priporočila so bila članstvu že predložena potom našega glasila. Istotako so bila priobčena v glasilu priporočila za izpremembo ene ali druge točke pravil od strani federacij, od strani krajevnih društev in od strani posameznih članov. Vsa priporočila prav gotovo ne bodo sprejeta ali odobrena, pa naj so prišla od koder koli, toda konvencija bo skušala izluščiti iz predloženih priporočil najboljša zrna. V to svrho bodo potrebna izmenjavanja mnenj ter pojasnila od raznih strani. To se na konvenciji mnogo lažje, hitrejše in boljše izvršb kot bi se moglo potom dopisovanja. Ni dvoma, da so društva izvolila za svoje reprezentante na konvenciji svoje najbolj zmožne člane in članice, katerim je korist splošnega članstva pri srcu. Delegati in delegatinje bodo nedvomno poznali sedanje določbe pravil ter bodo od strani društev ali pa po lastni iniciativi imeli priporočila za izboljšave. Vse, kar je k temu še potrebno, je odprt razum za vsebino debat in pojasnil. Iz lazprav se vsi učimo. Razmere niso povsod enake in, kar se enemu delegatu zdi pravilno, se morda zdi drugemu napačno. Poleg tega je treba upoštevati, kako daleč sme delegacija iti, da ne pride v navzkrižje z državnimi postavami, kako daleč je možno iti, da se ne zvišajo asesmenti, in kako so se posamezne točke sedanjih pravil obnesle v praksi. Konvenciji bodo od raznih strani podana strokovnjaška pojasnila in predložena ji bodo dejstva, ki so jih prinesle izkušnje v poslovanju. Na podlagi vsega tega bodo delegati razmišljali, razpravljali in glasovali. Marsikateri delegat bo na podlagi debat in pojasnil prišel do prepričanja, da njegovo dotedanje mnenje ni bilo pravilno, pa bo glasoval za nekaj drugega kot je morda prvotno nameraval. Gotovo pa je tudi, da ob prilikah glasovanja ne bodo vsi delegati enakega mnenja, dasiravno bodo vsi želeli dobro organizaciji. V takih primerih bo obveljalo ameriško demokratično načelo, da večina odloča. Na ta način se delajo sklepi in postave pri društvih, na konvencijah organizacij, v državnih legislalurah in v federalnem kongresu. Vsak posamezen delegat ne bo na konvenciji dosegel vsega, kar mu je naročilo njegovo društvo. To ie nemogoče doseči na skupščinah, kjer odloča večina zborovalcev. Vsak delegat pa bo nedvomno želel doseči za članstvo najbolje, kar bo v razmerah mogoče. Vsaka glava ima svojo pamet in nezmotljiv ni nihče. Zmote največkrat izpoznamo šele iz izkušenj. Kjer ali dokler ni izkušenj na razpolago, pa je treba sklepati po razsodnosti. In, ker za take primere nimamo nad seboj diktatorja, ki bi končnoveljavno določil, kdo je v pravem in kdo je v zmoti, velja sklep večine. To je demokracija. Na naši 16. redni konvenciji bodo zbrani delegati in delegatinje, ki poznajo našo Jednoto in jo ljubijo. Zbrali se bodo odprtih src, dostopnih za najboljše ideje in predloge. Zato se smemo zanesti, da bodo naši Jednoti dali najboljša pravila, ki so v razmerah mogoča, ter ji za-sigurali pravo bratstvo, ugled in napredek tudi za v bodoče. pri trgovskih vrtnarjih ali dre-vesničarjih. Althea je bilo ime neki pravljični kraljici v grški mitologiji! Rastlina, ki nosi to ime, je tudi doma v južni Evropi in A-ziji. Najlepše vrste te rastline so bile vpeljane v Ameriko iz Starega sveta. Toda althea i-ma zelo številno bližnje in daljno sorodstvo, katerega dober del je doma tudi v Ameriki. Nekatere podvrste so večletne ter rasto kot grmiči ali mala drevesa; nekatere umrjejo v jeseni do korenin in poženejo spet spomladi; nekatere pa so sploh enoletne. Vseh podvrst je nad tisoč. Althea. ima v Ameriki najbližje sorodnike v vrtnih po-pelnih (hollyhock) in v divjih popelnih (marshmallow), ki v obilici rasto po deloma močvirnih krajih vzhoda in tudi ponekod po srednjem zapadu. Cvetje altheae močno sliči cvetju vrtnih popelnov. Glavna razlika med tema dvema rastlinama je, da je althea lesnat grm, ki raste in cvete leta in leta, poganjki popelnov pa vsako zimo umrjejo do korenin. je potoval z letali skoro po vsaki oziroma preko vsake moderne države sveta, toda boljših letal in boljših letalcev ni naletel nikjer kot so ameriški. Z ameriško letalsko službo se ne more danes meriti nobena druga na svetu. Upajmo, da se bo ameriška letalska znanost in podjetnost še nadalje mogla udejstvovati v poslanstvu dobre volje ter v službi udobnosti in blagostanja človeštva, in nikdar v službi vojnega razdejanja. | Nekega dne pa su r zalezli k psici, ki je svoje mladiče in se^|J | vabljeni poslužili obile ^ I zaloge. Psica jih je £oS^°g| | sprejela in od takrat ^ inf^; sko skrbi zanje kot za sV k1 ni zarod. ^ j o Aftf X S KAČO NA VRA1 Kmet Mustafa V Suvara pri Beranah se ^ ^ poti v Rožaj utrudil. j, s* !>0 poči je, je sedel v senco , ^ dencu in kmalu zadre J snu je začutil, da se nekaj 'hladnega okrog vl se je zbudil, je na svoj^ ^ vito presenečenje opa^’ mu je kača dvakrat ovi t ^ vratu in ga čvrsto sti9^ :# Mt kor zblaznel je začel i k p pomoč in tekati po ji) kler se ni od razburje11^,^ črpanosti zgrudil ^ Ko se je spet osvestil- ^ j ^ { kača že odvila in odpa / u lesa, Mustafa pa je A ((j ves iz uma. Šele neki fl je prišel mimo, ga je z*31 ^ ga spremil v Rožaj. kjj LJUBLJANA V šT®V ,15 Ljubljansko mestno P y x j stvo je nedavno izd^°^ | H , Statističnega letopisa, V 1939. Iz te statistike je (i ' > (] no, da je imela Vel^^jd ^it< ljana, katere del tvori S H, ših okoliških občin, v (J prebivalcev. Hiš je ^ J H ki so imele 21,583 s j?8 ^ti| ter 4687 kopalnic. lani ravno 1000, ^ * 1 otrok 1088, od teh 80 ^ j* j1 c t skih, smrtnih prime^0 d .. '• bilo 863. Prirodni PJ« s bil torej 225. Novih k’ H j zgrajenih lani 173; Jt ' je znašal 4 milijone ^ > a j ka 5 milijonov liti*1'’^ ' nekaj nad en milijon 1* J | 1 ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) VAŽNOST LETALSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) so medsebojno povezala in zbližala ves ameriški kontinent na način kot so nekoč naše železnice zbližale vzhod s kraji našega zapada. Po mnenju Mv. Simmsa ni nobeno drugo komunikacijsko ali transportacijsko sredstvo tako zbližalo in seznanilo nas s Centralno in Južno Ameriko kot ravno naša letala. In koder ko- li so ameriške letalske družbe razpredle svoje črte, povsod so pomagale ustvarjati dobro razpoloženje napram veliki sestrski republiki na severu. Najboljši poslanci dobre vol j« so bili in so še ameriški letalci. Tako vsa j trdi Mr. Simms. Značilna je tudi njegova“izjava, da OTMICE DEKLET V južnih krajih Jugoslavije so še vedlio v navadi tako zvane otrnice deklet, namreč, da se zaljubljeni fant z ugrabitvijo polasti izvoljenega dekleta. Nedavno je bila taka otmica izvršena v vasi Jošiku pri Bosanski Dubici. Vdova Simeona Rnjakova ima krasno hčerko Savo, za katero so vzdihovali mnogi premožni občudovalci od blizu in daleč in sp jo že nekajkrat hoteli odvesti. Med temi je bil tudi Todor Kovač iz vasi Had-jibaira, ki je z dvema oboroženima tovarišema ponoči vdrl v dekletovo sobo. Dekle je začelo klicati mater na pomoč, toda otmičarji so ji že zavezali usta in jo odnesli v svojo vas. Mati je seveda otmico prijavila orožnikom, ki so Savo vrnili materi, otmičarje pa prijavili sodišču. PASJA MAČEHA V Somboru ima Andrija Dži-nič ki obenem s svoiimi mIarli a man and woman believe in being members of more 1 i11 one fraternal, based on the assumption that it is ays^a good policy never “to lay all the eggs in one ^ v ’ fears ago the lodge which did not possess an im-ssive, and perhaps somewhat expensive, banner was I\V I^ven much of a rating. For did not the lodge take 0 erous advantages to join in some kind of a parade, 1 (lere its own official lodge banner carrier displayed the emblem. ^ Today, particularly among the English-conducted J>es of Slovene fraternals, a lodge banner is looked iAJ1 as a curiosity. Perhaps it would help to enliven prf | rest in the local SSCU English-speaking unit, were it t* LS®0ciate itself in parades and other public utterances. fM- fact remains that it just isn’t done. I*tL| "imes change. Today, our fraternals offer a great fC1 more of protection in return for small monthly moments than they did years back. Death benefit p^ficates, based on legal reserve mortality tables, in-the member of a cash and loan value after sufficient BPj&ts. have beop.mafe. Not so when the fraternals ^ to provide for a legal reserve, and after a member * id to pay three assessments, was forced to drop his connection, even though he were a good member 1 ^ny years’ standing. ^Looming back to the lodge emblem: It seems as J ySh in recent years the lodge pin, banner, etc., $ ^ *s being displaced by the entry of lodge athletic $ who have inscribed on their jerseys the name of je« paternal under which they play. jtlt ie we compare the advertising value to be gained in $ to rln£ a insignia' on the lapel of a member’s > to that of the athlete who has the name of the fra-- jk ai Written all over the jersey, we must admit that the is the more impressive form. If for no other reason, f k tters are larger. And if a spectator is not familiar [jj, some of the initiate, he just turns to his neighbor £ ju911 explanation, whereas the small initials on a lodge f-{ f0’ ^though they might puzzle the other fellow, will not f ])q Pt one to inquire as to their nature. Why? The man >■ Lls Wearing the lodge pin might be within hearir~ it.^nce. I l^he trend today is towards conservatism. As much * k Member is proud of the fraternal he belongs to, he » Cesent ^e attention focused upon his lapel, where $ wear his lodge pin. The athlete, on the other (L * Wants the crowd’s attention centered on his playing, Hjthe jersey with the name of the fraternal inscribed iA might just as well share the publicity showered on #jC) thrive Defensively i ^6veland, 0. — During the * L*w*lve years, the fatal ac-£ L t rate for trucks has $ 29%. During that same ^. the passenger car rate 0Creased 18%. Truck driv-$ ij. an explanation for this ,i in ,e fact that they drive de-5l^iye]y_ They }jave learned j111 the game of driving the j ^ °ffense i not the best delil 0 ^ccor(^n& to truck driv-d 6fense driving tactics are 1} W* which not only keep the ^ \\ himself out of trouble, 4 to .° n°t force other drivers • ih^Uations that result in ac-'A b s* p to , are some safe driving j ^ r°Ri these professionals, I 1 ^Sht to know: * try to arrange my stop-I eat at dusk. This is the i J1611 headlights bother me j \ * take a full hour for sup-^ resume driving after darkness has fallen.’' 2. “When I see a car coming at me crowding the center lane I know he is traveling fast and I give- him all the room I can. When people are driving around 40 miles per hour, they generally stay on their own side of the road. But when they get up around 60 or 70, they hug the center line. It’s not safe to drive near the edge at that speed and they know it.” 3. “When I'm sleepy I pull off to the side of the road and take a nap. But if I get sleepy very often and can’t figure it out, I have my eyes tested, be-causes chances are it’s eye fatigue rather than actual sleepiness.” If passenger car drivers would take these tips and drive defensively, our accident toll would quickly go down. George J. Matowitz, Chief of Police Napredek News Euclid, 0. — Brr, it was sort of cold the last week in Euclid, nevertheless the Coll. Boosters and Napredek played the first of the series of championship games on Friday, Aug. 23, and oh was I disappointed to be notified that the score was 2-0 in Boosters’ favor. Another championship game was played Mon day, August 26. Attention boys on the team; if any of you boys make any homers or any interesting play you will have you name put in the paper and advertised to our members That’s fair enough, isn’t it? Only two weeks to go for that exciting and interesting trip when all the delegates of SSCU will be going to Waukegan, Illinois. The regular delegates from Napredek 132 are Mr. Tanko, our secretary, known to Napredek as one of the most valuable members because of his interest in making Napredek a bigger branch of SSCU; an other good worker, Mr. Joe Ko rencic, supervisor of the Na predek team and all rooters saw him play center field on the team. The honorary delegates are Miss Mary Avcin and I. Mary is very much interested in SSCU and anything that pertains to lodge work. I know it will be interesting for her as for myself to see how a convention is held, and how the officers preside the meeting; also there are other SSCU members to meet from different states. All in all, the delegates that are new at this sort, of thing will have the satisfaction that they not only had a grand time but at the same time learned something useful. Martin Krašovec! were you the one that said that you used to be good in journalism? The articles you’ve written certainly show that you have the ability, if you keep up the good work, to someday be one of the best journalists. So long until next week. Agnes Godec Attention Lodge 114 Ely, Minn. — You are hereby notified that due to the Convention being held at the same time that our regular monthly meeting is held we are forced to postpone our meeting from the 15th of September to the last Sunday of September, which falls on the 29th. So remember that our next meeting is to be held on the 29th of September, at the usual place,' Jugoslav National Home at 7:00 p. m. This time just prior to our Convention I want to wish all the honorary and regular delegates a pleasant trip and an en joyable visit with the Wauke ganites. Sometime ago an article appeared in the Nova Doba about “Little Stan” waiting on tables at the Jugoslav National Home Club. It appears to me that Little Stan was given another name, and being the secretary of this club, I wish to name him in the name of the club, before all of you Nova Doba fans as The Waltzing Waiter.” He surely does justice to his new handle. How ^bout it Stan? Joseph Milkovich, Sec’y In one of the concluding picnics of the season lodge 149, SSCU Canonsburg, Pa., will celebrate with this outdoor entertainment on Sunday, September 8, at Drenik’s Park, Strabane, Pa. On Saturday, September 7, lodge 35, SSCU, Lloydell, Pa., will hold a dance at the lodge hall, commencing at 8 p. m. Proceeds of the dance shall go into the lodge treasury. The next meeting of the Ohio Federation of SSCU lodges will take place on Sunday, November 3, at the Slovene National Home in Cleveland. In Cleveland, O., lodge 71, SSCU will hold a late Fall dance on Sunday, November 16th. A correspondence course in Slovene has been started by Mr. Anthony J. Klančar, 1047 East 67th St., Cleveland, 0. Anyone interested in this course should write to the foregoing address. The course includes *ome 40 lessons, covering the elements of the language, and including some phase of grammar, vocabulary, exercise and translation. Lessons will be sent to the student twice a month. Mr. Klančar founded the Slovene School of Cleveland about two years ago. Important Notice for Penna. Delegation Pittsburgh, Pa. — Delegates to the 16th regular SSCU convention traveling through Pittsburgh, are requested to meet at the Slovene Auditorium, 57th and Butler Street, on Saturday September 7, 1940, where the PRR ticket agent will take care of train reservations. The Pennsylvania delegation will entrain for Chicago, Saturday, September 7, at 10:59 p. m Eastern Standard time, arriving in Chicago at 6:45 a. m. Reservations for this train must be made in advance for the group, in order to provide necessary accommodations. Delegates who plan to travel with the party, and have yet to make train reservations, are re-quested to do so at once by writ ing to the undersigned at 218 57th Street, Pittsburgh, (1) Pennsylvania. F. J. Kress, Pres., SSCU Federation of Lodges, Western Pennsylvania. St. Louis Bits How to Study School Stranger—How old is your little baby brother? Little Girl—He’s a this-year’s model. Cleveland, O. — Readers of the Nova Doba interested in im proving their memory, learning how to read more rapidly are invited to attend Cleveland College’s free “How To Study School.” The first class begins at 7:30, September 9, in the Cleveland College auditorium Due to the popularity of the course recently, accommodation for 800 has been made, Dr. Jay L. Otis, Assistant Professor of Psychology, who is in charge of the course, stated. Two lectures will be given each evening dur ing the week. “Parents, business and pro fessional men and women, and teachers, as well as high school graduates, are among those who have obtained benefits and en couragement throfcgh this course. The course offers not only practical and technical value, but is an orientation for adults who find a continuation of college work a new experience,” Dr. Otis stated. Dr. A. Caswell Ellis, who will also address the classes, stated that “During the past decade research has shown that adult learning may not be only as efficient as, but even superior to, juvenile learning, if effective methods of approach are employed. This brief course attempts to cover those phases of study in which proficiency may be acquired.” No registration for this course is required. Those interested in a brief study of career planning techniques are invited to the Cleveland College Auditorium this week, Thursday and Friday nights from 7:30 to 9:30. Analyzing vocational a b i lities, sources of occupational information, choose a career, occupational opportunities, and jobhunting procedures are being discussed in this -new free course, which is being given un- j der the direction of Dr. Otis. I St. Louis, Missouri — This is St. Louis calling again to urge its members to continue their good attendance to the meet' ings held every second Sunday of every month at the Slovene Hall. If our attendance keeps up as it has been at the last few meetings we will soon accomplish a good many things. At our last meeting it was decided to make plans to enlarge our treasury so that we can have some entertainment after meetings, in this way we would have our members attend in full numbers if it was absolutely possible, and it would arouse in them a new interest for the lodge as well as the whole organization ,and would even in duce them to get their friends to become members of our great organization. We chose a committee of three of our young faithful members who, I know, will do their utmost to make this plan a success. Full power was given this committee to do as they saw it best. I am also glad to report that our joint picnic was a great success, expect for one disappointment ,our member, Mrs. Speck, was not there. I think this is the first Slovene affair that she did not attend. A large crowd attended and I am sure everyone had a grand time. Since, it was such a great success I think it would be nice if such an affair was given every year so that all our Slovenes learn to cooperate with one another and so that once a year we get together and enjoy ourselves, and at the same time we will become better acquainted. It is, indeed, hard to report that our oldest member, Mr. Joseph Kramar, reported himself on the sick list and that Mr. Bujo Banjo is still on the sick list. Since they are both loyal members I do think they would enjoy it if any of the members, beside the sick committee, would pay them a visit. I know it would help them to a speedy recovery. I again wish to remind each and every member that our next meeting will be held on September 8. On this day, too, our delegate will leave for Waukegan. All the members of St. Aloy-sius Lodge hope you will enjoy yourself, Mr. Kodelja, because you have done some great work SSCU National Convention Opens Monday DELEGATES “BLITZKREIG” WAUKEGAN By Little Stan Ely, Minn. — Waukegan, the ’40 Sixteenth Quadrennial Con vention city is ready! For with the sun, bright and early Sunday m o rning fast p a s s e n ger Little stan trains will be steaming to a stop at the railroad station, bringing delegated from all parts of the nation to participate in what promises to be the most historical conven tion of the South Slavonic Catholic Union of America Othere delegates will arrive by car and you can be certain that by evening, you’ll see nothing else but SSCU is Waukegan! Here in this northern Minnesota city, delegates are just about packed up and ready to go. Supreme officers of our society the board of trustees-Bro John Kumse, Lorain, Ohio; Janko N. Rogelj, Cleevland, Ohio; Frank E. Vranichar, Joliet, 111.; Andrew Milavec, Meadowlands, Pa.; and Matt Anzelc of Auro ra, are auditing the books and records of our society. By train-time Saturday afternoon the entire Ely delegation will be shouting farewell. Supreme officers will ride with delegation, direct to Waukegan ! Here the convention program is complete, and SSCU delegates are ready to take over. Mayor Mancel Talcott will welcome the delegates as the chief executive of Waukegan, and if you people remember his letter earlier in our big campaign, you can be certain that he will live up to his promise making certain that everyone of us can call Waukegan our own for a week anyway! Heh Heh! It will be a wonderful feeling to get together with the delegates again. Patsy Krall and Andy Zadeli, our old friends from Cleveland; and there is our smiling genial friend Tony Drenik of Cleveland also. Little Stan feels there’s going to be a lot of explaining to do to Tony because he had promised to wVite, and somehow or another he never quite got around to it! Looking over the list of delegates, Little Stan recalls many from 1936 when the convention took place in Cleveland. Everyone looking forward to a grand reunion—and a grand program. Little Stan is going to town getting work done and things in shape for the affair. Because when he leaves town he w^nts to make certain everything will be ship-shape, and there won’t be too much to catch up on when he returns. Besides we just finished playing host city to the American-Jugoslav state convention, and that was an awful lot of work, but it proved to be a tremendous success. And while on the subject we mustn’t forget that those fellows from Cleveland— Johnny Pecon, Chuck Smith, and Tony Vadnal did an awful lot in putting the big show across! Udriga! Supreme officers of our society paid their first official visit to our new Jugoslav National Home club and marveled at its beauty! They contend it is a beautiful building for the Jugoslav people, and urged that all patronize their own club. Perhaps eventually, a new and larger meeting place could be constructed from funds derived through proper cooperation. Visiting with folks here over the week-end were Mr. and Mrs. Nick Borovac of Gary-New Duluth; Mr. and Mrs. Steve Mal-naricl}, and son Johnny, and daughter Katherine of South Chicago, Little Stan’s aunts, uncles, and cousins. Touring over the city they looked over many points of interest, including old stamping grounds at White Iron lake, the iron mines, and the city in general. While supreme officers conduct the audit here, Little Stan and Joe Milkovich figured a nice way to entertain the gentlemen over the week-end would be to take them over to Canada by boat. But the experience of last January when customs agents threw a scare into your scribe was still too vivid,in the minds of all gentlemen, who thought it better not to take any chances of getting drowned, or locked up in warring Canada. After all a big convention is just a couple of days away, and there is a lot of work that must be done. Tomorrow (Sunday) the Minnesota Federation of SSCU meets here in Ely for the last session prior to the convention. Supreme officers will visit with them. And now, just keep your eyes peeled on that train that will be coming into Waukegan at 6 a. m. Sunday morning. That Minnesota delegation will be on it, and Little Stan and the aoys will place their feet on Waukegan soil for a week anyway ! See you in Waukegan! Stan Pechaver No. 2, SSCU Alford—I suppose you think I’m a perfect idiot? Mabel—No, none of us is perfect. Picnic at Strabane Strabane, Pa. — Hello everybody. I’m just going to write a few lines. The weather today— August 29—is very hot, we had lots of rain the past few days. And here is another reminder of a big SSCU picnic. What?— A picnic. Where?—At Drenik’s park in Strabane, Pa. When? •Sept. 8,1940. Yes the big day is here when “Bratska Sloga,” No. 149 SSCU of Strabane will hold a picnic at Drenik’s park, Strabane, Pa. Good music for young and old. You are invited to attend. Come one come all, Fun for all, Young and old. At Drenik’s park. Please remember the date— Sept. 8, 1940 at Drenik’s Park, Strabane, Pa. Hedy Sterle Lodge 149, SSCU for our lodge. Mr. Kodelja is also our president. We’ll have to let our vice-president, John Grubar, conduct the next meeting. So be prepared, John. So long until Sept. 8. Emily Kodelja, Sec’y No. 87, SSCU A Few Instructions Lately, in a number of contributing articles intended for publication in the Nova Doba the personal signature of the writer is omitted. Most of the signatures are merely typewritten, while, others are accompanied by note of the writer requesting that his name be omitted from publication. All articles, letters, poems, stories, anecdotes, etc. must be signed by the writer either in pencil or ink, the latter being preferred. And no contributing article of any kind, be it from the home office, a lodge officer or individual member, is published without the accompanying name of the person responsible for the contribution. _ Monday of each week is the deadline for the English section, and material received later is deferred until next week. Mail your lodge notices, announcement of a lodge dance, and the like as early as possible, thus allowing yourself extra time for any delay in the mails. At times, the material waiting for publication exceeds the space available. Then it is necessary to omit certain articles which can be used the next week with equal effectiveness. A message, notice, information from the home office, and lodge announcements are given preference over copy of educational and general interest. Postal regulations prohibit the use in write-ups of such terms as raffle, card party, door prize, bunco, drawing, lucky ticket winners, for all such terms imply the use of lotteries which are strickly forbidden by the U. S. government. Changes in addresses of members are to be reported directly to the Nova Doba office. Be sure to include the told address as well as the new one. The best procedure to follow is to report the old and new address to the lodge secretary, who in turn forwards this information to the Nova Doba. The names and addresses of new adult members heed not be forwarded to the Nova Doba office, as these are received regularly from the home office. Only members of the adult department are entitled to receive regularly a copy of the official organ. A decision of the supreme board permits the sending of Nova Doba to such juvenile members whose parents, or brothers and sisters are not members of the SSCU. In such instances, only one copy is forwarded to each family, regardless of the number of juvenile members. The lodge Secretary decides which juvenile members are to receive copies of Nova Doba through the foregoing mentioned arrangement. And when forwarding the names of such juvenile members, the secretary should explain that they are juvenile members entitled to receive regularly a copy of Nova Doba. The lodge secretary should forward the complete address of former members, who have either died, withdrawn or have been spelled from the Union, so that such names may be stricken from the mailing list. There are over 13,000 addresses on the mailing list, and in the monthly report received from the home office of mem* bers deceased, withdrawn or expelled, the addresses are not included. 16th Reg. Convention Chicago, 111. — As this issue of the Nova Doba comes from the presses, many SSCU delegates are on their way to Waukegan, from all parts of the country, to take part in the deliberations of the sixteenth regular convention and enjoy the hospitality of Waukegan and i North Chicago. As in the years of other conventions, trains are carrying congenial groups of delegates on routes which include stopovers at scenic and historical points of interest, with an opportunity to “see America first” and gain some comprehension af the beauty and the enterprise jf our country. This convention, because of the first attendance )f the honorable delegates will jreak the attendance records of ill former conventions. Al-;hough this is the first convention since 1920 to be held in Illinois it is highly advisable ;rom time to time to hold it in tllinois in order to give the arge number of members and rriends of SSCU in this state in opportunity to attend the :onvention. Under tfye active leadership >f president Paul Bartel, SSCU rained many new friends and nuch added prestige. He has )roven himself on every occa-ion in all the years that the lust if office does not kill and that poils of office cannot buy. He las taught us not by words ilone, but by deeds and in ac-ion that he was the servant of ill the members, their represen-ative to do their bidding and olely for the common good of ill the members. Sessions of the onvention will constitute a eally distinguished and pic-uresque occasion, under the guidance of president Bartel. Several picturesque trips and sntertainments, such as only Vaukegan and its environs can irovide have been arranged for he visitors. Chief among the ittraction will be the Great ..akes Naval Station and Fort >eridan. The Slovene National lome ^ill be rendezvous of sev-:ral gatherings. Visitors will be ispecially interested in the Ireat Lakes Naval Station vhich served as the main train-ng station for the sailors from he middle west during the last var. Many 'things combine to nake Waukegan an attractive letting for this convention. This convention will bring together many interesting per-ionalities of the SSCU organi-;ation. The programs of the session ire replete with features of ipecial significance and useful-less. There will be plenty opportunity for questions and dis-lussion taking up the problems )f the organization and its nembership. High points in interest will be the debates of the proposed amendments to the by-laws rel-itive to the sick benefits, additional power to the Supreme Board, the changing of the or-janization and consolidation. These proposed amendments will open the doors to lively debates. Some of the recommendations of the supreme secretary are likely to meet opposition. Insofar as the hospitality of Waukegan societies, will permit, it is assured that the delegates and members who go to Waukegan will enjoy stimulating and significant sessions devoted in large part to the consideration of important business of SSCU. William B. Laurich No. 211, SSCU ( Clara—Ah, let me drink my fill of the exquisite beauties of this starry night. Jack—O. K. There’s both the Big Dipper and the Little Dipper. The Safety of Fraternal Life Insurance By Bradley C. Marks, Past President, N. F. C. of A. National SSCU Athletic Board n------------------------------ MINNESOTA Joseph J. Kovach, 346 £. Sheridan, Ely, Minn., Lodge No. 1. Stanley Pechaver, 648 E. Camp St., Ely, Minn., Lodge No. 2. Joseph Bovltz, 3X6 W. Maple St., Chisholm, Minn., Lodge No. 30. Stanley Lanshin, Chandler Location, Ely, Minn., Lodge 114. John M. Grahek, Ely, Minn., Lodge No. 184. PENNSYLVANIA Leo Jereb, Beaverdale, Pa., Lodge 35. Victor Drcmely, 46 Main St., Cone-maugh, Pa., Lodge No. 36. Nicholas Yakovich, Box 112, Claridge, Pa., Lodge No. 40. Rudolph Supancic, Box 621, Export, Pa., Lodge No. 57. Frank F. Pezdirc, 427 Schuylkill Ave., Reading, Pa., Lodge No. 61. Frank Kuznlk Sr., Box 254, Export, Pa., Lodge No. 138. Wm. Antloger, 203-57th St., Pittsburgh, Pa., Lodge No. 196. Louis Polaski Jr., 504 Giffin Ave., Canonsburg, Pa., Lodge No. 205. Raymond Caldrer, Box 384, Export, Pa., Lodge No. 218. Paul Oblock, R. I), tl, Turtle Creek, Pa., Lodge No. 221. Joseph J. Yohman, Cheswick, Pa., Lodge N»- 228. Stan Progar, Box 245, Strabane, Pa., Lodge No. 236. OHIO William Jancer, 1736 E. 30th St., Lorain, O., Lodge No. 6. John Opeka, 190 — 15th St., N. W., Barberton, O., Lodge No. 44. Anton Drenik, 692 E. 160th St., Cleveland, O., Lodge No. 71. Joseph Korencic, 20681 Miller Ave., Euclid, O. Lodge No. 132. Joe R. tilyan, 1241 E. 66th St., Cleveland, O., Lodge No. 173. John Kardell, 6011 Bonna Ave., Cleveland, O., Lodge No. 180. Joseph Krall, 702 E. 159th St., Cleveland, O., Lodge No. 186. Anthony Laurich, 15702 Saranac Rd., Cleveland, O., Lodge No. 188. Stan J. Pogačnik, 32 Grace St., Strulhers, O., Lodge No. 229. NEW YORK Peter Batchen, 51 Chapel St., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 222. Peter Batchen, 39 Walnut St., Go-wanda, N. Y., Lodge No. 222. ILLINOIS Martin Zupec, 1024 Park Ave., North Chicago, 111., Lodge No. 94. Pedestrian Accidents Cleveland, O. — Thousands < of persons of all ages, young- < sters and eldei'ly men and worn- 1 en are walking and running to i meet death on city streets. Last 1 year throughout the nation, over ' half of tfie thirty-two thousand : traffic accident victims were i pedestrians. The ratio for Cleveland last year was even higher : and to date this year 59 of the : 72 traffic dead were pedestri- : ans. Some people are of the belief ' that congested traffic and high- ' or speeds are entirely responsible for the increase in pedestrian traffic accidents. The records, however, do not support their contention. During the past seven years pedestrian accidents have increased throughout the nation while the number of collisions between cars has decreased as much as thirty per cent. The man on foot too often forgets that the moment he leaves the curb he is as mifch responsible for avoiding an accident as the driver. Walking . carelessly from behind parked cars accounts for a great many injuries and fatalities. Cross-, I ing in the middle of the block is another cause that will be ’ found on numerous accident reports. Modern traffic demands alert attention and wide awake eyes. INDIANA Louis Milharčič, N. Holmes Ave., In-■> dianapolis, Ind., Lodge No. 45. MICHIGAN David Pintar, 18833 Hull, Detroit - Mich., Lodge No. 234. WASHINGTON Joe Chapetta, Box 292, Roslyn, Wash ington, Lodge No. 235. WISCONSIN h Anton Flesh, Jr., 1565 E. 70th St West Allis, Wise., Lodge No. 225. The search for security by every class of the population, rich and poor alike, has attained the intensity of a national disease, says Historian James Truslow Adams. I often wonder why it is necessary to refer to or speak to the safety of Fraternal Life Insurance. The decade just ceased has been the supreme test of every kind of business. The greatest losses have been financial. Fraternal Life Insurance closes the ten years with a proud record. Not one fraternal life insurance company found it necessary to borrow from the Reconstruction Finance Corporation when banks and great corporations borrowed millions of dollars. No fraternal life insurance society suffered the expensive experience of receivership. The legal reserve societies paid their death claims promptly when banks were closing. When the “bank holiday” ended, societies were ready to pay their obligations without delay. These facts are known to everyone and are very fresh in our memories; so, I wonder, why should there be any doubt as to the safety of Fraternal Life Insurance? Public confidence is deserved by the legal reserve fraternal society, and my plea to all members of fraternal societies is to tell the story of security in a fraternal insurance contract. If our members do not know the facts; if our members do not radiate confidence, we can’t expect those outside of our societies to be very much interested or believe our business of insurance is operated on a sound basis. Therefore, I say to all members of fraternal socities: Be fair with yourself. The success of your* society is your success. You ire a stockholder. You participate in your society’s gains. When there are gains, you share in them because your society is a mutual corporation and no gains or profits can accrue to anyone but its members. The men and women in the field selling memberships and insurance in our societies must thoroughly understand the business of life insurance in general and fraternal life insurance and his or her society in particular. The legal reserve fraternal society has so much to offer. Protection, given by law and the supervision of State Insurance Departments, relates to fraternal life insurance as completely as to any other life insurance. There are legal requirements apply only to fraternal life insurance that provide additional safety, such as; 1. The Open Contract. 2. Segregation of Funds. 3. Representative Form of Government. 1. The Open Contract. Much has been said about security of the Open Contract, but I wonder if it is thoroughly understood and appreciated by the members and men and women in the field. Mr. B? W. Risse of the Illinois State Insurance Department spoke at the meeting of the National Fraternal Congress of America. He said: “The old idea that fraternal insurance wasn’t sound has certainly been disproved during the depression. Your Open Contract isn’t the terrible thing that some of your competitoi’s have tried to point out. If you will scan the records and make a comparison between the failures in the legal reserve life companies and your fraternal societies during the-depression- I think you will find one of the best answers that you can have to your competitors’ claim that your Open Contract is a failure. It certainly has been proved by the record that it isn’t a failure; it is a wonderful thing. After all, this is insurance, and the Open Contract is nothing more or less than added insurance. You are merely insuring your incurance by the Open Contract feature.” The Closed Contract means that when an impairment of reserves by reason of high mortality or loss on investments accrues due to business depressions, the stock or mutal company must be turned over to a receiver appointed by the court, accompanied by the expense of bankruptcy proceedings. 2. The Segregation of Funds. That means briefly that funds collected to pay death claims must all be used for that purpose or returned to the members by way of refunds or dividends and can not be used for expenses. 3. Representative Form of Government. All states provide that a convention of delegates from subordinate lodges must be held at least once in four years. These delegates control the affairs of the society and select the men who are to administer the business of the society. The Insurance Research and Review Service says in “Fraternal Insurance’’: “The system of Fraternalism has a real place in the economic, social, religious, and altruistic life of the American people. In thousands of communities the activities of the lodge offer the leading, perhaps the only, opportunity 'for the social life of the people. On these lodges rests a real responsibility to direct the natural demand of the people, both young and old, into channels.of social contacts that are wholesome and uplifting.” Americans carry seventy per cent of all of the life insurance in the world. Sixty-two million people in the United States are insured. Life insurance in America has passed the one-hundred-billion-dollar mar k. The great system of fraternal life insurance, founded in 1868 has taught the people of this land to insure against death. The fraternal life insurance societies promoted a great economic movement. Life insurance needs the fraternal socities. The Honorable C. Clarence Neslen, Commissioner of Insurance 7for the State of Utah and President of the National Association of Insurance Commissioners, said in a recent letter: “Perhaps it is needless to say to you that I am sincere in my feelings towards the fraternal people of the country. You are rendering a fine service to the people of our Nation; while you are giving them proper financial assistance in time of death and trouble, you are developing a fraternal spirit through the several organizations that make for better citizenship in our country. I do hope that our paths will come together frequently during the coming years.” These words of mine will be read by members of societies in their official magazine. What I say about the safety, economic and social value of fraternal life insurance will not be read by non-members. You—the active and appreciative members of one or more fraternal societies —must tell your friend, the nonmember. We want the public to be informed as to the great work of fraternal societies. We want fraternal life insurance to enjoy the confidence it deserves. If you are a man or woman in field work, your are in a great business. Be proud of the fact that you represent a fraternal society. Don’t apologize for your occupation. The banker, the butcher, the baker, their wives Camping at Oliver Hoist (Continuation) Josephine Buttala, the nurse, wore her uniform for the occasion. We showed our parents all around the camp. Then we sang songs for them in front of Hilltop House. A flag ceremony was next on the program. We stood in horseshoe formation around the flag. The flag was lowered and folded, the Pledge of Allegiance and the Scout Promise were given and songs were sung. It was a beautiful and touching scene. When it was over we had to say good by to our parents. That night instead of dinner we went on a nose-bag lunch. We found a beautiful sport for our campfire. This campfire was called “Scouts’ Own.” Here Terry told us we should feel quite honored as we were the first Scouts to camp at this new established camp. She also read to us from a book some things worth remembering. This was one campfire I’ll never forget. It was hard to realize that the next day we would be going home. The next morning the banging of firecrackers woke me up. It was the. Casseleigh unit. How I hated the idea of leaving camp. We had all spent a happy week. Many of us had come as strangers and had made many new friends. Best of all we had learned the true meaning o’f friendship and cooperation. Florence D. Startz CONTRIBUTIONS FR0 JUNIOR MEMBERS tfj gowand^ DEAR EDITOR AND JUV0®®' I haven’t written so I®® thought I should write. Soon we will have to go bacl and then our summer vacation t year will end. Everybody ^ ready for school. I will be in the ^ grade. ^ (p* j I haven’t done much lately ^ beans. The beans aren’t s° s f(l c year. We pick beans three days ^ and the other four days «e (eS > can’t think of anything elset,°Le. j I will say goodbye until nexj jj A Jennie Widgay 5csd li __ __No^ # GOWANDA-* 5 0 DEAR EDITOR: ji It has been a long time sinceL^ ® to the Nova Doba. Well, at 4 thought of writing. I haven ^ ^ with anybody because almost c® ■ ^ that I play with goes picking I and beans. ,J| Ji I am going to write a story ^ ^ girl whose name was Betty. ^ a time there was a girl ^l10* was Betty. Betty heard ^ ti started early this year. She sa> ^ does school have to start so «a • ( The first day of school when y in bed she wondered why slie, t^l 1 go to school. She said she woul ^ bed. So she did. Her mother ca ^ and called her. But still [ wake up, so her mother went' Žj to see what was the matter W1* | , She went in her room an(* ifi ® sleeping there. Her mother sal N; up Betty, school is today.” •Be, nt W Ce her eyes and said, “I don’t w* g , to school, mother.” Her nl° v0l)< ^ “You have to go to school or • , not know anything.” So she ^ dressed herself and went do"'11 jj eat breakfast, then got ready , $ 3 Her mother said goodbye $ s|j Betty went to school. When s < ^ school she saw that she was I A teacher said that she had to s j SO school. Betty sat down and s < cry. The teacher asked her * , ^ the matter and she said th® . ) not want to stay after sch ^ j PO teacher said she didn’t have^ vp after school. When she went ,| ^ dinner she told her mother , being late. The teacher’s that afternoon and good luc* Stf Betty that day. J 8t\ That is all I can think of' ^ until next time. Marion Widgay No. * gowanW DEAR EDITOR AND JU IJfhis is the first time'I'v* letter to this fine organi*8 SSOU. I didn’t want to post? , ing any longer since the ye& M ^ so fast it wouldn’t be lohS ^ would be too old to write to thf ^ "I page. I read the articles ^ Ce veniles write and find then1 - ^ teresting. ž School will open soon so J-would write before I hpe P>leS work to doy tje lie] What is the matter witn .1 cj wanda boys and girls? Hay , ■” have got the best of them, I ^ anyhow, why not get out y0” f. fl ink and write? There’s al'v9 ]j thing to write about. jjrf Before I close I send my ^ jj ^ to all the SSCU juveniles (^j hoping I shall see some !e 5/> j Gowanda in the Nova Do*38 come on, gang, write. t Anne Stib1' „ ? Jk *■ «, Funology 1 $ ^ Gestapo—Buck up, Think that all your 3,1 I'a have died fighting. I fa Conscript—That’s Ju" ^ I’m thinking about. dq v * k Mother—Why, JoalV’j^ i|^ polite people don’t ya"’1 t0 '*• Little Joany—But J % oolite people don’t n0^1 ' * , !i2i Funk—Why was ,/ta tight-lipped all evenii1#' j ^ d **8 Wiggins—He clea^i teeth in the dark and u oy mistake. tlii"*, ^ Alford—Do you j! movies have taught Pc° ^ thing? Christy—Yes, I le< >ije kiss there. ^ * & A \ Skjold—I bonder A ^ girl always closes herc> I kiss her? ( Bjones—If you l°0^r &Qy mirror you can see self. Math Prof—Give ample of an imaginai') 1». j*ty( Soph—A rooster’s e | Traffic Accident Cleveland, O. — Have you ever had a traffic accident? Well, whether you have or not, it’s a sure thing that you don’t want any part of one — now or later. One good way to avoid traffic trouble on the open road or in town is to keep an eye on the driver coming toward you. Watch him closely! If he keeps turning his head from side to side give him plenty of room. These traffic twisters need plenty of room, they’re apt to disregard the center line of the road completely, so be alert to dodge, for anything may happen. It’s hard to say exactly what these drivers have in mind but you can be sure it isn’t the business of driving a car. Sometimes they seem to be looking for an address 'or something they lost. Others get all wrapped up in conversation or relax in their day-dreams. The best way to avoid trouble with careless and incompetent drivers is to use the system experts employ. It’s called, “defensive driving.” The defensive driver prepanes himself for the worst, he plans to do the right thing and expects the other driver to break every safe driving rule. George J. Matowitz Chief of Police Mistress—Marie, you were entertaining a man in the kitchen last night, weren’t you? Marie—That’s for him to say, ma’am. But I tried my best. Doctor—For every whiskey you drink, I advise you to eat an apple. Patient—But, doctor! 25 apples a day? Student Dzudi—Yes, sir; I always carry my notes in my hat. Prof. Bjones—I see ... knowledge in a nut shell. and children need the protection your society has to offer. You can successfully prove The Safety of Fraternal Life Insurance. 3M s.f Delokrog naše pod-IK)rne organizacije članstvo naše Jed note obsto-:hoo ia iz najbrž 99% takozvanega ^avskega razreda. To je, slutil !lsi kruh z rokami, v tovarnah, 1 Jamah globoko pod zemljo in J ^lače. Le malo imamo trgov-Ceyin drugih, ki si služijo kruh Jfugače. Naravno je, da delavec j 2e°d pamtiveka skuša dobiti od . ill podajalca kolikor mogoče ve-jgCf Oko oziroma primerno plačo, ®ed tem ko delodajalec tudi že ^ Pamtiveka skuša dajati svo-delavcem kolikor mogoče ^jhno plačo, da ima tako več r™icka od delavčeve produkci-Ker pa se razume, da dela-^sam kot posameznik ne more oa|j 0sti doseči in lahko pride še v B®Prilike, ako bi kot posamezni nastopal, se tudi že od parnika organizira v skupine, da skupno nastopa pri svojih *ahtevah. Take delavske skupi-Poznamo sedaj pod imenom: klavske unije (Labor Unions), .^dosego za izboljšanje svojega |*vUenskega standarda, se dejstvo poslužuje več vrst akcij. a Primer, svoje volilne pravic ?e 0z- glasovnice, potom katere 0ce izvoliti njemu naklonjene aildidate za postavodaje, da ti, *°tem ko so izvoljeni, narede *a delavca ugodne postave. Posuje se v siii stavke. Posluje-se svojih delavskih unij, da °tom istih doseže, posebno v ftojem času, potom razgovo-°v z delodajalci bolj ugodne °goje. Poslužuje se v ^pornih, basanjih tudi pred časom /davljenega odbora naše fe-$ ralne vlade, da ta za njega po-^eduje prj delodajalcu. Belavin 1,0 v tej deželi je v zadnjih ze^° dosti doseglo, žametno pri vsem tem je le to, da Mp® ne nastopa povsem skupno ■rj*a si dve največji delavski Mpanizaciji strogo nasprotuj e-IrPosebno v dobi zadnjih par I)oga‘ia se cel° to’ da delav-^ v° ene skupine gre na stavko, Sl-v tem ko delavstvo druge ^J-^Pine v eni in isti tovarni ho-l»l Se naprej delati. Tako neso-Je med delavskimi organi-i((lv,ClJami povzroča ne samo pre-|j^e> ampak celo pretepe med: j5j.avci- Ena delavska organiza-s> troši celo denar za boj proti P^j . ^i delavski organizaciji. Pri S ^ u društvu naše Jednote 4 0 ZaPadu je ravno vsled te i \ feiGvJene nesl°}?e prišlo tako ^ ^ da so šli eni člani proti 8 u8im članom istega društva ^škami v boj, ker n so so-* katera delavska unija v jj^ici deluje za njih interese, j Jednota, ne pa vse druge, vtiče v ta\e spore, niti se it .Poteguje ali priznava samo ti? j 0yo delavsko unijo, med tem k Seveda prizna potom svojih ^ v'il delavske unije. Glej točko J 229, Naša Jednota tudi, kot jijp’&o nespristranska, ne pri-$ L^a metod svojemu članstvu, y jj.,0 naj isto skuša dobiti bolj-1 L lvlJenski standard. To pa za- M) K , ’*er se zaveda', da je njeno i#' i^tvo različnega mišljenja, :e če 8e tega tiče, in zato, ker ho-, ^°8tati samo podporna orga-v acUa, brez kakega vmešava-' v socialna in politična vpra-. Sem pa tja se priporoča ■ Doj.1 ^ednoti, bodisi direktno ali Vj0^ združenja, da naj se bi J ona v tem udejstvovala. i uSa Jednota pa dosedaj ni 'pl ^atraia za umestno se tako P' ^nati, in to v glavnem iz vzro £ lto d a^° se ki odločila za ka-f i!j eU-vsko gibanje in podpira tl),,lstega, se bi morala najprvo in ob enem odločiti le za |tf ^°V° vrst° tega gibanja in V p°dpirati, bodisi potom 'i fy|?^a ali drugače. Ker pa, kot ju ^ j!110 iz prej omenjenega, da j j) delavstvo že samo ne more ° i6Vsern odločiti in si nasprotu-jj 3e vsaj dosedaj mnenje naše ^ »tvnote, da pusti svojemu član-lflj |u. • da si naj samo izbira in , tlv^a, kako in kje se naj udej-ja pr‘ delavskih unijah. Ako * se naša Jednota bodisi di- L rektno ali indirektno odločila za gotovo delavsko gibanje in zagovarjala le gotovo delavsko unijo in bila nasprotna drugi, in ako b\ šla celo dalje in se odločila za gotovo politično stranko, češ, da le ona je primerna za delavca oziroma njeno članstvo, bi to pomenilo nič drugega kot potom svojih pravil in glasila ukazovati ali vsaj priporočati svojemu članstvu le gotovo unijo in le gotovo politično stranko. Ako se bi to kdaj izvajalo pri nas, bi to pomenilo nič drugega kot diktorstvo, katerega je deležno ljudstvo v nekaterih deželah Evrope, in se bi kot ono opominjalo ali drugače sililo, da naj sledi gibanju in učenju, katero prihaja od voditeljev Jednote in od strani urednika glasila. Sem pa tja se, ali to zelo redko, primeri, da eno ali drugo društvo naše Jednote zaide na stran, ali ako je tako društvo in njega namera ali akt, naznanjen, poskrbi gl. odbor in gl. porotni odbor, da se taka namera ali že započeta akcija prepreči ali ustavi. To sem pojasnil članstvu iz izkušenj, ki sem jih dobil kot že precej letni gl. porotnik naše Jednote. Anton Okolish, predsednik gl. porotnega odbora JSKJ. Kdaj in kje se je treba registrirati Cenjeni g. urednik: — Važno je, da vsak inozemec v Združenih državah pozna svoje pravice, ravno tako kakor svoje dolžnosti, kar se tiče registracije inozemcev. Zakon veleva, da se mora vsak inozemec registrirati enkrat med dnem 27. avgusta in 26. decembra, ali v tej dobi i-ma pravico, da se registrira, kadar hoče. Niti njegov delodajalec, niti poštar v njegovem mestu, niti kdo drugi nima pravice reči inozemcu, naj se registrira, kadar oni hočejo. V roku teh štirih mesecev, ki jih zakon določa, si sme inozemec sam izbrati oni čas za registracijo, ki mu je najbolj udoben in primeren. Mnogo inozemcev bo želelo registrirati se čim prej in končati vso stvar. Ako ima inozemec kako vprašanje ali dvom glede svojega položaja in kak vpliv bo imela registracija na ta položaj, bi mu podpisani toplo priporočal, naj se posvetuje s kompetentnim človekom, predno se registrira. Naj si vzame potrebni čas, da dobi dober nasvet. Morda se njegov problem more kako rešiti. Morda se pred 26. decembrom more najti kak nov način rešitve. Dober nasvet ne pomenja, da mora biti drag. Imamo mnogih kompetentnih dobrodelnih organizacij in drugih činiteljev, ki bodo radi dajali inozemcu brezplačen nasvet v tej stvari. Žali-bog je tudi; mnogo ljudi, ki bodo skušali izrabljati inozemce, zlasti one, ki se bojijo registracije. Vsak inozemec, ki potrebuje nasveta, naj dobro pazi, da se obrne k človeku, ki zna in ki je pošten. Vsak inozemec ima pravico, da se registrira ne le, kadar hoče, marveč tudi kjer hoče. On se more registrirati v vsakem prvoklasnem ali drugoklasnem poštnem uradu oziroma v vsakem poštnem uradu, ki se nahaja V glavnem mestu okraja (county seat). Po navadi inozemec najde najbolj udobno, da se registrira pri svojem lastnem poštnem uradu. Toda ni prisi-j ljen v to. Nikak delodajalec niti poštni upravitelj nima pravir I oe zahtevati, da se inozemec registrira tam, kjer je zaposlen, ali kjerkoli drugje. Inozemec si 'sme izbrati katerikoli poštni u-rad izmed 7,000 poštnih uradov v Združenih državah, ki so pooblaščeni z izvedbo registracije inozemcev. Ko se registrira, mora inoze- mec odgovoriti na 15 vprašanj, navedenih v tiskovini za registracijo, in nič več. Ako ne odgovori na nje resnično in čim mogoče popolno, izpostavi se strogim kaznim. Poštni uradnik pa nima pravice, da bi stavil dodatna vprašanja niti da bi podvrgel inozemca kakemu preiskovalnemu izpitu niti da bi preiskoval, da-li so odgovori resnični. Ko registracijske tiskovine pridejo v Washington, tedaj imajo poklicani uradniki pravico, ako je treba, da ugotovijo resničnost danih odgovorov. Read Lewis, Executive Director, Common Council for American Unity (formerly F. L. I. S.) DOPISI Gilbert, Minn. — Vem, da je sobrat urednik te čase zelo zaposlen z urejevanjem in prepisovanjem dopisov, pa upam, da bo mogel dati nekoliko pozornosti tudi tem mojim skromnim vrsticam. Ko zasledujem dopise iz različnih krajev, vidim, da se večina društev ne strinja s priporočanimi izpremembami za plačevanje bolniške podpore, ampak želi, da ostane sistem plačevanja bolniških podpor po starem. Tudi društvo št. 133 JSKJ je sklenilo priporočati, da ostane plačevanje bolniških podpor po starem, to je, kakor je bilo dosedaj. Omenjeno društvo se je tudi izrazilo proti vsaki združitvi in proti vsakemu zvišanju asesmenta. Z ozirom na izboljšanje pravil priporoča naše društvo, da bi se za večje operacije plačeva- lo po $75, in da bi se za operacijo plačalo tudi, če bi član umrl na operacijski mizi. Zdravnika je treba plačati za operacij o* pa če bolnik ozdravi ali umrje. 'Porodniška nagrada za mater naj bi bila $20, za otroka pa $5. Delegatom in delegatinjam se priporoča, da ne bi tratili časa z malenkostmi, pač pa posveti- li vso pozornost res važnim zadevam, da se vse ukrene tako, da bo v največjo korist članstvu celotne organizacije. Sestrski pozdrav! Jennie Koritnik, ( delegatinja dr. št. 133 JSKJ. Ely, Minn. .— Pozor, člani društva Slovenec, št. 114 JSKJ! Ker se bo 16. redna kon-' vencija JSKJ vršila ob času, ko bi se morala vršiti naša redna mesečna seja, je bilo treba sejo za ta mesec prestaviti na nedeljo 29. septembra. Torej, člani in članice, ne pozabite, redna mesečna seja našega društva se bo ta mesec vršila v nedeljo 29: decembra. Vršila se bo kot po navadi v Jugoslovanskem narodnem domu in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Vsem rednim delegatom in delegatinjam 16. redne konvencije JSKJ ter vsem častnim delegatom in delegatinjam želimo prijelnega potovanja y Waukegan, 111., ter vsestranskih ugodnosti v konvenčnem mestu. — Za društvo št. 114 JSKJ: Joseph Milkovich, tajnik. White Valley, Pa. — Vsem članom društva št. 116 JSKJ naznanjam, da se bo prihodnja društvena seja. vršila 4. nedeljo v mesecu, to je 22. septembra. Vzrok za prestavitev seje iz tretje na četrto nedeljo v mesecu je, ker se bo tajnik udeležil 16. redne konvencije v Waukeganu. Za nedeljo 22. septembra bo že doma in bo lahko poročal o zaključkih konvencije. Za čas njegove odsotnosti bo tajnika na-domestoval društveni zapisnikar brat Andrej Bogataj.'članstvo našega društva naj vzame to naznanilo na znanje ter isto upošteva. — Za društvo št. 116 JSKJ: Jurij Previc, tajnik. White Valley, Pa. — Na zadnjem zborovanju federacije društev JSKJ v zapadni Penn-sy Ivani ji je bilo zastopanih 15 društev s 45 , zastopniki. Poleg tega je bilo navzočih tudi več drugih delegatov. Na tem zborovanju je bilo največ razpravljanja o pravilih ,in sicer o izpremembah, katere je glavni tajnik priporočal v drugi prilogi. Tukaj so navedene samo tiste točke, s katerimi se strinjajo odborniki za pravila in federacija. Te so: 5, 44, 68 in 80; točki 93 se doda: “namestnik mora biti član ,JSKJ, ako le mogoče.” Točka 123 se sprejme z dodatkom: “Ako se pa glavnemu tajniku dokaže, da ni ravnal pravilno, mora sam doplačati zaostalo plačo pomočniku.” Točki 198-A se doda: “Ako bi bil pa predsednik prizadet, prevzame njegovo mesto podpredsednik.” Točke 199, 250, 252, 272, 273, 275, 293, 299, 319, 320. Pri točki 321 se ne strinjamo s priporočili glavnega tajnika, ampak se strinjamo z lestvico, kakršno priporoča vrhovni zdravnik in ki je bila priobčena v Novi Dobi. Točki 322 se naj doda: “in kronične bolezni.” Točke 323, 323A, 323B. Točka 324D se naj se popravkom glasi “90 dni,” namesto 60 dni. Točki 324A. in 324B se vzame na znanje od strani vrhovnega zdravnika kot zgoraj priporočano, Točke 324C, 331, 332, 346 in 357. Dobrodelni sklad, mesto re-lifni sklad. Točke 356, 357, 358 in 359A. V točki 359B naj se glasi 65 let, mesto 70 let. V točkah 359C in 360 se naj zopet glasi “dobrodelni sklad,” mesto relifni sklad. V točki 360A naj bo “65 let,” mesto 70 let. Točke 361, 414, 460, 488, 499, 500, 503, 504 in 505. Točka 506 naj ostane taka kot je sedaj v pravilih. Točki 512 sedanjih pravil naj se doda, da naj se pošlje enega izmed članov izvr-ševalnega odbora. Točki 510 in 513 v sedanjih pravilih naj se črtata. Odglasovano je bilo soglasno, da se organizaciji da novo ime. Dalje je bilo soglasno odglasovano, da se naj iz sedanjih pravil, točka 4 črta: “V njenih vrstah ni mesta za kako strankarsko politiko ali versko propagando.” Federacija priporoča, da bi se .povišal asesment za en ali dva centa mesečno, in sicer v dobrodelni sklad, da bi se lahko plačevali asesmenti za stare člane, kateri so že vso podporo in rezervo izčrpali. Federacija tudi priporoča, da naj se mladinske konvencije vršijo na vsaka štiri leta- in ne na dve leti. Dalje je bilo sprejeto, da naša federacija priporoča konvenciji: Da naj bi se plačevalo nekaj (tudi za operacije članov mladinskega oddelka; vtem smislu bo stavljena resolucija. Glavnim odbornikom, ki imajo mesečne plače ,naj se plačajo samo polovične dnevnice. Glavni urad naj priobča v glasilu za vsak mesec posebej natančno o dohodkih in stroških. Za glavne odbornike za vsakega posebej, kam potuje po jednotinih opravkih, vozne stroške in dnevnice. Plače pomočnikov v glavnem uradu za vsakega posebej po imenih. Zastopniki na tem zborovanju so se tudi z veliko večino izrazili in glasovali za združitev. (Jaz kot delegat društva št. 116 sem tudi sporočil, kako je pri našem društvu, namreč, da je bil en glas več proti združitvi. Sporočil sem, da se je neki sobrat na seji oglasil in rekel “s temi ven!”, in zopet drugi se je izrazil, da pa naj raje tisti doma ostanejo, da bo boljše.) Torej, bratje in sestre, jaz ne vem, kaj nekateri mislijo. Tisti, ki so proti združitvi, ravno tako plačujejo asesmente kot drugi. Da bi pa jaz po hišah hodil in člane nagovarjal, kako naj glasujejo, tega ne bo. Jaz mislim, da sem izpolnil svojo dolžnost, ko sem dal objavo v naše glasilo, da naj se člani našega društva udeležijo seje, da bodo da- li navodila delegatu. Ker pa ni bilo dosti navodil, sem jaz sam stavil nekaj važnih vprašanj, da se vem kako ravnati in glasovati na konvenciji. Kdo je kriv, da ni bila večina članstva za združitev? Jaz gotovo ne. Morda so bili tisti člani, ki se niso udeležili seje. Da ne bo nesporazuma, naj povem, da jaz osebno sem za združitev, in sicer za pravo združitev, ne pa za kako priklo-pitev, pa naj se to tiče ene ali druge organizacije. Zdi se mi, da bi nekateri, če bi imeli moč, kar iz Jednote pometali tiste, ki so proti združitvi. Morda bi bilo najboljše, da bi konvencija glede tega odredila splošno glasovanje, in sicer glasovanje, pri katerem bi moral vsak član glasovati, pa bi bilo enkrat konec tega. Nisem rad napisal teh vrstic, ampak vsak ima pravico se braniti in zagovarjati. Dokler nisem nič zakrivil, se bom tudi branil, da me ne bodo vrgli ven. Jurij Previc, tajnik društva št. 116 in pennsylvanske federacije. St. Louis, Mo. — članstvo društva Sv. Alojzija, št. 87 JSKJ, je vabljeno, da se še v nadalje v tako lepem število udeležuje rednih mesečnih sej, kakor se je dosedaj. Pri tolikem zanimanju članstva za svoje društvo, se bo dalo marsikaj koristnega doseči. Seje se vršijo, kako znano, vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu. Na naši zadnji seji je bilo sklenjeno* da se podvzamejo poskusi za kakšne postranske dohodke za društvo, s katerimi dohodki naj bi se pokrivali izdatki za zabave, ki bi jih prirejali po naših rednih sejah. Na tak način upamo doseči, da bodo naše seje vedno dobro obiskane, obenem pa bodo privabile tudi prijatelje članov, da vstopijo v naše društvo. Društvo je izvolilo odbor treh mladih članov ter jim dalo polnomoč, da izvedejo načrt za pridobitev financ. Kako bodo to zadevo izvršili, bo poročano na seji. (žrebanja ali raflanja vseh vrst se smatrajo za nekih vrst loterije, ki so postavno prepovedane, ter se jih vsled tega ne sme oglašati v listih, ki se pošiljajo po pošti. Op. ured.) Veseli me sporočati, da je bil naš nedavni skupni piknik velik uspeh. Edino razočaranje za nas je bilo, da nismo videli tam Mrs. Speck; to je bila prva slovenska prireditev, da je ona ni posetila. Poset piknika je bil velik in prepričana sem, da so se vsi posetniki dobro zabavali. Vpričo tega mislim, da bi bilo umestno, da bi vsako leto enkrat priredili eno tako skupno prireditev. Tako bi se tukajšnji Slovenci navadili bolje sodelovati med seboj ter bi se tudi medsebojno bolj seznanili. Naš najstarejši član sobrat Joseph Kramar se je naznanil bolnega in sobrat Dujo Banjo je še vedno na bolniški listi. Oba sta dobra in lojalna člana našega društva, zato je priporočljivo, da ju člani po možnosti obiskujejo, ne samo oficielni društveni obiskovalci, ampak tudi drugi. Obiski prijateljev in sobratov ju bodo veselili ter jima pomagali k hitrejšemu ozdravljenju, katerega jima vsi želimo. Tem potom želim še opozoriti naše člane, da prihodnja naša seja se bo vršila v nedeljo 8. septembra, to je istega dne, ko bo naš predsednik Frank Kodelja odpotoval kot delegat na konvencijo v Waukegan. Društvo mu želi mnogo uspeha in zabave. V odsotnosti predsednika bo vodil sejo naš podpredsednik John Grubar. Na svidenje torej na seji v nedeljo 8. septembra! — Za društvo št. 87 JSKJ: Emily Kodelja, tajnica. Pittsburgh, Pa. — Važno naznanilo za pennsylvansko delegacijo. — Delegati, ki bodo po- tovali na 16. redno konvencijo JSKJ skozi Pittsburgh, so vabljeni, da se snidejo v Slovenskem domu na 57th & Butler St. v Pittsburghu v soboto 7. septembra 1940. Tam bo navzoč agent železniške družbe, ki bo uredil vse potrebno glede rezervacij na vlaku. Pennsylvanska delegacija bo odpotovala iz Pittsburgha proti Chicagu v soboto 7. septembra ob 10.59 zvečer vzhodni čas (Eastern Standard Time) in bo dospela v Chicago drugo jutro ob 6.45. Za rezervacije se je za skupino treba prijaviti naprej, da bodo spalni vozovi na razpolago. Delegati, ki nameravajo potovati s to skupino in ki se še niso prijavili za rezervacije, so na-prošeni, da to store brez odlašanja, s tem, da pišejo na podpisanega na naslov: 218-57th St., Pittsburgh, Pa. F. J. Kress Joliet, lil. — članom in članicam društva Sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, naznanjam, da se bo prihodnja seja vršila 22. septembra (namesto 15. septembra). Seja se bo vršila v stari šoli, v spodnji dvorani na južni strani, članstvo je vabljeno, da se seje 22. septembra kar mogoče polnoštevilno udeleži, ker na isti seji bodo spoi-očani važni zaključki 16. redne konvencije. Pri tej priliki mi je tudi sporočiti žalostno vest, da je dne 15. avgusta umrl naš sobrat John Bavar. Pokojnik zapušča v Jolietu enega sina, pet hčera in več vnukov. Rojen je bil v vasi Sečje selo, fara Vinica. Naj bo pokojnemu sobratu ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa bodi v imenu društva izraženo iskreno sožalje. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 66 JSKJ: John Adamich, tajnik. Duluth, Minn. — Na več vprašanj, kje je sedaj moj naslov, odgovarjam tem potom, da je sledeč: Matija Pogorelc, General Delivery, Duluth, Minn. Sem sicer zapustil bolnišnico, toda sem še vedno v zdravniški oskrbi. Te dni sem srečal tu v Duluthu več glavnih odbornikov JSKJ, ravno predno so odpotovali k reviziji v Ely. Pozdrav! Matija Pogorelc. Red Lodge, Mont. — članstvu društva Sv. Štefana, št. 58 JSKJ v Bear Creeku, Mont., naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila četrto nedeljo v mesecu, to je 22. septembra ob dveh popoldne. Seja je za ta mesec preložena zaradi odsotnosti tajnika, člani so vabljeni, da se seje 22. septembra polnoštevilno udeležijo, da bodo slišali poročilo svojega delegata, po seji borno pa imeli nekoliko zabave. Torej, ne pozabite datuma. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 58 JSKJ: K. Erznožnik, tajnik. Gilbert, Minn. — Pred konvencijo je bilo že toliko dopisov, nasvetov in priporočil, da če bi delegati vse upoštevali, bi konvencije ne končali v enem letu. Zato naj bo moje priporočilo prav kratko. Priporočam, da naj delegati ukrenejo najboljše, kar morejo, za stare in bolne člane. Dokler je človek zdrav, ne ve, kaj je zdravje vredno in koliko je vredna podpora od društva. Toda če ga muči dolgotrajna bolezen, kot mene, ve kaj je to. Posebno hudo me je bilo prijelo 22. julija ob 11. uri zvečer, če bi ne bili priskočili na pomoč dr. Strathern, Mr. in Mrs. Carl Johnson, Rev. Sweiger in Henen ter Mrs. Nagorski, ne vem če bi bila še ostala pri življenju. Doktor je pozneje povedal, da ni bilo nikakega zraka v pljučih, srce pa da je bilo povsem stisnjeno. Mučila sem se še drugi dan in še ves mesec. Sedaj imam neko novo zdravilo, da mi ni treba jemati tistih inžekcij, in tudi ne trpim toliko kot prej. Vsem, ki so me prišli obiskat in vsem, ki so mi na en ali drug način izkazali pomoč in naklonjenost, naj prisrčne j ša hvala. Kadar je človek v takem položaju kot sem jaz, šele zna ceniti prijateljstvo in pomoč. V odgovor na nekatere govorice naj na tem mestu povem, da sem se bila podala v Cleveland po zdravnikovem navodilu. Več zdravnikov mi je reklo, da če hočem olajšanje v moji bolezni ,moram podnebje menjati. Niso mi ravno Cleveland nasvetovali, toda jaz sem šla tja, ker imam tam poznane ljudi in sem cenejše izhajala, če bi imela dovolj denarja, bi šla morda v Californijo, toda moja sredstva ne zadostujejo. Vsakemu, ki bi želel, lahko pokažem izkazila od zdravnika. Tudi zdaj mi je rekel zdravnik, da naj bi šla v drugo podnebje vsaj za par mesecev, in šla bi, če bi mogla. Samo prememba podnebja mi je podaljšala življenje. Za zdravje pa bi vsak rad po kolenih romal kamor koli. Pri tej priliki se želim zahvaliti tudi vsem tistim znancem in prijateljem v Clevelandu, Ohio, ki so mi bili na roke tekom mojega tamkajšnjega bivanja. Posebej naj omenim našega urednika sobrata Terbovca, ki je bil vedno drage volje pripravljen za vsako uslugo. Večkrat sem se oglasila tam, da dobim Novo Dobo, včasih ser>v ga vprašala za kak nasvet ali kako informacijo, ter mi je vselej prijazno ustregel. Celo pismeno je vprašal mesto mene drugo stranko za informacije. Videla sem, da je vedno zaposlen in videla sem luč v oknih celo v poznih večernih urah, toda on ni nikdar preveč zaposlen, da ne bi bil pripravljen na uslugo sobratu ali sosestri, ki pride v urad, ali pa, ki se pismeno obrne nanj. Nova Doba je urejevana dostoj-po ter poučno in razvedrilno, da 'list vsak rad v roke vzame. List nikogar ne napada in nikogar ne izziva, ampak pri vsaki priliki priporoča bratstvo in prijateljstvo. Morda je ravno v tem velika zasluga, da imamo tako lepo bratstvo v organizaciji ter da Jednota tako vsestransko napreduje. In vsi smo lahko ponosni, da spadamo v taki dobri, močni, napredujoči in res bratski organizaciji. Frances Tanko, članica dr. št. 133 JSKJ. Cleveland, O. — članom in članicam društva Sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ naznanjam, da se bo prihodnja seja vršila v nedeljo 22. septembra v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Avenue, in sicer v spodnjih prostorih. Seja je za ta mesec prestavljena iz vzroka, ker bosta šla tajnik in blagajnik na konvencijo. Za bodoče bodo seje spet kot po navadi tretjo nedeljo v mesecu. Torej, seja ta mesec bo 22. septembra. Bratski pozdrav! — Za društvo št 37 JSKJ: Joseph Rudolf, tajnik. Detroit, Midi. — Združitvena pogodba, kakor je bila sestavljena od neke organizacije in ki je bila priobčena tudi v Novi Dobi z dne 14. avgusta, nima pomena za združitev. Namen te pogodbe je razkopati dve (ali več) solidni organizaciji in začeti novo organizacijo. Bratje in sestre prizadete organizacije, ki resno delajo za združitev, da bi bila v korist organizacije, lahko vidijo, da nobena organizacija ne more sprejeti take pogodbe, ker taka pogodba ni v korist članstva. Zakaj bi si delali nepotrebne stroške z in-korporacijo. Kdor resno in iskreno dela za združitev organizacij in za koristi članstva, bi sestavil pogodbo z določbo, da i naj se združimo z organizacijo, i ki ima dovoljenje za poslovanje j v največ državah. To bi bilo v ; korist članstva, ne pa razko- i (Dalje na 6. strani) asesmenti. To kažejo številke, ki jih vsak lahko vidi ali dobi, ako vpraša za pojasnilo. Takega bratstva se nam ni treba bati; zgodovina nam garantira, da se nam ne bo godila kriivca. če pa glasilo tiste organizacije včasih prinese strupene izraze, nič za to, če so le resnični. Torej, delegati in delegatinje, delujte postavnim in demokratičnim potom za združenje. Pomnite, da v združenju je moč. Mary Bernik, članica društva št. 144 JSKJ. =rrrrrr---------------— ................ g Damir Feigel: ČAROVNIK BREZ DOVOLJENJA &:=■=■ — ' * (Nadaljevanje ) “Res je,” je vzdihnila Špela, “Slavko je pisal o tem domov in še pravil je, ko se je vrnil od vojakov. Še dolgo časa se ni govorilo po vasi o nič drugem ko o tebi. Kaj mi pomaga, če si se pred mano opral, če si pa ostal pri vseh drugih umazan. Tu ti po mojem mnenju nikakor ni obstanka.” “Nihče se ne obregne nad mano,” je dejal žalostno Dolfe, nalil si kozarec in ga izpraznil, da prežene grenkobo, ki mu je silila v ■ grlo, “ker me nihče ne bo videl. Neopažen kakor sem prišel jo mahnem še danes naprej, iskat zaslužka. Ne boj se, ne bom ti v napotje!” ‘Kako to, brez zaslužka?” je vprašala Špela, ki jo je bratov sklep nekoliko pomiril. “Ali nisi več v cirkusu?” “Radi gospodarskih težkoč sc je naša družba razšla. Živali so poprodali, ljudje smo se porazgubili po svetu. Najtežja mi je bila ločitev od mojega varovanca, medveda. Da bi ga bil sam kupil, nisem imel sredstev.” “Nekaj denarja ti že dam na pot, preden odideš, da ne boš beračil. Brat si mi in toliko že utrpim, čeprav nam je danes trda za denarje. Dajati moramo na upanje, potem pa čakati pomladnih črešenj in jesenskega vina. In črvi in toča so prav tako nam sovražni ko kmetom.” Špela je bila sicer dobrega srca, toda denar je imel pri njej izredno ceno. Sama se ni niti zavedala, kako opravičuje z omembo revščine in malenkostnih dohodkov svojo stisljivost. “Beračim pa ne!” je slovesno ugovarjal skoraj užaljeno Dolfe. “Umetnik sem. Nekaj letakov razdelim, ljudje se zberejo, jopič slečem in se prekucujem naprej, nazaj, brez zaleta, z zaletom. Nato poberem pri gledalcih in zaslužil sem si tako za večer jo in prenočišče. Z oblastvenim dovoljenjem. Jezi me edino le to, da nisem za polovico manjši, kajti tak bi se utegnil povzpeti do neprekosljive stopnje svoje umetnosti.” Brez nadaljnih besed je odložil DolTe jopič, umeknil se k durim v vežo, premeril s pogledom kuhinjo navzdolž in navzgor ... “Dober popoldan!” Za Dolfetovim hrbtom se je pojavila ženska postava. Bila je vdova Rupniea. Začudeno je obstala na pragu. Oči je obračala zdaj v golorokega neznanca, zdaj v objokano Lipovko. Najbrž vaju motim,” je nadaljevala, ko se je bila nekoliko razgledala in si sestavila iz odloženega moškega jopiča in od solz zastrtih ženskih oči svoje mnenje. “Ne mislita, da sem se vtihotapila, pošteno sem poskušala najprej pri vratih s ceste in ko se mi ta niso hotela vdati, sem prišla skozi vežo, da kupim poldrugo četrt polenovke. Do petka se mi že prav dobro namoči in umehča.” (Dalje prihodnjič) Janko N. Rogelj: J. N. Rogelj Kako je r Ameriki? Ko človek pride v domovino, sreča sorodnike, prijatelje, znance in tujce, ki vsi stavijo eno in isto vprašanje: — Kako je v Ameriki ? Na to vprašanje je potreba odgovarjati vsakemu, s katerim pride človek v pogovor. Iz vprašanja se porodi drugo in tretje vprašanje. Kdor odgovarja na vprašanja, katera stavijo naši ljudje v do- j movini, kmalu zapazi, da jih I pravilno ne razumevajo. Zakaj ne? Amerikanec pripoveduje in razlaga nekako tako, kot bi to pripovedoval človeku, ki je bil v Ameriki že več let. Sedaj razumete, zakaj ne morejo naši ljudje doumeti našega pripovedovanja. Nešteto naših ljudi je obiskalo svoje domače kraje, vsak je po svoje pripovedoval, kaj je vi-; del in doživel v Ameriki. Naši | rojaki iz Pennsylvanije pripove-! dujejo o delu v premogokopu, | globoko pod zemljo; izseljenci' iz Minnesote govorijo o železni; rudi, katero kar “orjejo” na po-1 vršini zemlje; slovenski farmar-1 ji opisujejo velike ameriške far-;, me ali “grunte,” katerih zemlja bi pokrila od pet do deset slovenskih vasi. Slovenski de- j, lavci iz Detroita naglašajo, kako skačejo novi Fordi iz tovar- ; ne, menda vsako minuto nov ’ Ford. Kaj vsako minuto? Po se- ! kundah jih štejejo vsako uro. Prav tako hitro jih izdelujejo, 11 kot bi hitro izbiral človek fižol' 1 ter ga metal v pehar. Slovenci'; iz Montane pripovedujejo o ba-j kru, srebru in zlatu, ki teče noč j i in dan iz plavžev, neprenehoma, |) kot teče voda ga mlinsko kolo. Iz New Yorka pride v domovino izseljenec, ki opisuje visoke hiše in stavbe, veletoke in mostove, kjer ne raste več trava in drevje. Z naglasom pove, da je veliko otrok v New Yorku, ki še niso videli druge zelene rastline kot salato v skledi. Iz Chi-cage pride Slovenec, ki trdi, da se neprestano vozi polovica A-merike v avtomobilih, kakih 60 do 70 milijonov ljudi. Nekateri Amerikanci niti ne živijo v hišah, ampak v nekakšnih “potujočih hišah na kolesih.” Ko naši ljudje v domovini vse to poslušajo, se čudijo in premišljujejo. Njih omejena domišljija ustvarja čudovite prikazni, katerim dodajo še izmišljotine. Po ustnem izročilu prenašajo od hiše do hiše, od človeka do človeka, kaj so slišali od Amerikancev. Iz teh pogovorov spletajo svojevrstne pripovedke, ki se širijo med našim ljudstvom v domovini. Neko popoldne sem šel za ozarami naše vasi. Na njivo je bas tedaj pripeljal koš gnoja moj prijatelj izza mladih let. Pozdraviva se po dolgih letih ter pričneva govoriti. “Ti,” pravi, "prav sedajle mi je prišlo na misel in te moram vprašati, če si tudi ti videl kaj takega v Ameriki. Ne vem, če je res, toda v Ameriki je vse mogoče. Kaj ne, da v Ameriki ne vozijo gnoj na njive takole v gnojnih koši, kakor pri nas v Sloveniji.” Hotel sem mu odgovoriti, kako obdelujejo zemljo v Ameriki, toda prijatelj Tonček nadaljuje: “Pred par leti je prišel iz A-merike ongav iz Šenčurja, pa nam je pripovedoval v gostilni, > kako ameriški kmetji pognoje svoje njive vsako pomlad. No, v Ameriki je to lahko, ker ima vsak kmet svoje njive okoli gospodarskega poslopja. Pravil nam je ta Amerikanec, da ima vsak kmet v Ameriki velik ka- > non ali top za živinskim hlevom. Ko pride pomlad, mu hlapci nabašejo kanon z gnojem, in i gospodar izstreli gnoj sedaj na • to njivo, potem na drugo. Stre-t lja ta gnoj toliko časa, da so j vse njegove njive in travniki pognojeni.” Prav iz srca mi je prihajal smeh, ko sem poslušal njegovo j ameriško storijo. Povedati sem moral, da tega še nisem videl v ; Ameriki. In veste, da to ni uga-! jalo mojemu prijatelju. Kar verjeti ni mogel, da bi v Ameriki i ne bilo to mogoče. Dodal sem mu, da na ameriških farmah ne gnojijo dosti z gnojem iz živin-1 skih hlevov, zato tudi ne rabijo! kanonov, da bi izstreljevali gnoj vsako spomlad. “Ti, Janko, ali je res, da se v Ameriki lahko vsak oženi za eno leto na poskušnjo. Če nista za skupno zakonsko življenje, pa gresta lahko vsak svojo pot.” Naslonil se je na gnojne vile na koncu ročnika, tako, da je z rokami podpiral brado ter čakal na moj odgovor. Razložil sem mu, da ima v Ameriki vsaka država svoje zakone glede ženitve, kakor tudi zakone glede ločitve. Za primer sem mu navajal zakon z državi Ohio, ki dovoljuje ženitev z dovoljenjem staršev ‘fantu z 18. letom, dekletu s 16. letom. Brez dovoljenja starišev se moreta poročiti še le po 21. letu. Toda razporoko lahko dobita v tekom enega leta, ako sta tudi stanovala eno leto v državi Ohio. “Veš, kar si pa sedaj povedal, to pa drži. To je prav tako, kot bi jo vzel za eno leto na poizkušnjo. Kaj pa je razlika, če jo vzameš za eno leto na poizkušnjo, ali pa če nočeš več živeti ž njo, ko poteče eno leto.” Povedal mi je tako prepričevalno, da sem bil tudi jaz mnenja, da res skoro ni nobene razlike, če se človek tekom enega leta loči v zakonu. Da bi pa on ne mislil, da je po vseh državah tako, sem mu omenil, da mora bivati človek v državi Massachusetts tri leta, predno more vložiti prošnjo za razporoko, a v državi Nevadi samo šest tednov. “To je pa še boljše,” dostavlja Tonček, “če jaz pridem v Ameriko, poročil se bom v tisti državi, kjer lahko vzamem ženo na poizkušnjo samo za šest tednov.” Prijatelj ni razumel, kaj pomeni bivanje v eni ali drugi državi, on je imel v mislih samo ženitev na poizkušnjo. Pa kaj bi mu razlagal v detajlih. Smejala sva se oba, vsak po svoje. Potem mi je tudi povedal, da je bral v nekem časopisu, kako nevljudne so ameriške prodajalke po velikih trgovinah, da jim je vsega hudičevo malo mar, če kaj prodajo ali ne. Tudi to je pogruntal tako, da prodajalkam ni potreba izkazevati vljudnost, kajti v Ameriki je vsak bogat, posebno pa še ženske, ki služijo v Hollywoodu po pet tisoč dolarjev na mesec. Govorila bi morebiti še delj, da se ni spomnil, da je potreba izkidati gnoj iz koša, ker še ni imel ameriškega kanona, da bi ga izstrelil po njivi. - “Kdaj greš nazaj v Ameriko?” me vpraša. “Čez^eden dni,” mu odgovorim. “Škoda,” pravi, “če bi šel o-koli božiča, bi morebiti jaz šel s teboj v tisto državo, kjer se človek lahko oženi za šest tednov na poizkušnjo. Če bi mi ne ugajala ženitev in Amerika, bi bil lahko po velikonoči že doma. Pa mislim, da iz te moke ne bo nič kruha. Jaz pa ostanem samec, ker na poizkušnjo mi ne pustijo, da bi se poročil, mačka v Žaklju pa tudi ne maram ku- piti,” se smeje in poganja voli-ča, ki pelje gnoj na njivo. Pogledal sem za hudomušne-žem, ki je hotel izvedeti: Kako je v Ameriki ? On pa je lepo poganjal voliča, žvižgal melodijo poznane pesmi ter menda mislil o novih pripovedkah, katere so prinesli v naše kraje tisti Amerikanci, ki so hoteli napraviti Ameriko veliko in čudovito, bajno in bogato deželo onkraj morja. DOPISI (Nadaljevanje s 5. strani) pati organizacijo in jo potem na novo inkorporirati. Že zadnjič sem pisala, da vzrok propada visokih bolniških razredov ni bila združitev. Ukinje-nja teh razredov so bile ekonomske razmere. Člani brez dela niso mogli plačevati ases-mentov, pa so znižali podporo, in ostali so visoko zavarovani samo bolniki. Kjer so stroški veliki in malo dohodkov, pa stvar preneha poslovati, ker zmanjka sredstev za plačila. Tako se je zgodilo tudi pri naši Jednoti z višjimi razredi bolniške podpore. Tudi pri nas so člani v teh razredih plačevali za nekaj, kar jim je potem splavalo po vodi. Da bi bil kdo prikrajšan pri smrtnini zaradi zaradi združitve, meni ni znano. Znano pa mi je, da je moj pokojni soprog bil član podpornega društva Sv. Barbare, ki se je pozneje združilo s SDPZ, in jaz sem bila članica S. D. P. Zveze, ki se je združila s SNPJ, pa je moj soprog prejel vse do centa, zakar je plačeval, in jaz vso smrtnino za njim, tako tudi jaz vso bolniško podporo, za kolikor sem plačevala. Ko smo se združili ali pridružili, kakor nekateri radi poudarjajo, so mi starost zvišali za dve leti, ker SDPZ pri združitvi ni bila sol-ventna; pri JSKJ pa za devet let, dasiravflo ni prišla združitev v poštev, ampak le dosega solventnosti. Zdi se mi, da bi bila dobro nekoliko več razumevanja. Pri vsaki organizaciji, ki ima primanjkljaj v katerem koli skladu, ga mora članstvo plačati. Ako ga ne plača, dotič-ni sklad propade, pa naj bo ime tako ali tako. Kar se pa tiče društev, katerih je več od ene organizacije v isti naselbini, ni druge razlike v stroških kot za izdatke za dvorano. So pa društva v Detroitu do 10 milj narazen; izjemo delajo samo angleško poslujoča društva. Kdor misli, da bodo organizacije napredovale v članstvu se skoraj gotovo moti. Zanimiva bi bila statistika, če bi jo nam glavni tajnik predložil čez eno leto, koliko tistih bo še plačevalo zavarovalnino, ki so pristopili k Jednoti letos za visoko zavarovalnino. V industrijskih mestih imajo podporne organizacije malo prilike za nove člane. Od uslužbencev v tovarnah in prodajalnah se zahteva, da plačujejo tako zvano masno zavarovanje. To se računa po plači dotičnika. Asesment znaša od enega dolarja naprej, to je za tisoč ali več dolarjev. Taka zavarovalnina je seveda veljavna samo za čas, ko dotičnik dela, vendar je prisiljen zanjo plačevati. Druga zapreka je plačevanje za bolniško oskrbo v bolnišnici, ki je postala nekaka splošna zahteva od uslužbencev. Tudi to stane dolar na mesec, ter jih je malo, ki bi mogli plačevati več, ker ni sredstev. Ako človek poleg tega plačuje še eno podporno društvo, mora imeti že stalne dohodke, da more pokrivati tekoče stroške. Zato je treba gledati na združitev tudi od te strani. Ako član ne more plačevati, zgubi organizacijo, pa naj bo še tako dober človek in organizacija še tako bratska. Če hočemo biti pošteni, moramo priznati, da je članstvo tiste organizacije, katere se so-sfestra Vogrich tako boji, največ pomagalo svojim bratom z \ Barberton, O.—Zadeva glede združenja naše Jednote z drugimi je pred leti pri nas povzročala zelo mnogoštevilne in tudi vroče debate, v glasilu in na konvencijah, Letos pa, kar tiče združenja, se piše le bolj malo. Zakaj imamo toliko podpornih organizacij, je vsakemu znano. Potrebno se mi zdi omeniti, da tako veliko število istih je imelo to dobro posledico, da se je vsled kompeticije med istimi dobilo ali vsaj skušalo dobiti vsakega našega človeka za pristop, med tem, ako bi bili imeli samo eno, bi tega ne bilo. Sem pa tja slišimo ali pa čitamo, ko ta ali oni vehementno in nekako preroškogrozeče poudarja: združitev bode morala priti, prej ali slej. Hitimo da ne bode prepozno. Razmere nas silijo v to. Iz starega kraja ni več priseljevanja. Ta in tem podobne trditve, v kolikor se iste tičejo potrebe in razmer, so le zelo prazen bav-bav. Iste niso logične, ne odgovarjajo resnici in so v nasprotju celo z navadnim “horse sense.” Naš narod tukaj se množi. Vedno več nas je. Iz starega kraja sta prišla samo dva. Fant in dekle. Ta dva sta brez vsakega prerekanja in brez vsakega vključevanja nam v naših podpornih organizacijah znanih principov in načelnih izjav prišla do “združenja,” in posledica tega združenja je bila, da se je članstvo v tej tako združeni “organizaciji” pomnožilo za tri, štiri in več članov. Taka združevanja se posebno zadnja leta zelo pogosto vršijo, brez vsakih združevalnih odborov, in, ker naš narod še ni spriden s porodno kontrolo, se “članstvo” še kar naprej množi, in vedno več jih je za pristop v odrasli oddelek, to je, v naše podporne organizacije. Ker je temu tako, ima vsaka organizacija, ne glede kako mala po številu članstva priliko napredovati, bodisi po številu in drugače. Akcija za združitev je zelo lepa ideja. Združeni bi lahko veliko več dosegli. Združena organizacija bi si lahko nabavila dom za ostarele člane. Zavetišča in šole za tiste naše otroke, ki ostanejo brez staršev. Lahko bi takim dali potom takih šol praktično izobrazbo, da si bi lažje služili kruh, ko odrastejo, in katere take izobrazbe po večini niso deležni v javnih šolah, in pa za to, ker starši ne premorejo stroškov. Imeli bi lahko velik tisk, v obliki časopisa in izda janja knjig. Imeli bi veliko večji ugled v javnosti. Lepo bi bilo tudi videti, če bi bil naš narod tukaj v Ameriki tako složen. Da se vsega tega že ni doseglo, so krivi samo tisti principi, ki nimajo s fraternalizmom nič za opraviti, pa se jih vkljub temu fanatično priklaplja ponekod k pravilom in tisku. Odpravite to, pa boste imeli združenje, to je, podlago za združenje. Kdor pa skuša delati drugače, pa hoče zidati stavbo brez podlage, ali rekli bi lahko, v oblake. Pri združenju bi mogoče prišle tudi še kakšne tehnične ovire, katerih nekatere omenja sestra Vogrich, ali ako bi bila podlaga, bi se tudi to premostilo. Da se tak prej omenjeni temelj postavi nameravani združeni organizaciji, je dosedaj priporočala in zahtevala samo naša Jednota, na kar smo lahko ponosni. Drugje pa, kakor vidimo, ne samo, da nočejo pri tem ko-operirati, afnpak stavijo vse mogoče ovire, da se ne bi tak te- melj postavil. Naša Jednota kliče narodu: “Tukaj je moja roka. Pridimo skupaj, da se objamemo v čisti ljubezni do bližnjega.” Drugi pa so vsaj dosedaj bili nekam gluhi napram temu lepemu pozivu ali se vsaj obotavljajo. Zakaj? Principi? Načelne izjave? Politika? Upamo, da ne bo vedno tako in da ne bo naša Jednota tudi v bodoče na nje kazala in jih svarila: “Zakaj ovirate pravo združenje in se podajate v nevarnost, da vas bo zgodovina našega naroda tukaj označila kot krivce in ovi-ralce lepšega napredka našega naroda, katerega bi lahko dosegli potom združenja.” Anton Okolish, preds. por. odb. JSKJ. Braddock, Pa. — čudno se mi je videlo, ko sem čital dopis so-sestre Vogrich, ki se ne strinja z združenjem. Ako bi bila na zadnji seji pennsylvanske federacije, bi bila videla, da je večina zastopnikov glasovala za združitev, članstvo vidi, da v združitvi jednot in zvez je korist za članstvo, še enkrat poudarjam, da pri JSKJ ne plačujemo v smrtninski sklad enakopravno. Za svojo osebo sem v enajstih letih prispeval $35.64 več v smrtninski sklad. Po mojih mislih plačuje preveč 8 tisoč članov ali več. Jaz bi ne citiral stvari, pa vidim, da se postrani zavija in da je treba nekaj storiti za stare člane. Saj že tako plačujem 27 centov več na mesec kot člani, kateri so pristopili po letu 1928. Koliko da stane JSKJ nagrada za nove člane; po mojem mnenju, da članstvo nima koristi, bomo videli konci leta 1929. Torej, zakaj se ne bi priznalo, da člani pri JSKJ plačujejo višje ases-mente. Kar se moje osebe tiče, nisem proti, da pa bi člani, ki ne prispevajo, bili za en mesec prosti asesmenta v smrtninski sklad, kot priporoča društvo št. 174 JSKJ, mislim, da ni bratsko. Kakor je meni razvidno, se je članstvo malo zanimalo za razprave o pravilih. Delegat našega društva se je izrazil, da je bilo nekaj točk sprejetih na konvenciji, v pravilih jih pa ni. Tudi točka, da bi moral glavni urad poročati vsaki mesec v gla- i silu, kar se tiče Jednote in članstva, ni bila upoštevana. Tako; sc je tudi izrazil delegat, ki je til na konvenciji v Clevelandu. Tako želim 16. redni konvenciji, ter delegatom in glavnim odbor- nikom, da dela jo v Pr^ st v u. : John Rednak, 26-letni član dr. št. 31JS Ely, Minn. — NAZNANI^ _ IN ZAHVALA. — Soroda* prijateljem in znancem sP^. čamo žalostno vest, da Je - 13. avgusta nemila smrt P° la iz naše sredine ^ oziroma soprogo Franc« jr Pokojnica, ki je bila društva Severna zvezda,Si'J JSKJ, je bila pokopana® u avgusta po cerkvenih 0 , Tem potom se želimo za' vsem, ki so nas obiskali n t i 4-or na®1 se čer pred pogrebom, w .. lažili; hvala vsem f posameznikom za vence i" a tlice ter za prispevke za zadušnice; hvala vse®’ ^ 1 dali za pogreb potrebne ^ * mobile na razpolago, i” j ki so pokojnico spremil'11 ni zadnji poti. Hvala ^ grebnemu zavodu ^anl (^ Merhar za lepo urejeni P ^ t žalujoči ostali: ^ ščak, soprog; J°seP\,aiie< John in Anton, sinovi; f « omožena Turk, hčerka^^ S »ji DRAGINJA P ___________ Vesti iz starega kraja naznhUji( I ltan draginja od tedna do tedna jf tiska. Z draginjo pa nara?L i e«*! -Z Zato bo vaša pomoč v 0,5 .»ju.1 jj;,, pošiljke še toliko bolj dobro ^ ji hočete, da bo Vaša denarna ^ v stari kraj zanesljivo in $ hitro izvršena, jo naslovite fjjP navedeni naslov. Naše no cene za dinarje in lire so s jj,.! za Din. 100. .$ 2.25 za Lir za ” 200.. 4.20 za ” Z .J za ” 300.. 6.- za ” J#..* fov za ” 500.. 9.75 za k00 -d i' za ” 1000.. 19.00 za ” tfe za ” 2000.. 37.00 za za ” 5000.. 90.00 za ^ f . Pri višjih zneskih sorazm** (jj Mig] — Nakazila po brzojavil pji* j. več. — V nakazilih se 1 J ne morejo izvrševati. ‘5, DRUGI POSLI Ako potrebujete iz rojstni in krstni list, ali, **■ kak drug važen posel s star> je v Vašo korist, ako se 0 spodnji naslov: LEO ZAKRAJS General Travel Service, 302 E. 72nd Str., New J ^ v tej p0’°ft w zavarovane do $5,000.00 P® , Savings & Loan Insurance^ i, ration, Washington, ' Sprejemamo osebne in & vloge. 4 Plačane obresti P° q 0 St. Clair Savings & J6* 6235 St. Clair Avenue ZOPET V ŠOLO VARNO IN BREZ SKRBl S POULIČNO ALI BUSOM Mladež dospe v šolo varno in hitro, ako se vozi s poulično ali busom. In tudi varčno je. Tedensko vozne karte za učence, stare 12 let ali več stanejo 50c, šolarji nod 12. letom pa plačajo samo 2c za vožnjo. Skrbite, da se bodo vaši otroci poslužili te eenene vožnje v šolo in domov , sleherni dan. THE THRIFTY WAY TO NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI JE ENAKOPRAVNOST k Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.S® Društvom in posameznikom se priporočamo 2* tiskovine. Unijsko delo—zmerne cei*c 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, OhjV' :‘j< fr