Štev. 23 TRST, ponedeljek 23. januvarja 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN t«di ob aedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih to bak a mah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-ftčini, Dornbergu itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrt nice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista, do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo In utožljivo v Trstu. = epiNOsr Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko. V edinosti je moč / NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vareinlna a* Md«lj«ko lsCanj« „ESZJIOSTZ" stana: >• o.lo Uto Kron 5-30, za pol lata Kron 260. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vsna pisma m ne sprejemajo In rokopisi se ne vra5ajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. — PoItno-hranllnKnl ralun It 841*652. TELEFON It. 11-57. BRZOJAVNE UE5TI. Grozeča carinska vojna med Bolgari o in Turčijo. C ARIGRAD 22. Pogoje, ki jih je stavila Bolgarija Turčiji za sklep trgovinske pogodbe, se smatra na turški strani za nevsprejemljive. Ako ne pride do 27. t. m. do sporazuma, pride med obema državama do carinske vojne. Novi nuncij na Duna|u. RIM 22, „Osservatore Romano4* javlja, da je bil monsignoru Aleksandru Bavoni, nadškofu phar»Pi-.kem, podeljen agrament za nuncija na Dunaju. Nemiri na Kitajshem. 8 eseb ubitih. HANKAN (Kina) 22. Tu so izbruhnili nemiri. Nemška in angleška topni* čarka sta izkrcali oddelke moštva. Prišlo je do boja, pri Čemur je bilo 8 Kitajcev ubitih. Kuga na Kitajskem. PEKING 22. V okolici Pekinga je bilo zopet več slučajev kuge. V Pekingu samem ni nikakega slučaja, dočim je v neki vasi pri Čifu mnogo oseb umrlo za kugo. Komedija: ljudsko štetje. Poziv. Vsi oni rodoljubi, ki so izpolnjevali naznanilnice, so naprošeni, da izročijo dotične izkaze z navedbami imen, h. št. in števila za Slovence prijavljenih oseb v ..Slovanski čitalnici". Istotako so naprošeni oni gospodje, ki so izpolnili naznanilnice sami ali za kako drugo rodbino, da to naznanijo kakor zgoraj, ali pa potom dopisnice odboru za ljudsko Štetje v „Slovanski čitalnici." Čudno pomote. Iz Vrdele smo prejeli: Pretekli torek okoli 1 o. ure zjutraj prišel je v hišo dedičev pok. Josipa Šušmelj v Vrdeli Št. 1500 (in ne Ane ali pa Ivana Šušmelj, kakos* je bilo javljeno v Vašem cenjenem listu) magistratoi revizor, da opravi svoj posel. Z žuganjem, globo in bogsigaveoi še s kom je žugal domačim Ženskam, da morajo podpisati pole za prijavo ljudskega Štetja. Polo je dotični magistratni revizor sam izpolnil po izrecnem naročilu gospe Ivanke vd. Sušmelj in na izrecno zahtevo omenjene gospe omenil občevalni jezik slovenski s > slo veno*. Predno je večkrat omenjena gospa, ki je ob enem družinska glavarica podpisala dotično polo, se je prepričala, da li pisano v istini odgovarja napovedbi, in res je bil občevalni jezik označen »slo veno«. Ko so podpisanemu sporočili o po-ludna domače Ženske o jutranjem dogodku, se je podpisani podal na takozvani „ufficio j di censimento sezione VIII.41 v Vrdeli in ■ zahteval, da se mu predloži dotično od j omenjene gospe podpisano polo, da li ista I odgovarja resnici. Ko so gg. „uradniki" opazili, da sem nekoliko „šik" so me prijazno zavrnili, da obžalujejo, da dotične pole sedaj ni v uradu, ker jo ima baje dotični revizor s seboj. Ni se pa treba bati, so rekli, ker napisali smo ravno tako, kakor je ukazala Vaša gospa mama. Ker je manjkalo poli potrdilo župnega urada v Vrdeli, vrnil sem se drugi dan v dotični „ufiicio" in prosil za predložitev pole. Ta dan pa so bili v uradu druidi uradniki. Nek gospod mi je isto predložil in v tem trenotku je stopil k meni nek drug gospod in rekel, da moram polo popraviti, ker ne sme označiti dveh jezikov za občevalnega. In res v moje veliko začudenje bilo je vrhu „sloveno" dostavljeno „italiano", katero je kar čez noč zrastlo. Na moj protest so rekli gospodje, da je to pomota. Omenil sem jim, da to ne more biti pomota, ko je polo izpolnil sam revizor. Gospodje so prišli v zadrego in izvili so se, „da je dotični revizor še mlad in posla nevešč". Polo so pa takoj raztrgali, nakar sem jaz sam drugo izpolnil in jo gospodom predložil. Omenjam tudi, da so se moji sosedje kakor gg. Gerdol in drugi, pri katerih so se vršile enake sleparije takoj podali na dotični „ufficio di censimento sezione VIII.w recte fabrika Italijanov in odločno zahtevali uničenje dotičnih sleparskih pol, kar se je tudi zgodilo, ker sicer bi bilo utegnilo priti do dejanskih spopadov. Zmagomir Sušmelj. Samovoljnost gospodarjev stanovanj. Prejeli amo: PODLISTEK. Slavno uredništvo „Edinost* Tu. Podpisani bi prosil si. uredništvo „Edinosti*, da bi z ozirom na vest objavljeno v „Edinosti" od 20. t. m. pod naslovom : „Samovoljnost gospodarjev stanovanj", kjer je rečeno, da je neki Alojzij Štolfa, pekovski pomočnik, doma iz Vol-čjegrada, postelj aš pri neki družini, v ul. Sapone Št. 5 bil zapisan od gospodarja iste kot Italijan, pojasnili, da podpisani Alojzij Štolfa, pek. pomočnik iz Volčje-grada, nisem v nikaki zvezi z onim, o katerem je „Edinost" pisala v petkovi Zvezdica. M. 2. Sličica iz velikome«tnaga modernega iivljesja. Sitnič se je raztogotil. „Kaj je ' to danes ?" se je vprašal sam sebe. „Vraga, saj mi je, kakor da bi bil kak demon odgrnil mreno raz mojih oči, da bi videl vse gnjusno in zoprno. Kakšni obrazi, kaj se v njih ne čita ?! Ta-le, ki mi gre tu nasproti, smehlja se uljudno in prijazno, a ko bi imel drugemu prepustiti ali odstopiti le en las, kako bi se ta sebični obraz zlobno namrdnil! Ona le lepa gospica z vijolicami na »mufu« se amebija prijazno; kako pa bi se raz togo-rila, ko bi ji nekdo rekel, da je njena družica, ki je tudi tako prijazna in pri-kupljiva, lepša od nje! Ta gospa v Črni svili in baržunu, tako vljudno in dobrot-Ijivo se držeča, vendar ne more izbrisati vtisnjenega ji izraza zlohotnosti, škodo-ljubja, opravljivosti! Evo ta stari gospod v Kožuhu, čcgar^strogi, mramorna ti obraz pokazuje jedno jedino slabost; vsakemu vse, le sebi ne morem odreči ničesar! V tem trenotku je zaslišal slabo raz- položeni gospod tih smeb, kakor kadar je zazvonilo. Obrnil se je, dasi je vedel, da ne zazre nikogar. Bil je tako razdražen, da se mu je samemu zdelo, da je večja mera razdraženosti pri njem nemožna. Sneg je padal vedno enako, luž je bilo vedno več in več. Vsak je tekel, le Sitnič je hodil počast Tako. razmišljen je stopal v svojih galošah po manjših lužah, tako, da je voda sikala na vse stran L Hotel je tako držati od sebe ostale pešce, ali pa jih kaznovati, če bi ae mu bili kljub temu približali. Sredi glavne ulice je zazrl na troto-avju nekaj malega, ki je skakalo sem in tja, in slabotno kričalo: „Kupite rože, kupite rože!" Bila je to deklica v revnem oblačilu, z razpuščenim lasmi; po njenih gladkih laskih pa je tekla vodica in ročici je imela rudeče pobarvani od jednakobarvanega papirja, ki ga je držala v njih. Nikdo ae ni zmenil zanjo. Sitnič ae je srečal z njenimi očmi ter našel v njih nekaj sorodnega: skrajno raz-draženost, a za njo Črno temo, v kateri so ae pri tem detetu še počasi pripravljale težke sive solze. £Ali to je bil le trenutak — jeden njegov korak, in Že je imel deklico za seboj. Začutil pa je, kako ga Je nekdo povlekel za rokav. „Kupite rože, Številki, ampak sem gospodar stanovanja sam, in kot tak sem zapisal pri ljudskem štetju svoj materini jezik, (slovenski) za sebe, svojo soprogo in hčerko. Alojzij Štolfa stan. ul. Madonna del Mare 17 II. „Con maglslrato non si scherza" je rekel neki magistratni poštenjakovič v petek soprogi Ivana Bonane v ulici Sv. Marka št. 19, ker se mu je protivila podpisati novo naznanilnico, katero je spisal on. Ta »revizor« ji je v naglici napisal, baje zato, ker ni bilo g. Bonano doma, novo polo, in žena je prestrašena in boječa se, da je ne napade dejansko, podpisala polo ! Na ta način je napravil »revizor« gori omenjeno in v isti hiši stanujočo družino Čeferin Boštjana — za italijansko. Con magistra to non si scherza — to je imel korajžo reči revizor ženski; da je bil doma g. Banano, bi revizor gotovo ne bil imel tega poguma. Ustaja v Arabiji. Delna mobilizacija turške armade. Že po uradnih vesteh se more sklepati, da se godi v Jemenu nekaj posebnega. To se more razvideti tudi iz došle brzojavke, katero priobčujemo nižja doli. No, privatne vesti, ki prihajajo iz Arabije, javljajo naravnost, da je vsa Arabija v plamenu. Fanatičen mohamedanski hodža Iahija je začel propovedovati sveto vojno proti Mladoturkom, katere imenuje brez-božneže in njih vlado brezbožno. Deloma iz verskega fanatizma, deloma i2 sov raštva do mladoturkov, hite pravoverni muslimani od vseh strani pod Jahijevo zastavo, tako da je Četa njegovih privržencev dan za dnevom večja. Jahija zahteva od turških uradnikov, da mu se pokore, sicer jih polovi. Turške čete so v veliki stiski, pa ne morejo ničesar storiti, temveč morajo čakati na pomoč iz Evrope. Mnogim turškim oddelkom so pretrgane vse zveze, tako, da jim ni možno poslati ne živil, ne ojačenj, Ustaja je vsekako tako resna, da utegne imeti usodnih posledic za mlado-turški režim in morda celo za turško državo. SOLUN 22. Položaj v Jemenu (Arabija) postaja vedno nevarnejši. Zato so pozvani pod orožje redili prvega razreda štirih okrajev, da se jih pošlje v Arabijo. Poveljnik v Dedegašu Juzuf paša je dobil vrhovno poveljstvo nad rumelskimi četami, ki odidejo v Jemen. Dnevne novice. Prebivalstvo Gradca. Gradec ima po zadnjem ljudskem Štetju okrog 100 prebivalcev, leta 1900 so jih našteli le 138,000. Vprašanje apanaže prioca GJorJa. Vprašanje o apanaži srbskih prinčev je stopilo v novo fazo. Isto ni sedaj več predmetom razprav na sejah miniiterskega sveta, marveč razpravljati jo obe radikalni stranki v svojih klubih. Kolikor je beligrajska »Tribuna« doznala, je sedaj v načelu rešeno, da se ima v apanaži določiti pre-lonasledniku Aleksandru na leto 200.000, princu Gjorgju pa 60.000 dinarjev. Zdi se, da ne naleti to vprašanje sedaj na opozicijo. kupite jih, goepod, kupite l" je zazvenelo manj zlobno, temveč z nekako grozečo prošnjo. Ta mala žabica je vjela njegov pogled in začutila, da le ta Človek ji more pomagati. Vzel je desetico iz žepa. „Tu imaš!" je dal deklici. Pogledala je na denar, a neizpustivši njegovo roko, je odvrnila j „To je malo, gospod, prosim vas, to je malo !• je govorila vsiljujoče. „Pusti rokav!" je odvrnil z nevoljo. „Ne, vi bi odšel, jaz pa moram imeti vaaj, vsaj dve desetici, toda rajši več*, je govorila, nepuščajoča ga iz avojih po* želji v ih oči, „Zakaj hočeš ta denar?* „Zakaj? Za kruh! Lačni amo !* je rekla. „Kje pa imaš mamo ?" jej' je stavil Sitnič obligatno vprašanje. Deklica je povesila oči: „Bežala nam je z malovrednežem 1" „Kaj praviš?" je za vpil nanjo Sitnič, začutivši zoprnost pri pogledu na drobna usteca, ki so tako zlahka izrekla grobi izraz. Deklica ae je prestrašila, češ, morda m prav rekla; mislila si je namreč, da je ta gospod poznanec z onim „malovrednežem", ter, da zato razjezil ^ae je nad njo.M. „Stanoval je pri nas ta gospod, a Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima danes ob 3. uri popoludne odborovo sejo v „Slovanski čitalnici". Kuhanje V ljudskih šolah. Zanimivo novost namerava uvesti vlada na ljudskih šolah, namreč pouk v kuhanju, seveda ne naenkrat povsod, ampak polagoma. Vsaka Šola bi imela poseben prostor z dvema ognjiščema; pri vsakem ognjišču bi kuhale po štiri učenke en dopoludne na teden; tako bi se vežbalo vsak teden po 48 učenk. Za ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale, dobivale zastonj kosile*; ako bi pa slabo kuhale, bi pa dobile kazen — namreč slabo kosilo. K stavki premlkačev v prosti laki. Prejeli smo: Kakor znano, g. urednik, smo imeli minuli teden stavko premikačev. Stavkali smo zaradi 20 % doklade, ali gospoda v prosti luki ne kapitulira tako hitro. Na vsak način pa bi bilo za upravo javnih skladišč bolje, da je stavkujočim dala, kar so zahtevali, ker je imela uprava tako večjo izgubo in več troškov, nego bi jih bilo, da je uzadovoljila zahtevam stavkujočih. Bila je to stavka, katere ni priredila kaka organizacija, temveč so se združili slovensko-narodni in socialno demokratični delavci — 140 po številu — za skupno vprašanje kruha. Minulo leto sta dve organizaciji, vsaka zase, vložili memoranduma ter zahtevali zboljšanje položaja delavstva. Ali gospoda v prosti luki so vrgli oba memorandoma v koš. Končno pa so vendarle privolili v neke malenkosti, a tudi tega niso držali. Nato so premikači šli pred 14 dnevi vprašat, kedaj se jim bo dalo ono, kar so obljubili, namreč 10 % in še nekatere druge stvari. Ker ni vse nič pomagalo, so zahtevali 20 % po višek plače, izplačilo vsaki teden in vsako drugo leto par čevljev, ter mamica je žnjim bežela", je razložila znova uljudno. „Zato sedaj papa nič noče delati, nimamo kaj jesti, in jaz bi rada prodala te rože. Nekoliko so mokre ..." je dodala, skrbno pregledajoč zvaljen papir, s katerega so kapale rudeče kaplje. Sitnič je vzel krono iz žepa ter jo položil njej na dlan. Ona tema in sive pripravljajoče ae zolze tv očesih dekletca so zginile kakor blisk pred to nenavadno radostjo. .Tečem zamenjati", je komaj izustila, „Počakaj!" jo je zadržal Sitnič. Nekaj pa mu je tišje šepetalo: »Daj več !", in vzel je drugo krono ven. Deklica je strmče pogledala. „Še tretjo !H mu je nekaj zašepetalo. Sitnič je postal in pogledal še enkrat v te široko odprte oči, in zdelo ae mu je, da vidi v njih mlado, čiato nedolžno dušo, in čutil je, da mu je ta pogled zlomil obroč one slabe volje, ki ga je navdajala. Vzel je revici »rože« iz rok, ter jo vprašal prijazno: »Ali pojdeš domov?« Molče je pritrdila temu vprašanju, a očesi sta jej bili vedno uprti vanj. On pa ni alutil, da v tem trenutku reši vprašanje, je-li možno, da bi kdo tri krone, ki niso ponarejene, dajal za nič, zastonj. (Zvršetek pride.) Sini n >roiNOSTc it. 22 V Trsta, dne janavarja 1911 zahtevali odgovor v teku S dni. Ker na to ni bilo nikakega odgovora, so stavili ultimatum, zahtevajoč odgovor v 48 urah. Tedaj »o gospodje odgovorili, da so jim dovolili škornje in tedensko izplačilo, ne pa priboljška plače. Tedaj so premikači stopili v stavko, katere se je udeležilo 140 premika če v, od katerih so trije postali krumirji. Stavka je trajala teden dni. Stav-kujoči so se dobro držali. Na mesto pre-mikačev in volov so postavili 26 parov konj in 100 stabilnih ter 105 provizoričnih krumirjev, ki so doma po večini iz Konto velja in Prošeka. Mesto premika če v so morali delati tudi uradniki in poduradniki. C elo gospodje z zlatimi ovratniki niso držali rok križem. Kljubu temu je škoda, ki jo ima uprava javnih skladišč, ogromna. Potrošilo se je toliko, da bi bilo to zadoščalo za pet let, ako bi bili ustregli zahtevam delavstva. Ali bolje metati denar proč, nego ustrezati opravičenim zahtevam delavstva. Gospodje v prosti [luki in krumirji so bili srečni, da ni bilo dežja ali sploh slabega vremena. Kakor krumir se je odlikoval posebno neki Kontoveljčan, ki je bil že enkrat poslan iz službe radi .... Zdaj pa je pottal stalen. Spravil je na krumirsko delo celo svojega nečaka. Ali sedaj ni več ne nečaka, ne sinov. Vrnili so se nazaj v kamniti raj. Kaj imajo sedaj od prikrurairjenega zaslužka premikačev? Sramoto! Zveza Južnih Železničarjev. Dne 14. t. m. se je v vršil tu v hotelu „Europa* ustanovni občni zbor podružnice Trst, sekcija A. „Zveze južnih železničarjev" (Siid-bahnerverband). Navzočih je bilo preko 50 uradnikov južne železnice; več zunanjih večjih postaj je poslalo zastopnike. Od osrednjega odbora je bil navzoč g. Hochen-egger E., cd uradniške sekcije personalne komisije pa gg. pl. Cerva, Perutz, Schmid, Kispert. — V vodstvo podružnice so bili enoglasno izvoljeni: Martin V., predsednik: Franzoni M. in Ćernigoj V., I., ozir. II. podpredsednik ; Valentinelli A., Paulin G., Wittek E., Hinterlechner A.. Verze-gnassi E., Lisec R., Sob R., ing. Kment F. in Brosch G., odborniki; Albrecht J. in Repič F., rač. pregledovalca, Eccel H. in Prato O., njuna namestnika. Vseskozi zanimivo zborovunje je trajalo tri in pol ure in se je zaključilo opolnoči. Tržaška mala kronika. Poskašaaa ttttlna. Včeraj sta bila aretirana 22-letni Mario Petrič iz Tržiča in 28-letni Rudolf Smerdu iz Trsta — oba težaka — ker sta hotela Anton Malossiju ukrasti žimnico. Radi goljufije. Peter Osvaldella je izročil včeraj 45-letnemu Rikardu Arne-rytschu zastavni listek mestne zastavljalnice, da ga zastavi. — Arnerisch je pa zastavni listek prodal za 54 kron, ter izročil Osvaldelli le 20 kron, rekoč mu, da je listek zastavil za toliko. Ko je Osval* dela doznal za prevaro, je dal Arnerytscha aretirati. Aretirana je bila na zahtevo dež. sod-nije v Celovcu 25-Ietna Ana Este iz Koroške, ker je v družbi s svojim Ijubčkom — ki je že pod ključem — zagrešila več goljufij. Radi grožnje. Simon BikiiČ je bil včeraj aretiran, ker je pisal neko grozilno pismo Štefan MatiČu, ki je uslužben na parniku „Francesca". Nenadni smrti. Marija Le ban, 70 let stara, stanujoča v ulici Josip Parini št. 9 in Justina Delul, stara 78 let, stanujoča v ulici S. Nicolo sta bili včeraj nenadoma napadeni od slabosti in sta takoj umrli. Veeeftnl odsek telovadnega rfroitva Mol v Trota naznanja, da se vrši v torek, dne 24. t. m. ob 9. uri zvečer izredna plesna vaja, pri kateri se poučuje ^Moravska beseda*. Vsi oni | ki mislijo plesati ta ples, naj se vaje gotovo udeleže! Za obraabol sklad dražbo sv. efarila io Metoda SO se nadalje priglasili sledeči p. n. gg.: -872. Fran Žagar ml., lesotržec, Markovec - Stari trg (plačal 25 K) ; 87 j. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni (plačala 200 K); 874. Ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Postojni (plačala 200 K). Ilar. del. organizacija. Odbor godbeaega odseka N. D. O. pri Sv. Jakobu naznanja vsem izvršujočim članom, da se vrši prihodnjo soboto, dne 28. t. m. 00 7. uri zvečer v prostorih pevskega društva „Ilirije-, ulica Montecchi št. 15, pritličje, prvi redni občni zbor. Tovariši! Ker se bo na tem prvem občnem zboru sklepalo o važnih zadevah, ki bodo v korist Vas samih, prosi podpisani točne in polnoštevilne udeležbe. Pripravljalni odbor. Odborniki godbenega odseka N. D. O. so vabljeni na izredno sejo drevi ob 8. uri zvečer v društvene prostore. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, prosim vse tovariše, da se iste gotovo udeleže. Predsednik. Društvene vesti. Orgelice. V zadnjem času se opaža, da nekateri člani zelo neredno zahajajo k redno določenim sestankom. Zato je bilo na zadnjem rednem sestanku dne 17. t. m. sklenjeno, da se pozove vse one, ki mislijo, še ostati člani, da se jutri, v torek prav gotovo udeleže sestanka, na katerem se bo razpravljalo o premembi nekaterih določb pravil. Onih, ki se pojutrišnjega ne udeleže, se sploh ne bo več smatralo za člane. Dosedaj je že nabranih preko 110 kron in nadejamo sef da bo za veliko noč kamen gotov. Vesti iz Istre. Ljudsko štetje na Piranitiiri. Ki že paron ? — No že ! Kome ? — Lavoro ! Dove ? — Kampanja ! Kuanti ani ga ? — 64. Spoza o vedovo ? — Spoza ! E vu ? — Vedova! Gave fioi ? — Mi son nonna ! Alora i nipoti ? Kuanti ? Ke ani ? _ Maria 19, Antonia 17. Giovani 16, Ana 12. Animai in časa ? Vake ? porki ? ga- line ? Tako se je vršilo tekoče ljudsko štetje na Piranščini. Vodi ga slavni mestni tajnik piranski Vatta, znan slavožrc; a v zgorenji ni posegel sam, ampak njegovi emisarji, katere je že poprej dobro podučil, kaj in kako jim je izpraševati. Kakor da ne bi obstojala nesrečna rubrika 13?! občevalnega jezika ! Po njej niti ne vprašujejo ! ? Vsemožni Vatta zapiše že v svojem toplem uradu v Piranu, kakor se bode izljubilo njemu. Saj je pred 10 leti tudi on izvršil zadnje ljudsko štetje za podrejeno mu občino in okolico. Celo klel je, ker ni izpadlo tako, kakor ste je želela on in kamora, ki mu zapoveduje. Za letos bo preskrbljeno še bolje, ter mu svetujemo, da si kupi kake grenčice, ako ga bode od presenečenja, kaj ščipalo po trebuhu. Ljudsko štetje na Izolanidlni. — Kot števni komisar je imenovan tajnik občine Izola. Šteje se potom zapisnic. V to svrho deluje on in ima drugo osobje, ki mu pomaga. Značilno je, da on piše črnilom, dočim ne izpolnuje rubrike občevalnega jezika (vsaj v slovenskih delih ne), dočim mu podrejeni pisarji tudi izpolnjujejo pole le se svinčnikom — tako vsaj za slovenske oddelke. Kako bodo izgledale te, ko bodo dovršene in izpolnjene, bo* demo se že uverili. Preskrbljeno je za vse. Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb TET, nI IM«] a i ■ KMM 22-85 (hta ltefolttin Fenlcet Dva oddelka: Fino pohifttvo — Navadno pohištvo, cm Bogata tebeca fofc— popolnih wb od 300 do 4000 taroa. Jedila« sohe. SpraiMut« fekadilne dvorane v HgsonjSeaa sloga. — SFECZJALITETA : Zelenio ia medeno pohOtve ligah izbira fsatamMk stoik. — popil« oprete fa pesasezti M. R. Gasperini, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih drt. fteleznlo gjrtjflie raieanujaiije latAgasiM Mata iz mitnic. dostaTljanje na dom. POŠUJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, WtT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND^ v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. R. Blaha »Manob^l Trst ulica A. Manzoni Stev. 4 zaloga tovarniškega pohištva ^So^S-TRST ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu". Popolni uredbe za hotelo, penzije, gostilne, kavarne. _ gV Pohištvo po vsakovrstnih cenah. SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega lesa lastne tovarne po tovarniških cenah. TBST, ulica Caserma St. 4, TRST. TBLEFOI 1316. preciznostjo. Specijaliteta: vezanje trgov, registrov. Razne galanterije. Kartonažna dela itd. Vezava romanov 50 stotink. Tovarna škatelj po zelo nizkih cenah. R. Stanicu i F. Drenslo Trst - ulica Ugo Foecolo it. 1. Elektrotehnična mehanična delavnica. Instalacije za električno razsvetljavo ; hišni električni zvonci, telefoni, strelovodi, zaloge mrežic in potrebščin za bliSSeSo razavetljaco. Kron 620©! i^Tčp^priiožnošf! AUTOMOBILI FORD 1911 Malvtcia tovara* »veta. Izdelovaaje letao 40 000 v« edinega tipa CHASSIS 20 HP šest rizalh tipov IcotiJ. Kcčija „FORD" Je n*jpopoln*jU, najhitrejša in Mlekonomićnejta kar jih obitojiV - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734 VaKfca MBtralM garant, ulica HI Baohi 16. vagal uiiea Bonbatt« TELEF0B 22*7. STOĆK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Avtomobili n* posodo po smerni oonL Varrtro in Tadržaranj« artomobiloT.--Solidna potrežfcA Došla je velika partija malij, srajc; spodnjih hlač za moške : ia ženske. Zimske odeje 2,kroni. kepa priložnost! samo V ulici Farneto 5 nasproti lekarni Godina. Čoplo se Vam priporoča, da kopite stearične sveče Nove tržaško tovarne (Nuova Fabbrica Trie-etina „Marca Angelo), katere so najboijše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - nlioa Coroneo 39 - Trst Ctibastiano Zamagni Trat, Via deli' Iatria it. 38 — nasproti šolam — Čovarna cementnih plošč delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga Ina na razpolago vedno dovoli hlaga. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera £cchla št. 19. g* Cene flosovoriie. Plačilo m oMa Sprejme se popravljanje šivalnih stro;a* vsakega zlstema. Prodaja igel, olja In aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene šivalne siroje. iiasasa Krojnfnlca za civiliste In volnke Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n. Priporoča «e slavnem občinstvu in vojaStvu za v-ako-vratna dela. Blago prva vr»t», d«h> »alklm, tam imeree 1LEKS. FKA^C MATER - TKST žgalnica kave TELEFON 1743. HaJboVJii vir m doblv&aj* pefiea« kare a X-_1JL- J -JJUtUl JLMJJ'iUJ^ Vesti iz Goriške. X Ljudsko Štetje v Gorici. Na shodih minole nedelje sprejete resolucije in brzojavke, naslovljene na tržaško namestništvo, so rodile vsaj delen vspeh. Od tržaškega namestništva je namreč došel tuk. okraj-; nema glavarstvu nalog, naj preišče, v koliko so utemeljene navedene pritožbe radi nepravilnosti pri ljudskem štetju. Na gla-j varstvo je bil pozvan predsednik odbora In povabljen, naj imenuje konkretne slučaje. Predsednik je zagotovil, da stori to takoj pismenim potom in da pojasni vsak posa- Ka Opeinali! Posor na itev. 170 Prodaja tm potrebno cpravo za mrliče, vsakovrstne krste, svede. vence, umetnik c Tet lic, vence ta Perl, Porcelane in Metalne, Pokrivala, Pajčolane, Polštrl Itd. Tse potrebne mrtvaške predmete. Sprejema naroČila pogrebov. Najnižje cene. JOSIP MRZEK zastopnik Novega pogreb. Podjetja v Trstu, Corso 49, Tel. 1402 V Tnstn, 23 januarja 1911. „15MNOST" it. Stran ITT nični koakretai slučaj posebej. Shokleton, ki je bil priredil ekspedicijo as Da započeta akcija ne pade v vodo, jogni teeaj, priredi letos ekspedicijo na Spie-vabljeni so vsi oai Slovenci, ki so jim znani b in tomkaj bioloika poučevanja, se drugi taki slučaji, naj to nemudoma ja- ... £ . * *L . ,. vijo odboru, ki bo storil pismene korake. Eb*edicyi bo svrha, da ugotovi, niso li Sploh priporočamo občinstvu večje zani- Splicbergi pripravni, da postanejo leeiMem manje pri tem važnem poslu. za jetikove bolnike in se ne bi li tam moglo x Odmev! izza deželnozborskih vo- ugraditi ogromne sanatorije za jetikave Leta Ijtev. Angeij Zajec iz Renč je bil obdolžen, 1912 ^e^. Shakleton zopet iti na južni da ie ponaredil pri zadnjih deželnozborskih . , r . ' volitvah več glasovnic. Obsojen je bil na prirediti ogromno ekpedioijo. Ta 3 tedne zapora. i ekspedicija se razdeli v Štiri oddelke in vsaka S spodnjega Krasa. Dne 4. t. m. je poj de z različnih točk proti južnemu lede-bila otvorjena obrtna šola v Gabrovici pri nemu tečaju. Koranu. Otvorjena bi bila že v jeseni, ali j govj pr0 takom bodo vsi, ki so imeli kako škodo, to- Prva narodna indijska razstava V AUa- , Žili mesto za odškodnino. Samo Angleška habadu. V Allahabadu je bila dne 1. de«'zahteva odškodnino v znesku 15 milijonov eembra in. 1. otvorjena prva indijska raz- kron. stava. Ta razstava ima v prvi vrsti namen. Osjsk na Hrvatskem ima po zadnjem da pokaže narodni obrtni in gospodarski ljudskem Štetju z vojsštvom vred 32.000 razvoj Indijcev. Allahad je glavno mest°, prebivalcev. pokrajine Azra in Audh in leži v sredi se Odvetniki v Budimpešti. Budimpešta ima vrrne in osrednje Ind je. Mesto leži ob ustju 1701 odvetnikov dočim jih ima Dunaj samo reke Zuma v Ganges. Zaduja razstava v Allahabadu je bila leta 1864. Razne vesti. Odkrita razbojniška četa. Kakor poročajo iz Moskve, je vspelo tamošnji policiji zaslediti neko bando, ki je že več časa počenjala razbojniška dela po Moskvi in nekaterih sosednih mestih. Meseca avgusta mino 1100, Berolin pa celo le 1000. Avstrijsko brodarsko društvo (Flotten-ferein) je v minolem letu naraslo od 3253 členov na 10.000 členov. Van Dickova slika zgorela. Znana slika van Dicka „Samson in Dalila" je nedavno zgorelo v Petrogradu v stanovanju milijo-naris Rjiškova. Rjiškov je kupil to sliko j,...i -ekoliko leti za 10.000 rabljev. Ogenj, ... ® . . ;ki ,c luisud v njegovem stanovanju je uničil lecra, leta so tudi aretirali eno tako raz bo;-1 , , . , „. . to dragoceno sliko, niško četo, pri kateri so razun orožja in ? bomb našli tuii seznam hiš in stanovanj, Jki j so jih nameravali opleniti. Kakor nadalje vanje teli aretacij so sledile druge v Feka-ter noBlavu, Odesi, Bijanskem in drugih [mestih. Skupno ho zaprli dosedaj 52 oseb, med njimi več go3pa in akedemično izobraženih ljudi. Kakor poroča „Novoje Vremje" so enega člena te čete aretirali v Avstriji, ter od tam odvedli v Rusijo, ker se je ugotovilo, da je bil navaden morilec. Neverjetno predrzen ropar. Iz New-Yorka javljajo, da je na ekspreanem vlaku' blizu Kaneas- Gitv v Severni Ameriki en edini maskiran razbojnik okradel okolu sto potnikov. Predrzni razbojnik je zastrašil z revolverjem vse potujoče društvo, ker je prej prerezal signal ter je tako bilo nemožno klicati n:> pomoč. Volk raztrgal sest oseb. V Lodsejovu na Ruskem je te dni napadel volk šest oseb in vse raztrgal. Kmetje so šli nadenj in pri tem ec je zgodila nova nesreča: Kroglja je po nesreči zadela kmečkega fanta, ki je na mestu ostal mrtev. Konečno je tudi volka dosegla smrt. NaSrtS porotnika Sfcnklstsas. Sir Bmest Vprašanja in odgovori. Posestnik. Ako imate res 2e 30 let prosto pot čez sosedovo posestvo, in to lahko dokažete, tedaj Vam novi dedič ne more delati sedaj zaprek. — Gimnazijec. 1) Obrnite se na akad. fer. dr. „Balkan" v Nar. domu. 2.) Dijaki ne plačajo udnine pri „Čitalnici". — Nekdo. Parna turbina se razlikuje od vodne v tem, da mesto vodne sile deluje para. Te turbine so se začele tudi uporabljati pri parnikih, — Furius. 1. Omažite dotične dele z cunjo, namočeno v terpentinu. Toda to se ne nauči tako hitro in ako so predmeti izpostavljeni prahu, se jih ta Se bolj prime. Zato poskusite rajše s petrolejem na isti način. 2. Hrv. pis. župnik Jemerič še živi. On je deželni poslanec, a žal, član stranke frankofurtimaSev. 3. Dante Aligieri se je rodil med 18 majem in 17. junijem 1265. Umrl je 14. sept. 1321. 3. Virgil ali Ver-gil je bil rimskipesnik. Rojen 5. okt. 1. 70 pred Kr. roj. umrl 21, sept. 1. 19. v Brundiziju. 4. Rim Šteje 600.000 prebivalcev. Ravnateljstvo Austrijskog parobrodarskog društva na dionice „Dalmatia" javlja da se njezin poglavica mjesnog opravništva ETTORE PERITZ sinoć naglo preselio u vječnost TRST, 22. januara 1911. Dr. Fran Korsano Specijalist za sffilitične in kožne bolezni ima svoj AMBULATORIJ v TRSTU, v olici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.1/2 do 6.V2 1 3E 71 TRATTORIA R y „Ml* Antlcu Pompe!" j Trst, Piazza Carflo Goldoni 4 Priporoča m slarnema občinstva. - Toči se isrrstao ▼Ido: lena, Istrsko, forUaiko in belo. Steinfeldsko pito. Domača kuhinja a raznovrstnimi mrzlimi in gorkiml ledili. — Za obilen oblak a« to pk> pri poroča FRANJO MARUŠ S BK. JE JL s. De Vecchi 8 £. Skcrl nasledniki A. FONDA Trst, ylica del Bosco it. 17, Trst zalogaa ovsa klaje in otrobov. IBIO pif vrste po 7 K. Ovsa Bea po 17 K. DateJJa po 7 SO. Ogrski oyes po 10 E. Otrobi „V" po 15*50 K. — Po 100 kilogramov ds malo za razprodajo. UMETNI ZOBJE Piombiranjo sobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobai tduik Dr.J.Čerm&k zokozSraraik - TRST alloi doli« Oaoorm« it. 13, II. n. Za one, KI naročajo oglase Oglase (Inserate) treba našlovljati no na Uredništvo lista, In BO na Tiskarno »Edinost«, BO na „Narodni Dom" in ne no „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na Jnsentnl oddelek" ntfesa nsta i ■ »11 na Upravo. == Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in že 16, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — Slovenci! Slovani! Poslužujte se vsi edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH. Giuseppe Beldinonzl, urar ulica Commerciale 5, Trst a I Poprave po jako nizkih cenah. Spritzer wein ■e tmeoaje belo Majersko rino, ki ]e edino priprtim* pijaća s mineralnimi Todaml lo sifonom. Prodajam tudi t butfcijm prlrtno vino Opollo t« Visa, Belo sladko li Visa, Istrsko in tema Priporočam tnal »roj izbor desertnih in zdravilnih ria, rox likerje, Cganje ln sirupe. Zaloga „Astl spamantl* po Kron 3 a 4. Sladki refoik po K s. I*borno tganje po K S 40 bnteijic E. Jurcev, Acquedotto 9 Kov kuffet pri so. Ivano Luigi BRAIDOTTI Via S. Cilliso it. 1157 (Sv Ivam) Trst Sabor rasno svinjine in aira, kakor tudi piva, vina in likerjev ■ postrežbo Se priporoča LASTNIK. Odprto do eno popolnoSi- Češka vzajemna irnm. na življenje ZADRUŽNI ZAVOD C. k. prlv. Prva čeftks vzsjeass zavarovslaies, sstassv-tjeis L 1827 v PRAGI (Lastna palača). Najugodnejše življensko in rentno mmmm zavarovanje. ******** Modemi zararoraloi pogoji in M. tarifi za irnlt Predao s« odločita zavarovati se na življenj«, zahtevajte v lastnasi Interesu prospekt potoa SLAVNEGA ZASTOPSTVA Češke vzajeme zavaroval, sa življenje v Trstu, ul.,Squero Nuovo 13 (nasproti slavne oošte). Hočete ee prepričati? obiščite velika skladišča Marijend Salarini Pontd tfeHa Fabra 2 : bK Past® Nro^a (vogal Torrente) Alla clttk di Lomfca Velik lsbor hsgotovljenih oblek n meto te de£k« kos nmi za otroke. Površniki, močne jope, kakor tudi rtznih palatotov. Obleka w» dom is dalo. Del&vake obleke. Tirolski I od en. Nepzemočljlvi plalSi (pristaš aa :k5ki). Speoljaltteta: blago ta- ta inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovojSi u odi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah kinematograj „jfom" Odprl sc v Skctaja Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. TSTOHOVi: L lato 39 TtL, otrsd ll TO^ !D Iti. D. ltfifl 20 Tli, etrod li T0|iti 10f. Stran IV. .EDINOST- št. 23. V Trstu, dce 23. januvarja 1911 ------------------- Prodajaln, ur in dragocenosti Gk BUCH11 (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst sseri1® corso štev. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Oglata trsba sastavljati n« (nseratpi odtittak „Ećtaftstl" Kdor hoče imeti ■•■>■■ 1 NH9NB * fflLI OOLflJI ■■■■■■ \ri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljeta, Sarajeva In Gorici, in pri Trgovsko-obrtni banki. ¥ PRAGI: pri Zivnostenski banki pro Cechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industnjalni banki. V 8PUETII: pri Prvi pučki dalmatinski banki. V SUŠAKU: pri Banla i štedionici za Primorje in njenih podružnicah aa Reki ia v Bakra. V ZASREBU: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varsždian, Osjeka, Vel. Borici, Siska, Virovitici, Cirkvenici, Reki, Zemunu, Belovara, Delnicah in Kraljevici, Pri eavedeeib snbekrlbćalb mestih marajo aa tadl depeairaM etere tfelmoo v s vrbo izvršitve opcijske pravice. Za slučaj, da javna subskribcija prekorač znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. se s, c. Upravni svet Jadranske banke v Trstu. •POMBA: Jadranska banka podije vsakemu' interesenta na zahtevo položnice atstritfske ali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti pošiljate v denarja brez vseh stroškov /,a subskribentu V svrko izvrfctve opcijske pravice zadostne predložiti samo plaKe delnic (delnice brez knponskifc pol).