Onkolo{ki in{titut gradimo precej po~asneje, kot je bilo
predvideno, {e zlasti po~asi pa v letu 2000. Tako
obravnavamo {tevilne onkolo{ke bolnike {e naprej v slabih
prostorskih razmerah. Najslab{e so {e vedno na Oddelku za
onkolo{ko kirurgijo, veliko bolje pa ni tudi v drugih
dejavnostih, ki so ume{~ene v ve~ kot 200 let stari stavbi A.
Kljub {tevilnim pozivom javnosti in vsem pristojnim, ki
odlo~ajo o razporeditvi investicijskega denarja v zdravstvu,
je dobil Onkolo{ki in{titut v letu 2000 za nadaljevanje
gradnje zelo majhna finan~na sredstva. Ker {tevilo rakavih
bolnikov nenehno nara{~a, nara{~ajo tudi potrebe za
njihovo zdravljenje.
Kot primer lahko
navedem Oddelek za
onkolo{ko kirurgijo.
Kljub slabim
prostorskim rameram
smo {tevilo velikih
operacij s podro~ja
onkolo{ke kirurgije od
leta 1996 do leta 1999
pove~ali od okrog
1200 na okrog 1400
letno. Ve~ operacij smo
opravili zaradi bolj{e
organizacije dela ter
velike zavzetosti ter
odrekanj osebja. S tem
{tevilom operacij smo dosegli tudi zgornjo mejo, ki jo
dopu{~ajo prostori, v katerih delujemo. Zato vsi nestrpno
~akamo na selitev v novo zgrajene prostore, kjer bomo
{tevilo operacij lahko pove~evali v skladu z nara{~anjem
{tevila rakavih bolnikov. Podobne te`ave kot onkolo{ka
kirurgija imajo tudi vse druge dejavnosti v stavbi A, saj
zaradi prostorske stiske ne morejo slediti porastu {tevila
onkolo{kih bolnikov. ^imprej{nja dogradnja novega
Onkolo{kega in{tituta v Ljubljani je zato {e kako nujna.
Zasnova novega Onkolo{kega in{tituta je za~ela nastajati
leta 1994, ko je bil izdelan medicinski program. Na podlagi
tega je bila 1995 narejena medicinska programska naloga,
ki je definirala povr{ine novega Onkolo{kega in{tituta in
bila obenem osnova za javni nate~aj za idejni projekt.
Nate~aj smo uspe{no zalju~ili leta 1996. Izbran je bil
projektivni biro Biro 71 iz Ljubljane. Sledil je {e javni
nate~aj za izbiro izvajalca gradbenih del, ki smo ga
zaklju~ili leta 1996 z izbiro podjetja SCT d.d.
Pripravljalna dela so se za~ela `e ob koncu leta 1996,
uradni za~etek pa je bil 16. julija 1997, ko je minister za
zdravstvo dr. Marjan Jereb slovesno odkril temeljno plo{~o.
Dela naj bi zaklju~ili konec leta 1999, vendar gradnja `e od
samega za~etka ni potekala, kot je bilo na~rtovano. V letih
1997 in 1998 so bile te`ave zlasti zaradi priprave zemlji{~a,
na katerem naj bi stal novi Onkolo{ki in{titut. Na tem mestu
so bile Tehni~ne slu`be KC, ki jih je bilo treba preseliti,
najemni stanovalci v objektih, ki so pripadali KC, in postaja
tehni~nih plinov. Vse te probleme smo re{evali sprotno med
gradnjo, dokon~no pa marca 1999, ko so odstranili dimnik
na mestu Tehni~nih
slu`b KC. [ele sedaj je
bilo gradbeno
zemlji{~e popolnoma
spro{~eno. Seveda je
zato gradnja
napredovala mnogo
po~asneje kot je bilo
predvideno. Pri~akovali
smo, da bi se v letu
2000 `e lahko delno
selili v stavbo H, a se
na{a pri~akovanja `al
niso uresni~ila. 
Po grobi oceni
izvajalca bi rabili v letu
2000 za dokon~anje objekta H okrog eno milijardo SIT,
vendar smo dobili za to leto samo polovico tega zneska. Ta
sredstva naj bi zadostovala za zaprtje objekta H s fasado ter
za nekatera gradbeno obrtni{ka dela v njegovi notranjosti,
ne bodo pa zadostovala za to, da bi se v novi objekt lahko
selile vsaj nekatere dejavnosti.
Tako nam ne ka`e ni~ drugega, kot da ~akamo na nov
prora~un za leto 2001. Upamo, da Onkolo{ki in{titut ne bo
obravnavan tako ma~ehovsko kot doslej, saj si tega zaradi
svoje pomembnosti v slovenskem zdravstvu gotovo ne
zaslu`i.
Predsednik Gradbenega odbora Onkolo{kega in{tituta
prof. dr. Marko Snoj
■
ONKOLOGIJA / z Onkolo{kega in{tituta
Gradnja novega Onkološkega inštituta zastaja
43