Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Jidor Želi kako oznanilo v Doleajske Novice" načelo I Bld., za pol leta 50 kr. - Naročnino sprejema tieniti dati, plača za dvostopno petit-ysto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa m^dniStvo. za enkrat, dvakrat 12 kr., tnkrat U kr. Gospodarske stvari. Saditev sadnega dreyja na šipo. Kaj đa T eadjarňtvu „Ěipf" imenujemo, povedali emo ž« v zadnjem listu „Dol. Noyic". Tako imenujemo namreŽ po meter ali še Tf6 okrog in okrog- debla mladei^a sadnega drevesa segajoío, na okroglo prekopano ali prelopatetio zemljo. Tudi je éipa navadno nekoliko viřja od ostalega eveta ©kolu drevesa. Sipe napraïlja se povsod tam, kjer se sadjarstvo umno goji veaj dvakrat na leto, uamrei : porno v jeseni tikoma pred linao, in pa ïgodaj na spomlad. Napravfja ne pa Sipe zato, da drevje rajši raste. Snj je pař slehernemu priprostemu kmetu prav dobro znano, da v celini nikaka rastlina, bodisi koruza ali krompir ali trta, dobro, čvrsto rasti nože. In ravno taka je tudi ■ sadnim drevesom. Tudi sadno drevje raste vse drugaëe v prekopanem, rahlem svetu, kakor pa v eelini, že celo ako je zarašiena, to je zaledinjena. Najboljše raste seveda sadno drevje v íez in 6ez globoko prekopanom, toraj prerigolaoem »vetu, osobito, ako se tak svet potem áe vsako leto obdeluje, toraj kakor pravimo v obdelanem svetu. Toda taka zasaditev sadnega drevja je dosti predrsga. Zato zadovolji se umni sađjerejec navadno s tem, da napravi sadnemu drevesu veliko, obsežno, posebno èiroko jamo, ter da potem le Sipo okolu debel rahlja, okopuje ali prelopatuje. No^ danes hožemo govoriti pa nekoliko o saditvi sadnega drevja na iSipe, ter naáim, do sadjarstva veselje goječim gospodarjem pojasniti, kje da je na pravem mestu in kako da se izvršuje. Na pravem mestu je snditev sadnega drevja na êipe povsod tam, kjer je rodovita plast zemlje le plitva, tanjka, in kjer se pod njo znabiti skalovje, gruâè (áoder), lapor, nadanja voda, ali pa prav težka ilovica, takoivana glina nahaja. Ako se v takem svetu sadno drevje po navadnem naiinu sadi, to je, kar prosto v jame, noie čvrsto rasti, in naj se saditev ie tako pravilno izvrši. In zakaj noie rasti? Zato, ker korenine prostora nimajo, da bi se áirile, in ako nimajo zato prostora, zmanjkati jim mor» v prilično prav kratkem času redilnih snovi, brane. Tisto malo rahle ter rodoyite zemlje, v katero je drevo v jamo zasajeno, korenine kmalu izsrkajo, in drevo priÈne peiati, hirati tako, kakor evetliřna rastlina v loncu, ako ee jo vsako leto v večji lonec ne presadi. Da bi se temu izognili, saditi so se lotili nekateri umni sadjarji sudno drevje namesto v jame, na ali v èipe zasute jame. Pri taki zasaditvi imajo korenine priliko v površni, v rodoviti plasti siriti se ter iz te hrano srkati, in zato drevje boljše uspeva, boljže in veliko dlje časa raste ter rodi. livrsuje se pa ta saditev takole: Jamo se izkoplje popolnoma pravilno, toraj vsaj meter široko in 50 do GO cw globoko, ako to rodofita plast dovoli. Ako rodovita plast tega ne dovoli, napravi se pa jamo plitvejšo, recimo le 30 do 40 m globoko. Izkopano jamo se potem zopet zasuje in sicer tako, da pride površna zemlja — rušča, trata — na dno jame, na to se pa napelje od kjer si bodi dobre rodovite zemlje v jamo, tako da postane čisto polna, da jo še celo nadsipuje, in v to zemljo posadi se šele drevesce, to pa tako plitvo, da pride s koreninami tik površja zemlje, okrog jame ležeče. Pri iikopavanju jame denemo posebej najnižjo plast, ktera se koneino porabi za napravo Šipe vrhu korenin. Tako usajeno drevesce Siriti mora potem svoje korenine ravno v rodoviti plasti, in vsled tega uspevati mora veliko boljše, kakor pa, ako bi bilo glcbokejŠe usajeno. To že celo v laporastem, ali v prav težkem ter vlažnem, mrzlem, ilovnatem svetu. Da se mora tako posajenemu drevju ob Ruši T prvih letih prilivati, razume se samo ob sebi. Nekoliko dražja je pa že ta zasaditev memo navadne, zato je pa tudi uspešneja, med tem, ko je navadna pri takih zemeljskih razmerah, kakorine smo navedli, običajno popolnoma neuspešna. Kake vrednosti je naša živina za mleko? Naša goved je kaj različne vrednosti za mleko. Nekatere krave molzejo komaj 1000 litrov na leto, imamo pa tuđi take, ki dajejo ve£ kot 2000 litrov mleka na leto. V dobrih hlevih, kjer u Dimreč polaga kraTam zadoati teíoe krme, iu kjer se doma kreja in odbira potrebna žival za pleme, tam dajejo krave dosti mUka in mleko je tudi dobro. Drugače pa je t hlevih, kjer se iivina «labo preitivlja, kjer manjka pripravne krme, in kjer se molze po sejmovih nakupljena goved. Ako primerjamo naSo goved glede mleinoati a planinskimi plemeni, vidimo, da je tamkaj iivina veliko bolj zjednaiena v mlečnosti kakor pri nas, in Bploh bolj mledna v vsakem oiiru, ae e gledé množine mleka, ki ga daje ondotnim živinorejcem □a leto, ampak tadi gledé kakovosti ali dobrote mleka. Temu se pa ni j!uđiti. Po plaainekih krajih polagajo na mlekarstvo dosti ve6jo važnost kakor pri naa, in caradi tega delajo oodotai gospodarji že od nekdaj na to, da se jim živina bolj ko mogof^e iboljâa v svoji mlečnosti. Po tistih krajih prirejajo potrebno živino sploh doma in odbirajo » rejo najboljàe krave, tedaj živali, ki ee ne odlikujejo simo po svoji vnanjosti, ampak tudi po svoji izvrstni mlečnosti. Hazun tega polagajo ondotni gospodarji vso skrb oa pripravno krmo in dobro střelbo V takih okoláčinah je živina lahko mleèna in lepa. Pri nas so razmere v tem pogledu čisto drugačne. Na mlekarstvu nam ni toliko ležeče kakor planinskim krajim, in zato nismo dosedaj polagali posebno velike skrbi za vzgojo dobrih mlekaric. Gledali smo le bolj na to, da smo prirejali lepe živali za delo in za kupčijo. Ker pa postaja v sedanjem času tudi za nas leja dobre in lepe molzne govedi večjega pomena kakor nekdaj, delati moramo tudi mi na to, da se bolj ko mogoče izboljša tudi mlečnost naših krav. Gledati nam je na to, da nam molzna goved z obilnejšim mlekom in lepimi teleti donaSa večje koristi, kakor nam jih je dajala đoaedaj. To bodemo pa dosegli najlažje in najvspeaneje, ako bođemo posnemali dobre živinorejce po naših ia drugih krajih. Âko bodemo živino tako skrbno odbirali za pleme, kakor jo odbirajo naši napredni Živinorejci in sploh živinorejci po planinskih deželah, ako bodemo z živino tako lepo ravnali, živino tako redili in oskrbovali, kakor po teh krajih, potem bodemo tudi pri nas dosegli ravno tako lep« vspehe, kakor jih imajo po drugih krajih. Dokler bodemo pa mislili, da je mlečnost krav odvisna edino le od plemena, io dokler bodemo stikali in težili le po tujih plemenih, da se mlečnost naših krav izboljša, pri vsem tem pa ostali glede reje, glede krmljenja in strežbe maloskrbni starokopitneži, toliko časa ostali bodemo na ravno tisti stopinji ia pri ravno tistih dohodkih iz mlekarstva kakor dosedaj. Naša domaČa živina je pripravna in hvaležna za vse, treba le, da jo začnemo ta rejo bolj skrbno odbirati in sploh bolje rediti. Na ta način pomagali so si največ gospodarji po planinskih krajih io íagojili so plemena, ki so sedaj sloveča in se za drag denar prodajajo. Posnemajmo jih tudi mi ! Potem ni dvoma, da se bo tudi naia živina iiboljáala t svoji mlečnosti, in da nam bo dajala še lepSe koristi, kakor nam jih daje sedaj s ivojim mlekom. __R. Okoličanom uovlh mitnic! Pod tem naslovom prijavili smo bili v 9. Štev. z dne 1. maja t. I. na kratko nektera določila zakona o cestnih mitnicah. Da se ne bodo dotična določila napačno tolmačila od strank, idi se nam potrebno, podati Še sledeča pojasnila k posameznim slučajem, v katerih so oproščeni gospodarji mitniškega kraja, mitni-Škega okoliši in zunaj tega stanujoči prebivalci mitaine. V slučaju 1.) je n. pr. kobila, katero vodimo po plemenu, prosta mitnine; ako jo pa z iebetom vodimo, plačati je od žebeta mitnino, ki je tako visoka, kakor od vsakega drugega konja. Istotako je treba k kovaču konje goniti, da so prosti mitnine. K slučaju 3. Kadar se vozi Žito v mlin ali moko iz mlina, oproščeni so mitnine le prebivalci mitniškega kraja, t. j. tiste v&si, v kateri se nahaja mitnica. Prebivalci sosednih rasi ne uži> vajo teh pravic. K slučaju 4 ) Mitnine prosta je le tista živina, ki vozi v mitniškem kraju dobljeno, in le za dotični mitniski kraj namenjeno gradivo za stavbe. Mitnino pa je plačati v vaeh tistih slučajih, ako je priloženo na vozove nakupljeno ali za prodajo namenjeno blago. K slučaju 5.) spadajo tudi vožnje z enega posestva na drugo, naj je to na^e ali pa v zakup vzeto, in naj leži to posestvo tudi v kakem drugem mitniŠkem okolišu. (Za takega smatramo dotiČno davčno občino, v kteri se nahaja mitnica). V takih primerljejih smo oproščeni mitnine le na prvi mitnici, na drugih pa ne. Ravno to velja n. pr. tudi pri vožnjah v oddaljene občinske gozde, ako jih ohčinarji skupno rabijo. Mitnine prosti so v 1.), 2.) in 5.) slučaju tudi prebivalci sosednjih vasij, ako so primorani Čez mitnico voziti in živino goniti, da zamorejo obdelovati tamkaj svoja lastna ali pa v zakup (atant) yzeta zemljišča, toda le v tem slučaja zopet, ako niso na svoji poti Že kake druge mitnice prosto, t. j. brezplačno rabili. Kaj je novega po aTstr^Bkem cesarstm? Presvitli cesar je vsled prehlajenja dobil trganje po udih, ter mu zdravniki priporočajo, n« ÍE sobe hoditi, da tem hitreje zopet ozdravi. Pniki knezo-Qadikof in kardinal grof SchSn- born je 25. junija t Falkeasu oa pljuÔmci amrl. řogreb bo t Pragi, ter bo truplo položeno t kapelo T Btolni cerkvi. Eardina Dr. Missia je đolofieo, da Todi pogrebni sprevod. Državni zbor. Viada namerava meseca septembra ali oktobra sklicati državni ibor in mu predložiti nagodbene predloge t odobrenje. V to 8« bo muraU porazumeti i večino in si dobiti gotovost, da bo veôina te predloge glasovala. Porazumeti pa ee bo morala tudi z iiemSko inaDjíino, kajti ta ima moi, da prepreči rešitev cele zadeve. Slovenci v Brežicah so 26. junija pri volitvi T okrajni zastop v skupini velepoaestra po tridesetletni borbi koneSno tmagali. S tem je Slovencem T tem zastopu veČina zagotovljena. V ogerskem državnem zboru se je začela razprava o nagodbi. Kossuthova stranka se je izrekla proti nagodbi, in to iz državno pravnih razlogov, druge stranke pa so se vse izrekle za predloge. KiO je novega po širokem svetu? Kuga v Aleksandrijt ie ni prenehala, celó bati se je, da se razairi. Jeli so uvidevati, da je snaga najbolje sredstvo proti kugi. ter snažijo sedaj prav temeljito, kakor nekdaj v Neapolju. Kar cele ulice so podrli, da bo odpravili nesnago, ktere je tam neverjetno mnogo. 22. junija ao zbolele tri osebe za kugo, 1 je umrla. 23. junija sta bila zopet dva nova slučaja. Balkan. V turškem cesarstvu vre na vseh koncih in krajih. V Aziji so Turki začeli zopet preganjati in mesariti Armence, valeđ česar je ruski poslanik v Carigradu se zglasil pri sultanu, y Macedoniji pa vlada popolna anarhija. Vsled izdajstva je turška vlada dobila v roke vse orožje, kar ga je nabral revolucijski odbor in izvedela u imena zarotnikov. Kmetje na Ruskem imajo v sedanjem caiju dobrega vladarja. Za finske kmete, kterih j« tretjina brez zemljišča, določil je ruiki car, da se v finskem proračunu določi svota, s katero bi se jim zopet nakupila zemljišča. DomaČe vesti. (Pokladanje bireta kardinalu dor. MiBsii) se je izvriilo na Dunaju 37. jun. Ob 11. nri se je pripeljal kardinal v spremstvu proáta Jordana in kanonika dr. Sedeja ter svojega tajnika Zampa-reta v dvorno cerkev. Ti trije gospodje so sedeli z nobelgarđistom Feccijem v prvem voza; v drugem, v kateri je bilo vpreženih iest konj, pa kardinal dor. Ifissia in papežev poslanec monsign. Celil. Fr«bv. cesarja, ki je bil po bolezni zadržan, zastopal je nadvojvoda Fï-nnc Ferdinand. (Premeščen;«.) Okrajni sodnik v Metliki gospod Emiî Itizzoli pride kot sodni svétnik v Novo mesto. Gospod Alojz Gregorin, sadni svétnik v Krákero, premeáéen je v Celje. Okrajni sodnik v Krškem postane gospod J. PogajSnik iz Kranja. Gospod J. Žnmer v Metliki postane ondotni okrajni sodnik. (Za streljanje proti toŽi) ode. kr. poljedelskega ministerstva dovoljeno podporo 1000 g d. je deielai odbor že vso razdelil občinam. ([zkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljnbljani.) Darovale so nadalje v reňeno svrho občine: Col nad Vipavo 18 gld., Klanec v Istriji 30 gld., Trata nad âk. Loko 20 gld., Cirknica BO gld., Velika dolina 30 gld., Podkraj pri Vipavi IB gld., SoTOdnje pri Gorici 30 gld. in Krka pri Zá-tičlDi 30 gld. (Gospod Metod Doléne), sin vodje deželne iole na Grma, gosp. Rihard Dolenca, promoviran je doktorjem prava. (f Umrl.) Gospodična Josipina Auiec, po-sestnikova hii iz Gotne vasi, umrla je po daljšem bolebanji, stara iele 17 let. Bila je jako nadarjena in vzorna hčerka, ter bila starišem v opravičeni ponos. Mir ji bodi I (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) bo v četrtek 13, julija ob polu 9. uri dopoldne v Ljnb^ani- (Služba tajnika.) Za hranilnico in posojilnico za Kandijo in okolico je razpisana služba tajnika. (Prihodnji sejm v Semiču) bo dne 34. julija t 1. (Dolenjsko pevsko društvo) pririđi v soboto 1. t. m. ob Vi9. uri zvečer veielico s petjem in godbo na vrtu TuČkove gostilne. Brezplačen pristop imajo člani dol, pevskega društva, kluba dol. biciklistov, dol. Sokola in prostovoljnih gasilcev v Rudolfoveoi: drugi plačajo po 20 kr. (Izlet „Dol. Sokola" v St. Jernej) bo 9. julija 1899 popoldan s sodelovanjem „Dol. pevskega društva" in kostanjeviškega pevskega zbora. Odhod, kakor je že naznanjeno, ob 1 uri popoldne od glavnega trga, kjer bodo vozovi pripravljeni. V St. Jerneju j« prosta zabava na vrtu gostilne g. Leopold BuČar-ja a koncertom koBtanjeviške godbe in pevskimi točkami. Izlet preložil se je zaradi drugih veselic, ki bi ovirale vsestransko udeležbo, na 9. julija 1.1. — Vabijo se vsa narodna drnštva, da se mnogobrojno udeleže izleta, ki nam nndi priliko prijetne zabave. Odbor „Dol. Sokola." (Šola Glasbene Matice v Hudolfovem) sklepa drngo poluletje 1.1. v sredo 12. t. m. Popoludue istega dne ob Vs5. uri bode v Čitalnični dvorani javna skušnja vseh glasbenih učencev, k kateri imajo brezplačen pristop vsi društveniki in prijatelji šole. Učenci ob jednem dobé spričala, vendar se v plačilc zastalim učencem spričala ne izročé, dok ne poravnajo vsega dolga. — Po skušnji je zborovanje tukajšnjih članov Glasbene Matice, pri kterém pbroča Šolsko upravniltvo o računu preteklega leta ter se voli v novo upravništvo sedem Članov. — V soboto 15. t, m. popoludue od 1.—3. in od 6.-6. ure bodo se v društvenih prostorih sprejemali učenci za prihodnje šolsko leto ter tisti tn bivajoči učenci, ki hoíé imeti pouk tudi o velikih počitnicah. (Občni zbor kmetijske podružnice novomeške) bo v četrtek dne 6. julija t. I., in sicer ob S, uri popoludue v hiii Katol, druibe rokodelskih pomočnikov. Na dnevnem reda so sledeče točke: Poročilo o delovanju podružnice, poročilo » bUgajniškem poaloTanjn in predložitev račnnoT, voliter dreh odbornikov^ predlogi zk obćni zbor r Ljabljani, Totitev zastopnika pri občnem zboru t Ljubljani, in raznoterosti. Zborovnnjn aledi skapii ogled nove podružnične drevesnic«, sadnega vrta in nora trtnice. — Vabimo vae gg. družabnike, da se adeleža polno-itevilno tega zborovanja. (f Umrla.) V gradn Turn pri Litiji je umrla grofinja Kamila Pace, rojena baronica Schweiger. Bila je dobrotnica revežem. (G^rajsčiiLO Ćusperk) je dozdajna posest-niča, gospa Lavriâeva, prodala dunajskemu vele-indastrijalcu Dubu. (érajščino Pleterje) blizn át. Jerneja je kupil red Kartuzijaneev, katari bo obâirno poslopje zopet za samostan priredil in oadotno krasno staro cerkev zopet prenovil. (Družba sv. Mo h ori a.) Po smrti velezasluž-nega predsednika dr. V. Mul 1er-j a in dolgoletnega odbornika B. G. Koflsbacbe r-j a je bilo pri družbi sv. Mohorja ispražnjenih dvoje odbomiâkib mest. V smislu družbenih pravil Ba je zbralo dne 18, t. m. nad 40 celovških udov, da izvolijo nova odbornika. Volitev je vodil dosedanji družbeni podpredsednik, prec. gosp. stolni âkolastik in poslanec Lambert Einspieler, ki se je v iskrenih besedah spominjal zaslug pokojnih odbornikov za naâo družbo. Odbornikom sta nato bil« sogUsno izvoljena g. c. kr. profesor J. Apih in gospod stolni kaplan J, Hribar, — Odbor je izvolil dotedanjega podpredsednika, preč. gospoda Lambert Ëin-apieler-ja predsednikom, in gosp. blagajnika Sim. JanežiČ-a podpredsednikom Mohorjeve družbe. — Število uđor je letos nekoliko zrastlol („Centralna posojilnica slovenska" v Krâkem) je imela v prvi polovici tega leta 70.000 gld. prometa. E tej zadrugi, ki je poiredoralnica med manjšimi okrajnimi in krajnimi posojilaicami, je pristopilo že 27 denarnih zadrug te vr^te. „Centralna posojilnica slovenska" izdaja tudi po zgledu češkega „Vestnik záloženský," meaeínik „Slovenska zadruga," kot glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, od katerega je izSla že 7. itevilka z mnogovrstnim gradivom. — Cena temn strokovnemu lista je 1 gld. do konca t. I, (Zboljáanje ribitva v Krki.) To je naslov, 28 strani obaezajočemu spisu, kterega je sestavil prof. L Franke v Ljubljani, in katerega je izdal ribarski okrajni odbor la Kranjsko. V tem spisu prijavlja pisatelj zanimivo predavanje, kterega je imet v Novem mestu dne 29. januarja t. 1, Poleg tega pa temeljita odgovarja na vprašanja, katera so sprožUi govorniki T dolgi razpravi, ki se je razyila po predavanji. Iz spisa povzamemo z veseljem, da si je ribarski okrajni odbor zagotovil za tekoče leto 5000 rakov za naša-ditev nekaterih najboysih prostorov v Krki. Nazadnje nam pove gosp, pisatelj tudi naslove tiatib ribarskih opravičencev, od katerih bi bilo dobiti nasadnih rakov, t. j. rakov, pripravnih za vlaganje. — Več iztiaov tega spisa je prejela mej drugimi tudi kmetijska podružnica novomeška. Kdor želi dobiti to zanimivo in temeljito sestavljeno razpravo, naj se oglasi pri podružnici ali pa pri ribarskem okrajnem odboru v I^jubljani, kjer je dobiti ta apis brezplačno, („Kako je ravnati z mlekom".) Spisal Milan I v a n Č i č y Tolminu. To lično knjižico je gospod pisatelj namenil slovenskim živinorejcem, posebno udom mlekarskih zadrug. Strokovnjaki to knjižico priporočljivo ocenjujejo. Cena enemn iivodn s poltnino 15 kr., 10 izvodov 1 gld., ter se dobiva v tiskarni" v (Gorici, ali pri gospođu pisatelju v Tolmina. (Na topničarsko strelišče v Kriko) odpotuje 7. topničarski polk iz Ljubljane 14. julija, ter bode na nasledujih poatajab prenočeval: 14. jalija stab in dve baterije v Zatičini, dve baterije v Višnji gori; 15. julija stab in dve baterije v Novem mestu, dve baterije y Trebnjem; 16. jalija stab in dve baterije t Noveta mestu (odpočitek), dre baterije v Sevnici ; 17. julija stab in dve baterije v Kostanjevici, dve baterije poči rate v Sevalci; 18. julija se snidejo v Krjkem. 31. jalija odpotujejo zopet v Ljubljano, ter prenoči stab in dve baterije 31. julija v Sevnici, t. avgusta v Trebnjem, 2. avgasta v Viânjt gori ; dve baterije pa prenočujete 31. julija v Kostanjevici, 1. avgusta v Novem mestu, 2. avgasta v ZatiČini; dne 3. avgasta pa se snide zopet vei polk v Ljubljani. (íikladiiče za umetna gnojila.) Potrebni prostor za to skladišče je podružnica že dobila, ia aicer v hiâi gospe pl. Fichteuau na glavnem trgu, za katerega se je odbor odločil v svoji zadnji seji. Z oddajo umetnih gnojil bo pričela podružnica meseca septembra t. L, na kar opozarjamo že danes vse naâe gospodarje. (Nesreče v Ameriki.) V Jolietu je zgrabil vlak in na kosce raztrgal Antona Bartola iz Loškega potoka na Kranjskem, V domovini zapuSČa ženo i tremi otroci. — Dae 15. m. m. pa se je tam ubil, padSi v nek jarek, Jan. Ogulin, dom« iz Semič» na Dolenjskem. (Gfrozna smrt.) Poldevetletni dečak Alojr Per par , ki je stanoval pri svojem strijcu Jože Perparjuv DobrnŠki občini, pasel je minoli ponđeljek zjutraj kravo, ktero je irael na vrvi navezano. Igraje 81 je deček navezal vrv krog pa^a, krava je jela grozno bezljati in je ubogega dečka za seboj vlekU po vozni cesti proti Svetinam, kacih 600 korakov daleč. Siromak se je potolkel posebno po glavi tako grozno, da je bila skoro vsa olupljena, in je âa isti dan proti poldne po groznih mukah nmrl. (Venček cerkvenih pesmi za âolarje) je izdalo in založilo kat. tiskovno društvo t Maribora ia obsega na 46 straneh 30, po cerkvenem letu razdeljenih cerkvenih pesmi. Pridjane so tadi kratke mašne molitvice. Velja komad 10 kr., 50 komadov 4 gld. in 100 komadov 6 gld. 80 kr. proti predplači. Poslano/) Dolenjsko pevsko društvo priredi dne 1. jalija ti. zvečer na vrtu Tačkove gostilne svoj običajni vsakoletni koncert. Kakor smo čuli, namerava gosp. predsednik imenovanega druitva dr. Volčić sedaj obstoječo tako izborno izvežbano novomeško godbo povsem prezreti ter naročiti iz Ljubljane (sict) godce na lok. Dobro znamo, da izvira to sigurno nečastno podjetje njegove uplivne kapacitete iz lastne mržnje do tukajšnje veleporabne godbe, koje načelnik z odborom vred se samozavestno ne mara nkloniti njegovim zvitim nakanam, akopram dr. Volčič na svojo roko zbira „može" baje za „novo mnziko" — kaka nesmisel — koji na čelo postavi menda nesrečnega (1) Nemca Bits cha, kterega izgube neki kar preboleti ne more. Na limanice izvabljati podporne članove prastare ma*) Za viebino tejí» poslaneg» je nradniStva odgovoino I« toliko, kolikor daloia sajcon. lifianske godbe, ne da bi jim prňje nataníao razložil svoj namen, jim odkril, razjasnil ali zaupal tudi na-daljna tajna bađ v njej;ofi revolacijonarni glavi rodeéa Be OBûutja, ter b tem pospeševati ruâenje edinosti in «loge mej drnštveníki — s tem pokaz«! ae je dr. Vol-"íié mojstra t poluej liiti. — Ako si domiSIjuje « takimi sredstvi reiiti stavljeno bí z&d&čo ii doseži zaželeni «moter, ae procej moti! Vprašam) samo, oi Ji ne bilo stokrat bolje, ako bi d-. Vfjlôiô rajše pred svojim pragom pometal ter se pobrinil v prvi vrsti »a lanenaarjeno in zapasčtino „Dol. pevâko družtvo, kojemu itak le imenoma še načelaje! Meato, da bi «m priboril prejšnji ugled, ob kojega ga je b^ on pripravil a svojim ne toli potrebnim ravnanjem glasbene matice, mirnim oSeaom motri, kalio ee mnogoletni požrtovalQi dr. Ferjanôiôev trud uničuje, kako pe«a ter pojema, Matica mu je v.^e, pevsko društvo — nic I Ne vemo, čemn se le prispela z meseSnimi doneski blagajni pevakega društva, ako se njega podpornim aanom tudi o poletnej dobi ne zajamSi zabavnih večerov in pevskih veselic Kake dobrote naj se sicer nudijo podpornim članom pevskega drultva, ako ne te! Ali naj opravićn;» društvo svojo eksistenco napram podpornikom moixU h tem, da sniva skozi celo upravno sezono nevzdramen sén ? Ako pojde tako dalje, HHtèil bode usiljivi parasit Glasbene matice v kratkem popolnoma že itak dolgo liirajoće telo nekdaj tako bHjno vspevajožega pevskega druStva. Ob bližajočem se sklepa solskega leta se je g. dr. Volčii stoprav spomnil, da nosi tudi naslov predsednika „Dol. pevskega društva", koje časti se mej letom radi svoje zaljubljenosti v G-laabeno matico niti zavedal ni ali zavedati ni hotel, kot ponosni ustaaovnik glasbene šole. Sedaj pa, ko je nastopil krasni poletni (as, ko nas po napornem dnevnem delu lepo vreme vabi v bujno naravo, hiepeni tudi éirSe občinstvo po pevskih večerih in izletih, kojim od nekdaj kaj rado prisostnje, ogrevajoč se za lepo pesem slovansko. Toda nastane zopet vprašanje, kako jih prirejati, ko nekdanjih vuetih pevcev več ni. AÎi meni gospod dr. Volčič k posameznim letoiSnjim poletnim veselicam brzojavljati tudi po dijake pevce — s kojih pomočjo akoro ue bode kazalo o počitnicah krpati in popolniti društveni moški zbor, — ko si že naroča ljubljanske godce, kakorinih Novo mesto v svoji skromnosti seveda ne premore! To je sicer ironija, toda slobodno ma, Biy je v društveni blagajni itak preveč depozitiranega cveaka?! — Toda kaj poreče k tf^mu svojevoljnemu gospodarskemu postopanju društveni odbor, ako se mu oploli dovoli, da izreče tudi v tej zadevi svoje mnenja Tiho naj bode, molči naj, saj ukazuje in določa dr. Volčič, kot preditednik društva in imejitelj celokupnega društvenega premoženja sam in nkreplje ter sklepa po svoje, ker niti priobčnikov, a se manj svêta potrebnje. Odborništvo se ima pokoriti njegovim do-Iočbam in mn samo odobriti, kar on koristno-važnega ukrene! — Gotovo niti sanjali niste g, dr, Volčič, da se utegne Vase nepremilljeno postopanje napram pevskemu društvu mej šolskim letom, svoječaano t. j. o počitnicah ŠB maščevati. Nastopili pa so àe prehitro oni kritični dnevi za Vaa in Vaše pevsko druitvo, da že sedaj lahko bolestno vsklikate: „Kam me je dovedlo moje nepremilljeno netaktno ravnanje, zakaj se nisem z TBo dnšo oklenil Dol. pevskega druStva, zakaj nisem tKdi njemu posvetil svojih močij v toliki meri kot glasbeni Šoli ter je skušal ohraniti na oni visold stopinji, ktero je zavzemalo za časa mojih prednikov". To so sicer huda a porsem zaslužena in opraricena očitanja nemirne vestil — Gbspod predsednik, imeti je tieb& pač vsikdar pred očmi razloček mej drnstvom ia — Šolskim zavodom, torej mej zabaviščem in šolo! — Kam privede človeka brezbriinoBt ! Ni Čuda potem, da ss društven temelj celo maje I — Somišljeniki, ako Vam je sploh Í& kaj ležeči n« blaginji „Dolenjskega pevskega društva", tedaj poziv-Ijemo tem potom prejšnje p, n. izvršnjode Člane pevskega druàtîa, naj se ganejo in pritečejo v tem kritičnem času društvu na pomoč s tem, da mu pristopijo in ae ga zopet trdno oklenejo kot zveati pristali in pevci; pri čemer pa naj nikar ne pozabijo pravočasno povzdigniti svojega glasu v svrho izboljšanja sedaj vladajočih nendravih razmer. Združite se in ne pripustite, da bi se sedanje gospodstvo Še nadale šopirilo v dinštvu. Z jeđrn> besedo, naredite konec dosedanjemu vodatvn s tem, da si izvolite novega predsednika, ki se bode bolje zanimal za druâtvo, mu po-svečaval svoje moči v polnejši meri in kateri ne bod« stal v nikaki zvezi z Glasbeno matico. — Sami uvidíte, da društvo krvavo potrebuje temeljite reorganizacije na demokratskej podlagi. Le na ta način je možno še ubraniti nekdaj toli prospevajoče „Dol. pevsko druitvo" popolnega propada! — Već nekdanjih članov „Dol. pevskega društva". Loterijske Atevilke. Trst 17. junija 83 82 70 4 51 Gradec 24. „ 76 67 50 28 20 Okiic. Firm. 97. Oklic. Gen. I. Podpisano soliSČe naxuasja, da se je v zadružnem regùtn ÍK7TŠÍ1 pri vpisu gl. ob6na radeSko koneunioa druitvo, registrovau zadruga z neomejenim poroMvon" kbris iutopivSegEi âlana na-Selatva go ep, Fran Petrina tn vpis gospoda Martina Medved, poseatnika 12 Jngneuce št. 13, kot novega âlaaa naËelaiva, C. kr. okreino aodiSůe v Rudolfové« oddBEek lil, dne 13. jnuija 18 Oklic. Firm. 146. tien. I. 11/4. Podpisano eodiSia naznaiija, da se je v Eadmžnem regisbra. izvriiil pri vpisu „Posolllnlca v Žužemberku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo", izbrie bi vi ega odbornika gofipoda Iv&uk Veliovca, posestnika in župana v Žužemberku,,in vpis novo-izvoženega odbornika Josipa Podboj, posest, v Žužemberka. C. kr okrožno sodfiče v Rudolfovem oddelek III, dne 13. junya 1899. (u> fllfi:« Firm. 16g. Podpisano sodi^je naznanja, da seje v tnsoduem zadrožnen registru izvrSil pri vpisu „Hranilnica in posojilnica v St. Vidu pri ZatiónI, regist.rovana zadruga z neomejeno zavezo", íeItís btvâiik članov načelstva gospoda Franceta Pajka iz Badohove vasi m Ivana Uauringa, kapelana v Št. Vidu, in vpis novo-izvoljenih Članov gospodov Matija Eastelie-a, kapelana r Št Vidn, îb Antona Cebular, posestnika iz Brega gt 7. C. kr. okrožno sodliie v Ridolfoven oddelek III, dne 18. junga 1899. naznanilo. v prvi razred gimnazije t SadoIfoTem se bodo TpiaoTali néenci 14. julija od 5. do 7. ure popoldne in 15. julija od VaO. do vaO. nre dopoldne ali pa 16. septembra. Oglasiti se morajo v 8preni<)Uu svOjih starîôey ail njih odgovornih zastopniitov pri ^muazijsliein rav-Bsteljstvu ter h sel>oj prinesti kretoi list in obiskovalno iapriievalo (áolsko naznanilo), v katerem mora biti iirecno povedano, ćema je bilo izdano, in v katerem Borajo b ti redi it veronka, nčnťga jezika in rtfiaastva. Sprejemni izpiti se vrsé 15. julija odValO. do VaS. ure dopoldne pismeno, od 3. ure popoldne naprej ustno. Takse znaàajo 3 gld. 10 kr. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Rudolfovetn, dne 1. julija 1899. (176) Ustanovite? drostYa,Mestna godba' y Rodolfovem. C. kr. deželuft vlada je s odredbo đne S2. t. m., št. 32&9, «unofitev t naalovn đsteđenega drnStv» t imííln predloženih ^Til dopnatila. Glatna vsebina pravil je naitopna. Po pravilih jfi prvi nftmen druStva vidrževati v Budolfoven dobro godbeno kapelo. Ta namen ie doseg;a najbolj z rednimi doneski Alanav, Bedni ilani bo : «) domaii, itaonjoSi v Badolfovem ali v okrožju 6 kiD. oJ Rudolfoveg» ; b) vnanji, atannjoSi iïv&n tega okrožja. Po visokosti Slanarine je redni član: a) podponiik, placnjoS vsaj 20 kr. na mesec; b) pokrovitelj, plsčnjofi vsaj 60 kr. na mesec; e) mtanovnik, ki dá 60 gld, enkrat za vselej ali z obrestmi vred T 11 ietrtletnih olirokih po 6 řid. ali v 38 meseCnib obrokih po 1 gld. 60 kr. Dništvenina vnanjih SUnov je la polovico »ižja, írnštva i zastopi, ki so lahko pokrovitelji ali nstanovniki, imajo plaiati SlanariDO dvojno. DruStvo »prejema todi darove, toda isti ne dftdů nikake imStvene pravice. Izmed domačih članov je voliti vsako drngo leto predsednika in osem odbornikov ter troje nadomestnikov, i vsako leto po troje računskih preglednikov i voliti je, kolikor moč, posebno one društvene člane, katere za odbornike priporočajo v Rudol-ibvem obatojeia ter godbeno drnStvo podpirajoča drnStva i ïavodi. Odbor ae shaja v relne seje zadnji torek vsacega meseca, in pri vsaki seji ima blagajnik poročati o stanjn dmátvenega imetja. K rednim sejam mestni zaatop v Rndolfovem lahko pošlje l^blalčenca, ki se sme prepričati o društvenem gmotnem stacjn m ima v seji posvetovalen glas. V drnitveno imovino spada: »> ťlaaarina i dohodki sploh, b) po društvu v last nabavljen inventar. Za bolniike podpore kapeluiliu i godcem je naložiti poseben Mklad, v kateri se steka IQo/o nstanovniSke Članarnine, 6o/o drnjjh prihodkov ter darila v to svrho darovana. Posebej je upravljati tndi sklad na nabavo in ohranjenje inventarja, v kateri se steka 80®/o nstanovnine in 6% drugili prihodkov. Ako druStvo preneha, določi zadnji občni «bor o dmitvenem ime^n; č« tega ne stori, izroči se imetje mestnemn zhom v Rndolfovem, da je hrani in isroči tistemu društvu s jednakim namenom, gojiti domača glasbo, ki hi se nstanovila v Rndolfovem tekom enega leta. Ako se taka nstanovitev ne izvrši v tej doW, podariti je imetje glsstienemn lavodn v Rndolfovem ali v Ljubljani, da je porabi za glasbeni pouk Dolenjske mladine. Is navedenega je rasvideti, dajfnovo druitvo ne nasprotuj® »ikaki vže obstoječi glasbeni napravi v Rndolfovem, temveč, d» hoče tu sedanji rajsvitek glasbe le popolniti. DmStvo bi vzdrževalo tukajiSnjo godbo meSčanske garde, ako slednja pristopi k druStvu in ai godbo e posebnim dogovorom pridrži le za svoj« namene; predlog lahko stori gaida sama, iesar pa doslej ni bilo. NaSe prijatelje prosimo, da drultvu pristopajo mnogobrojno. Vsem društvom v Rudolfovem i drugodi, ki nas utegnejo podpirati, smo poslali popolne prepise pravil, kjer jih laliko upogle-dajo člani, ter pristopnice za različne vrste Članov, s prošnjo, d», nam poSljejo izpolnjene pristopnice i dotično prvo članarino do srede 6. julija t. 1. zvečer gosp. Ivami Krajger-ju, odvetniškemu uradniku t Rudulfovem, — Onim p. n. gospodom, ki so se vžo-koncem maja t. 1. izjavili za utemeljitev godbenega druStva, se bodo sprejemnice dostavile Se posebej. — Godcev i godbenib instrn-mentov imamo dovolj na ponudbo i razpolaganje; na podpomikib je, da se druStvu zagotovi trajen i časten ohstatiekl Vahimo torej nove druStvenike na ustanovno zboro» vanje druStva, ki bode v četrtek 6. julija 189',» zvečer ob 7, uii v čitalnični pevski sobi v Rudolfovem. - Vzpored zborovanja: 1. Poročilo osnovalnega odbora, 2. sprejem ilanov, 8. volitev odbora in računskih preglednikov. V RUDOLFOVEM 21. junija 1899, (177) Osnovalni odbor. IJ ijSti na prodaj i vsem poslopjem, to je pod, U-ina pod podora klet, hlev in 2 svinjaka; lep sadni vrt, na kateiero bo letce do 80 mernikov dobrih éeôpelj, 3 njive, db, katere ee po«eje 7 mernikov žita, 1 hrastov gozd, v katerem se nsgrahi 9 voza listja^ majhen vinograd, v katerem se pridela do 6 strajlov mošta. Skupna cena 700 gld. — Natanéneje pov6 lastnik Jožef Štamcsr v Bučk) àt. 26, poita Bučka na Ooisnjskem. (i7S—2) Bukvovezna dela napravi lepo irt točno po primerno nizki ceni Mlm ImtTflVEziiica t Mm raestii. p. n. PreČastiti dnhovičini, gospodom uradnikom in slav- občinstvu naznanjam ter ae priporočam, d& imam veliko zalogo v suknenem blagu. Tudi nepremočljive lodne Iz kamelnlh dlak za haveloke ponudim po najnlïjl ceni. Bavno tako izvriu|em obleke po najnovejšem kroju in nizki ceni, po dogovoru tudi na obroke. Uatreči hočem vsaki želji cenjenih gg. naroinikov. Za okusno delo jamčim,» Z odličnim apoitovanjem (722—28T Jakob «tikolfč. Hiša v Novem mestu. Na prodaj je enonadstropna hiša na Jako lepem pro-itoru pri kapiteljski cerkvi pod zelo agodnimi pogoji. — Nadaljna pojasDila dije goap. L. Ropaš, hra-nilniéni tajnik v Novem mestu, ki je,'ob eDem tudi pooblalĚeti za sklep kupne pogodbe, (132-5) "IT'Xo na prodaj v sredi velike vasi, ki iteje XllSUi 110 številk, Hiša ima 5 sob, H kltti, hl»jv in svinjak, zemljiáča za B mernikov poaetve, 4 parcele bakove hoste. Hiša je pripravna za veliko trgovino. Gospodinja te biâe je v Ameriki, zato jo želi prodati. Vei pove Jgnacij Toten, Gabrje, pošta Novomesto. O m priporoči o. SI. občinstvu in prež. duhovščini naznanjal m uljudno, da sem otvorll prodajalno z urami 0 na glavnem trgu št. Íí3, # kjer bodem prodajal samo dobre ure. Tudi bodem popravljal vsakovrstne ure po zmernih cenah. Za dobro delo jamćim. Za mnogobrojna naroČila priporoča se z vsem apođtovanjeif] Herm. Kiifler, ,,„„ urar v Noveiri mestu. (167—2/ jostilna, mesnica in ledenica in tudi veli zemljišča se proda prostoroljno. Stano-Taoje je ležeče poleg deželne ceate, Četrt ure od SeiniČa. Na plačilo se po pogoju tudi počaka. Več pove lastnik Janez Saje, iz Kota št. 67, poita Semič, Javno vprašanje. Gospodom Ropaš Lavoslavu, Blnter Rudolfu, Reim Jakobu, odbornikom „Dol, pevskega društva". Koacm mcisecti maj» 1.1. 8t« s poloim prepričanjem pai-pisali izjftTO, „da, meěfaiuke gurd» ^odbi Tstarimo viaka podporo tako dolga, dokler se ne OBtanovi drtiStvo, ki nt^ bod« od vlade patijetia in katerega odbor bode aam godbo vodil. Ak« pa se nstanori reâeno driiítvo, hoSemo potem pUÍ«vati ta^e«fiB* podporo, kakor je nižje razvidno". — Tako druStvo je sedaj po vlau dopnSfeno, G. julija t I. je netanovno zborovanje, Vi pa «t* tnenda na iïto izjavo pozabili! Eako bi se sicer Vaš podpis strinjat z Valim sedanjim p»-čeiu^njem, tik^očim se oneiýene godbe? (194) V Ritdolfovem, 30. junija 1899. Predsedniàtvo „Dol. pevskesa druitva". V ŠfTiiiielu e na proda hiša w J pred par leti zidana; k tej spada tudi njiva za itiri mernike posetve, In hosta za dva voza stelje. Cena 2.100 gld. — Več pove Ana Petrié v Šmihelu. VavíI lliï^il ^^^ * Novem mestu je tu liUVtl) lllAui prodaj iz proste roke. lata m nahaja blizn kapiteljske cerkve v lepem, zračnem prostoru, ima pet sob in vse hiii potrebne shrambe. Posebno pripravna za kacena umirovlj^rega duhovnika ali uradnika, — Več pove lastnica Marija Kos ravno tam. Blizu Novega mesta na nekem poaestvu se takoj odda Z V80 opravo, obstoječe iz več soh in kuhinje. — Več pove oprav-niitvo „Dol. Novic",__(192—1> V sredi trga Vitanje pri Celjl (Štajarsko) se odda z opravo prav pod ugodaimi pogoji v najem. — Več se izvé pri lastnici Marija Schmidt ravno tam. TTíXti na prodaj na Triki gori Mixu cerkve s hlevom J.ilf5ai 2a živino in preâiée, kletjo, vinogradom v prav dobrem stann, kteri meri blizu dva orala, — Veft pove lastnik Jožef Rakar, pošta Št, Peter, Najboljši v ■ siîa v s raznih sistemov Í1G3-2) po najnižjih cenah pri Jos. Ogoreotz-Q, RođoIfoTO. | /C) ® L^tvoriiev novo založene prodajalnice s špecerijskim blagom naznanja najudaneje S^lec/ved selje do pekovike Ukoj sprejme v Po2ek-ovi pekarijl v Metliki, (lei (173—2> Od dne 28. aprila 1886 obstoječa urarska delavnica urarja v îïoTem mestu na Tel. trgu priporoči Blainernu obćinstvu poaebDO častiti duhováňÍDÍ t€r gg, nradctkom, svojo bogato zalogo D&jraBnovrstnejših zlaiih, srebrnih in nikeTna«tih ur fn verižic, kakor tudi vsako-Tratne stenske ure z nibalom, amerikanske budilníce itd., katere si ogledati s), obéinstvo vljndno Tabim. Cenik žepnim uram: Najfinejše nikelIlftste^^te8lI^j^lĚem od gld, 2^0 do , „ Temontoir „ , 2 36 „ 5,60 , srebrne , ■ ključem „ „ 3.— „ 8.— „ „ „ remontoir „ , 4.— n „ iste « dvojnim oklepom „ „ 6.— „ 16.— „ zlate Me za dwoe » * 13.— „ 25,— * zlate ure sa gospode „ „ 22 — „ 100.— ÂmeTÎkBDske budilke po gVl. 1.^0, fine gArantirane po řid. 2.20. Popravila izvrdnjc-m vestno, točno in po prav nizki ceni ter z jatastvom. — iritare žepse in »tenske ure se labko zamenjajo za nove proti primememn dopla&ilo. Poštna naroČila se točno izvriujejo. „Anti-Peronospera" iz zaloge (168-3) Nunia Dupuy & €o., Dunaj Wien 6/1, Wlndnfiiitiigasse 33. Se lahko raztopi, pripiavno je za pcšiljatev in preuíiáanje, upliva ravno tako, kakor galica z apnom, pa je ntnogo cenejša in briigalnice ne zaniBâi. 1 zavoj z&diiáČfi ^a hektoliter mrziti vode ter velja 30 kr. Prospekti poáiljajo «e zastonj in ptštnine prosto, Samoprodaja za Novo mesto In okolico pri A. Pauser-ju mlajšemu. "IT Î ii a T^filik'®" vrtom v prav dobrem stana -U. 1 » rt je prodaj la 2200 gld. v tesarskih ulicab It. 163. — Več pove lastnica Marija Kos v Wove» mestu._(165-3) TTXpuprt poštenih starišev sin, kateri ima ve-tJ ijClicViy jgjjg ^^ pekovike obrti, se po dogovoru -3> Nad sto vagonov lepega (Grieskoble) za opekarne, apnerice itd. ponnj« poleg drugih ^r!>t premoga po jako nizki ceni, v Trebnje aii Sevnico ftavljen, „Šentjanski premogokop, posta Tržlše-Dolenjsko." {166-S> Išce se navaden mlinar veáó popolnoma [jri mlinu, ki izkljuČDO Je turaico melje. Mesečun placa je i2 gid. ter tirana In stanovanje prosto. — Več poi é A, Lićan, liir. Bistrica, Notranjsko. (141-8) 'f Izdelovatelja lončenih peči v KandiJI pri Novem mestu priporoiata preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo Tclilto zalogo peči vsake barve in velikosti, za velika poslopja in dvorane, nrade in Scle, po najnovejši obliki ter vsbke vrste, za kpe sobe, kakor tudi Štfldilna ognjišča In kopalIéCa z emailiranimi kahlicami. Postavljanje in popravljanje peči in štedilnikov se točno in po nizki ceni izvráuje. Prodaja in izdtluje se kar mogoče po nizkih cenah ter za trpežnoat se jamčl. y Nore me«to; OdeoToni vredsik, ikloćnik in tiikv J. Krajeo.