Sin* po enem letu delamo o-očim obdobju, ki nas ločuje JJ ■Parlamentarnih volitev 20. ju-J* 1076, se nam poraja veliko ^všanj, ki spadajo že v dana-politično razglabljanje, ka-označujejo zadnji trije me-_ pogajanj med demokratični-1 strankami za sestavo skupne-programskega sporazuma in WiOstitev rahlega in nenaravna «političnega okvira». ko se , “ali ii vlada drži na vzdržanih T*°t'ih relativne večine. /'er pa se v razprave in neza ‘/ffijstva, nestrpnosti in upanje ^ašiijih dni večkrat vsiljuje-lelje, ki aadkriljujeio strogo 'olizo stvarnosti, je prav, da se teno za leto nazaj in obudi- Me Primc fošlnina plačana v gotovini „ ___ Abb. postale I gruppo Lena 200 lil* nevnik Leto XXXIII. Št. 110 (9748) TRST, nedelja, 19. junija 1977. . Cvcu pri Oorenjl wT£.* L‘LZ ms v|S!'pn Mrtjl. “TmajfSis’ 5*1 fSnJ£?£££ Eno leto od prelomnega 20. junija 1976 Od čelnega spopada do skupnega programa že zbledeli spomin na do- pred in po volilni kampa- £ iz katere je zrasel sedanji /hment. Osnovni temi takratne /Une kampanje, ki je sledila kasnemu razpustu parlamen-, Prav zaradi tega. ker-se de-/kratične sile niso mogle do-g nadaljnjem delu, sta / na eni strani predlog *za-'nesa sporazumov vseh demoničnih sil od komunistov in sofistov do laičnih strank in de-°kristjanov, ki sla ga vzlraj-čeprav z različnimi odtenki akcenti zagovarjali največji 'avski stranki — KP1 in PSI -na drugi strani strašilo pro-fntunizvia, moralnega izsiljena-,a in zaklinjanja KO. ki je kli na oblikovanje «jezu» pred Varnostjo, da bi jo levica pre-Na in nadkrilila. - Multafi. 20. junija in parla-" 21'1. ki odraža tedanje razmerje jV‘ so pokazali, da je za prvo, /Httično in konstruktivno re-J V glasovala večina Italija-j, vendar pa se je kljub temu veti 0 volivcev opredelilo tudi za t ^komunistični jezi-, ki ga je ®j predstavljala KO. Govorilo ie že o «bipolarizmw> obstoju T* privlačnih polov, ki naj bi '0|)o povedano ponazarjala sile j fpfed/ca in sile ohranjevanja j , Ma reda. Obenem pa se je *rQtke vi času vtisnilo v slcuv• 1 zavest, spoznanje, da brez do Va med vsemi demokratični j1 silami ni mogoče vladali v , /‘ti in, kar je najvažnejše, ni | obvladati krize, ki je , /edovala s skoraj nezadržnim ■ i>om. Mo smo bili priča prvemu ^bju zapletenih in težavnih raz-'fov, na katere je močno vpli-zaviralna sila ravnokar spre-obvez pred volivci (pred-^ obveze K D. da se ne bo jj*# pogajala s komunisti) in iz Mh se je izcimila začasna in Mdna rešitev Andreottijeve e-vlade s • (programskim farjem* in časovno omejenim Mrjem, ki so ji ga napreden laične sile zagotovile s , da so se sistematično mdr-pe glasovanja. °da obdobje, ko bi morala ta Po splošnem mnenju neustrezen nezadostna — vlada ure-dogovorjeni «programski tar®, je jasno pokazalo, da sama ne more več vladati do. stalno odpira protislovja, Rajajo iz zaviralne sile ti-dela stranke, ki se noče Mzniti z novim. Od tod pri-; da je «premirja* konec Pabude (najprej socialistične, Pa demokrščanske) za pro-sporazum (pa še tega bi J* KD omejila na najmanjši Pn< imenovalec) in novo vla-*a katero se zavzema levi-zato, da se ne bi pono-Prva izkušnja, ko ie bil k % % \ > ■k, S f1 ur Ni k . K* VU. 'VP. J- Ml «programski koledarv brez ^ev, da bo tudi uresničen % Sh kot terjajo časi hude gorske. družbene in moralne !*• Vsem je namreč jasno, da prehiteva odločanja poli-in družbenih sil in riare-hitrejši tempo reševanja Mtnov toda to ni mogoče, če , :am, parlamentu in vladi ni t^Mljena aktivna podpora Ijud-To je pa rezultat neposred-, valovanja pri odločanju \l°rej novega ravnotežja sil, Memba osi družbenega vpliva iMstvo države.. M ^ dni je. obdobje trime-M mučnih pogajanj, polnih Mlovij in sporov, polemik in kanih resnic, bilo 1 zaključe-1 sporočilom, da je programja razum vseh demokratičnih sil takorekoč pred vrati. Gotovo se sprašujemo in se še bomo spraševali, ali je to veliko, malo? Obdobje enega leta je v politiki in zgodovini zelo kratka doba. Nekaj več kot hip, posebno še, če jo primerjamo počasnemu razvoju v prvih «dveh obdubjiln povojne italijanske zgodovine — centrizma in leve sredine. h lega, kar nam je dano vedeti,. skupni programski sporazum ni. navdušujoč, ni tak. da bi sam po sebi vzbujal triumfalislične misli ali občutek zmage. Je pa realističen korak naprej in obenem dogodek, ki bo globoko vplival na miselnost in dejanja velikih družbenih slojev. Sicer pa druge poti ni Del KD ni opustil upanja na nov čelni spopad, v katerem nuj bi se zmerne sile okoristile zaradi domnevnega izčrpanja levičarskih strank v mučnem položaju sile, ki so zapustile varni breg o go zicije, da bi prekoračile reko in prešle na breg oblasti, trenutno pa sloje sredi brzic m toka, ki jih uporno vleče v globino. Ta položaj gotovo ni prijeten za nikogar, vendar pa je to bila edina razpoložljiva pot po kateri napredne sile stopajo enotno, vztrajno, potrpežljivo in odgovornb. Vse ie lastnosti so bih: nanred tlim 'silam potrebne, ker je cilj, ki so si ga zastavile, pomemben: da pri krmilu države sodeluje delavsko gibanje v vseh svojih izrazih — komunistični partiji, socialistični stranki in sindikatih Ta cilj ni bil dosežen, niti ne bo v celoti po podpisu «programskega sporazuma». vendar ■ ie i-talijanskemu javnemu mnenju dovolj jasno, da se je nekaj prelomilo. Poraženi so Mi. poskusi ločevanja, delitve ki so bili glavna tema diskusij in političnih pobud pred 20. junijem lanskega leta. Ustvarjeni so bili pogoji za večji vpliv levice na izvajanje dogovorjenih pobud na področjih javnega reda. gospodarstva, šolstva, krajevnih uprav, informacije, bančništva, državne uprave in javnega kapitala. Ni še znano, kakšna in kolikšna so jamstva, ki jih bo levica izbojevala v svojo korist, do bi lah ko v večji meri opravljala to nadzorstveno in spodbujevalno vlogo. Gotovo je, da so nekatera, že obstoječa nezadostna. Gela p-irla-mentama dialektilca /e bila orne jena zaradi previdnega zadržanja naprednih sil. kar so nasgrot nilci znali izkoristiti v primeru vprašanja prekinitve nosečnosti, čeprav je to edini madež v sicer intenzivnem enoletnem delu zbornice in senata. Ne poznamo še teh jamstev, ni ti ne posameznih točk podrobne ga programa vseh demokratičnih sil. Toda spomniti se morhmo tudi na to. da so mnog’ po 20. vonju 1976 ugibali o datumu novih predčasnih ■ volitev, češ da v razmerah, kakršne so opredelile ■ tedanje volitve, ni mogoče delati. Obračun prvega leta dokazuie, da je mogoče naprej in dlje z večjo naglico. To je pa že dober znak. STOJAN SPETIČ KER ŠE NI IIIDO V, ODLOŽENA PRVA SEJA ZBORNIC V ŠPANIJI Uspeh levice in avtonomistov v Kataloniji in v Euzkadiju Felipe Gonzales (PS0E): Suarez naj kar vlada sam, toda nuditi mora ustrezna jamstva ■ Zahteva po avtonomiji nešpanskih dežel MADRID. 18. — Končnega rezultata parlamentarnih volitev v Španiji še niso objavili, vendar so se politične sile spoprijaznile z dejstvom, da so bile te volitve pač prvi ko-ak na poti demokratizacije po 41 letih frankistične diktature in da torej ne kaže pretirano napenjati loka. Neoporečno pa je tudi dejstvo, da bi v primeru volitev s pravim proporcionalnim sistemom (takim, ki bi strankam zagotovil tudi izkoriščanje «volilnih ostankov* v okrožjih, kjer niso iz votle svojih poslancev) imele levičarske sile ne relativno, pač pa absolutno večino polovice in še več poslanskih mandatov. Tako pa si je Suare-zov center zagotovil večino (relativno) v zbornici ter absolutno v senatu. Iz prvih rezultatov, ki prihajajo iz Katalonije izhaja, da je industrijska Barcelona skupaj s katalonskim ljudstvom odkrito povedala, da je za levico. Po preštetju 85 odst. glasov ima namreč PSOE 27,85 odst. glasov in 15 mandatov, Združena socialistična stranka Katalonije (komunisti) 18 odst. in 9 mandatov, katalonsko demokratično zavezništvo neodvisni) 16,5 odst. in 10 sedežev, centristi 16,44 odst. in 9 mandatov, katalonska KD z zavezniki 5,5 odst. in 2 mandata, «Esquer-ra catalana» (levica) 4,5 odst. in en mandat ter neofrankisti AP 3,2 odst. in en mandat. V baskovskih pokrajinah pa so prešteli doslej 80 odst. glasov. Tudi v Euzkadiji vodi socialistična PSOE s 23,6 odst. in 9 poslanci, sledi katoliška »baskovska nacionalistična stranka® 21,6 odst. Ih 8 poslanci, ceutristična zveza s 10 odst. in 7 poslanci, neofrankistič-na AP s 5 odst. in enim poslancem ter stranka «EF,» (levica Euz-kadija) z 2,3 odst. in enim poslancem. Na osnovi dosedanjih rezultatov vsekakor jasno izhaja, da bodo edini v parlamentu prisotni deim-kristjansld poslanci iz Euzkadija in Katalonije, ki so nastrojeni v zelo strog avtonomizem. Počasnost pri preštevanju glasov je narekovala tudi odložitev sklicanja prve seje novega parlamenta. Prej se je namreč govorilo. da bo ustoličen 25. junija, sedaj pa kaže, da bo seja odložena za leden dni. Tedaj, prve dni julija, bo skupno zasedanje obeli zbornic v palači, kjer so doslej zasedale frankistične «cortes». odprl kralj Juan Carlos, ki bo spregovoril prisotnim. Juan Carlos pa je prejšnje dni tudi obšel »formalno nevarnost®, ki je grozila. Po prvotnih pravil ih bi namreč prvi seji parlamenta moral predsedovati najstarejši poslanec. Izkazalo pa se je, da je najstarejša poslanka predsednica KP Španije, legendarna Dolores Ibarruri «Pasiona-ria*. Da bi se izognil temu, da bi moral spregovoriti ob njenem boku jc Juan Carlos s svojim odlokom imenoval še pred nekaj dnevi prvega predsednika zbornic in sicer neodvisnega jurista. Politično stanje, nastalo po volitvah, ^ uradno komentiral tudi Felipe Gonzales, tajnik delavske . socialistične stranke PS OE. Predvsem je sporočil časnikarjem, da namerava predlagati »ljudski socialistični stranki® (PSP) Ticrna Galvana združitev, sai teh strank r.e ločujejo ideološki prepadi, pač ’ predvsem zgodovinske okoliščine. V takem primeru bi nova španska socialistična, stranka (p SE) imela 35 odstotkov glasov, dejansko prav toliko in še več kot Suarezov »centei*. Glede Suareza je Gonzales jasno dejal, da «bo moral vladati sam®, misli inu pa postaviti določene nogo je, sicer bodo socialisti vodili ostro opozicijo. Med pogoji so sprememba parlamenta v ustavodajno skupščino, priznanje vseh političnih in sindikalnih svoboščin, priznanje pravic nešpanskim narodnostim in v tem okviru ureditev Španije z-izvolitvijo »deželnih svetov®, ki naj jamčijo nešpansko govorečim področjem avtonomijo V gospodarstvu se PSOE zavzema za nacionalizacije' nekaterin sektorjev in uvedbo samoupravljanja v javnih podjetjih. Med pogoji je Gonzales omenil tudi zahtevo. naj viada pred koncem leta skliče občinske volitve. «Ce bo to storila®, trdi Gonzales, »bo imela pri socialistih razumevanje®, (st.s.) Kongres francoskih socialistov PARIZ, 18. — Francoska socia listična stranka bo vsekakor izšla okrepljena iz svojega kongresa, ki se je včeraj začel v Nantesu. To je domneva, ki jo vsi imajo za gotovo, čeprav je še nekaj spornih točk glede sporazuma med večino in manjšino pri sestavi skupne sklepne resoluciji ter povratka predstavnikov levega krila v vodstvu stranke. Posebna komisija, ki bo morala sestaviti resolucijo, se bo sestala zvečer in komaj pozno ponoči se bo zvedelo ali bodo delegati glasovali o skupni resoluciji ali pa o dveh različnih resolucijah, ki jih bosta predložili manjšinska in večinska struja. Danes popoldne je razprava potekala o temah, lei so predmet spora med večino in manjšino: nacionalizacije, vloga množičnega gibanja pri graditvi socializma, evropska politika. Poleg tega je ‘kongres nekoliko spremenil statut stranke ter določil večjo u-deležbo žensk v vodstvenih organih, kjer bi prisotnost žensk morala doseči vsaj 15 odstotkov. PARIZ, 18. — Predsednik avstralske vlade Malcolm Fraser je prispel danes v Pariz, kjer se bo v ponedeljek sestal s francoskim predstavnikom Giscardom D’Esten-gom in s predsednikom vlade Ra.v-mondom Barreom. V središču pogovorov bo dobava avstralskega urana B'ranciji in nekaterim drugim evropskim državam. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiivt,,,,,,,,,iiiii,,,,|t,mi,,,imiiiii,um,mm,|„t,|,l,,|||,l„„|t|i„|i||||,|,,||||i||,,|||i„|,|,„|||l,,(l|n,|l,,t|„,n l'M„|l,,,lnm,l,||,lll|||||l|,llt,,l|l||l|,,l(,m,l|(||l,l|l,m,ll,lll,|tia OB PRVI OBLETNICI PARLAMENTARNIH VOLITEV 20. JUNIJA 1976 Berlinguer, Zaccagnini in Craxi podajajo obračun enoletnega dela Voditelji italijanskih strank pojasnjujejo svojim volivcem raz* loge, zaradi katerih so se odločili za «programski dogovor» RIM, 18. — Minilo je leto dni od volitev 20. junija in voditelji največjih demokratičnih strank so čutili pntrebo, da na predvečer prgramskega sporazuma, ki bo — kot vse kaže — sklenjen v petek, [x> lorkovčm srečanju strank s sindikati, pojasnijo predvsem svojim somišljenikom in volivcem, kako so »potrosili® glasove, ki so jiii želi na volitvah lanske spomladi. V dolgem intervjuju za glasilo KP1 je Enrico Berlinguer, po katerem je najpomembnejši dogodek v zadnjem letu dejstvo, da je KD bila končno prisiljena pogajati in sporazumevati se s komunisti, kar je posledica splc.šne enotne strategije naprednih sil, komunistov in socialistov. «Ne smemo pozabiti,® nadaljuje tajnik K Pl, «da je KD do volitev iskaia čelni spopad in da je tudi po volitvah vztrajno zatrjevala, da morajo komunisti o-stati v opoziciji.® Prevladala pa je nasprotna težnja po premoščanju ločevanja in po utrjevanju enotnosti. Je pa tudi res nekaj drugega, na kar mnogi pozabljajo: vse težave in pojavi zaviranja pozitivnega političnega razvoja izhajajo tudi iz dejstva, a se je KD pred letom dni okre- pila in s tem je «trcba voditi računa®. «To napredovanje Im deželo spremenili v velikansko koncentracijsko taborišče. V veliki vseučiliščni avli pa je razobešenih kakih 150 Spacalovih grafik. Tudi ta del Spacalove razstave nazorno prikazuje mojstrov ...........................................................................................................................................intim OB 120-LETNICI JUŽNE ŽELEZNICE Jubilejni vožnji s parnim vlakom v vzdušju domačnosti in prijateljstva razvoj od davnih let, koj po osvoboditvi, pa vse do novejših časov, do grafičnih listov, ki nosijo lansko letnico. Včerajšnje svečano odprtje razstave je privabilo predvsem na grad Sv. Justa veliko umetnikovih prijateljev, tržaških umetnikov in predstavnikov kulturnega in javnega življenja. Med drugimi smo videli pod-prefekta Mellara, ki je zastopal vladnega komisarja dr. Molinarija, deželnega načelnika za kulturne dejavnosti dr. Venierija, ki je zastopal deželnega odbornika za kulturo Mizzaua, pokrajinskega odbornika za kulturne dejavnosti prof. Spa-dara. Odprtje razstave so se udeležili nadalje predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race - Žarko, ravnatelj muzeja «Re-voltella® dr. Giulio Montenero, ravnateljica mestnih muzejev dr. Laura Ruaro, arhitekt in univerzitetni profesor Boico. ki je skupno s prof. Guaccijem Spacalovo razstavo uredil in druge. Občinsko upravo je zastopal podžupan in odbornik za kulturne dejavnosti Giorgio Cesare, Avtonomno ustanovo za letoviščarstvo in turizem'pa poslanec Giorgio Tombesi, ki je v svojem nagovoru podčrtal, kako se avtonomna ustanova zavzema za kulturno in umetniško dejavnost, da bi s tem v izrazito trgov-sketn turizmu našega mesta poživili tudi kulturni turizem. V tem smislu Topli sprejemi na openski, nabrežinski in glavni tržaški postaji Vse kar se je včeraj dogajalo na tržaškem in ljubljanskem kolodvoru in na železniški progi, ki povezuje Trst in Ljubljano, je bilo za vse prisotne prijetno in nepozabno doživetje. Bilo pa je še nekaj več. Bilo je prepričljiv dokaz, da je mogoče tudi na majhnih, pa čeprav pomemb nih pobudah, graditi globlje in plodno sodelovanje in prijateljske odnose med sosedi. Jubilejni vožnji s parnim vlakom ob 120-letnici južne železnice sta z veselirn, vzdušjem, ki je spremljalo to zanimivo polo vanje, s slovesnimi sprejemi na postajah in številnimi drugimi drobnimi doživetji stkali pisan mozaik, ki ponazarja podobo utrjevanja po membne vezi. Za več stotin ljubljanskih izletnikov se je prijetno razpoloženje pričelo‘že okrog osmih zjutraj, ko je stara muzejska lokomotiva na parni pogon sopihajoč oddrarala z glavne ljubljanske postaje in potegnila za sabo sedem voz. kj so bili v modi zadnja leta prejšnjega stoletja. Tostran meje se je to razpoloženje razživelo, ko je dolga pisana kača z jugoslovansko in italijansko zastavico ob bokih, prilezla čez mejo ter se ustavila najprej na Opčinah, nato še v Nabrežini,. kjer so jo sprejeli prešerni zvokj nabrežinske godbe na pihala, medtem ko so ženske v na rodnih nošah delile cvetje strojevodjem. Tu je izredni vlak pričakal tudi župan, ki-je ^priložnostnem na govoru poudaril pomen te zgodovinske vožnje za zbliževanje med ljudmi. To so seveda poudarjali, tudi drugi v izmenjavi pozdravov; ko je vlak z nekoliko zamude priropotal na tržaški kolodvor. Sprejela ga je velika množica, ki je živahno ploskala. Občinska godba na pihala »Giuseppe Verdi® je igrala koračnice, dekleta in fantje tržaške folklorne skupine »Stu ledi® pa so v lepih slovenskih tržaških narodnih nošah obdarili z rdečimi nageljni osebje lokomotive, oznojeno od pripeke in črno od dima in premoga. Gostje in gostitelji so nato odšli mimo prostorov, kjer je tržaški Do-polavoro Ferruviario z drugimi entuziasti pripravil zanimivo razstavo raznih fotografij, dokumentov, modelov. trofej in podobnega (vse na železniško temo seveda) in kjer so žigosali spominske razglednice s posebnim jubilejnim poštnim žigom, do velikega vhodnega atrija, kjer je izletnike iz Ljubljane najprej pozdravil tržaški občinski odbornik Lanzk, kj je označil skupno pobudo Dopo-lavora in železniškega gospodarstva iz Ljubljane za zgled sodelovanja in ustvarjanja boljšega sožitja med sosednjima narodoma. Za njim je povzel besedo predsednik vsedržavnega združenja Dopolavoro Ferrovia-rio dr. Romano, ki je ravno tako podčrtal pomen takšnega sodelovanja ter podal kratek zgodovinski oris in pomen južne železnice. V slovenščino je oba govora prevajal Igor Dolenc, eden od pobudnikov in prirediteljev jubilejne vožnje. V i-menu železniškega gospodarstva Ljubljana se je za čudovit sprejerd zahvalil član poslovodnega xibora te ustanove Franc šoš, ki je obenem izrazil željo, da bi v prihodnje omogočili še več takšnih voženj ter s tem še globlje izpričali, da je ita-Hijansko-jugoslovanska meja res odprta meja. Medtem ko so se ljubljanski izletniki odpravili na ogled mesta, je na kolodvoru nova množica ljudi že pri; čakovala drug muzejski, vlak, ki naj bi jo odpeljal v Ljubljano. Škedenj-ska godba «Refolo» je v svojih značilnih avstro-ogrskih uniformah zaigrala v pozdrav in te ie dolga vrsta vozov oodrdraia, tokrat kar z dvema parnima lokomotivama, proti Bar-kovljam in naprej proti Nabrežini. Tokrat je bilo posebno živahno na Opčinah, Izrednemu viaku in njegovim potnikom v pozdrav so zapeli pevci openskega pevskega zbora »Tabor®, članj društvene dramske skupine so odigrali odlomek iz veseloigre »Rusa riga črjez uograde®. predsednica društva Stanka Hrovatinova pa je imela kratek nagovor. Bilo je že krepko čez petnajsto uro, ko je vlak odpeljal naprej, proti meji. SSk predstavila tisku zakonski osnutek o globalni zaščiti Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu stranke v Ul Machiavelli 22 predstavilo zakonski osnutek za globalno zaščito sloven ske narodnostne skupnosti v Italiji ki ga je pred dnevj vložilo pri p-ed sedstvu deželnega sveta in pri pred sedstvih poslanske zbornice in se nata. Po uvodnem pozdravu pred sednika SSk Andreja Bratuža je vsebino zakonskega osnutka orisal deželni tajnik Drago Štoka, ki je med drugim poudaril, da je mora la SSk nadomestiti svoj zakonski osnutek izpred petih let zaradi spremenjeni razmer, ki so nastale s podpisom osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavija. Potem ko je dejal, da si njegova stranka želi prispevkov z drugih strani za najboljšo dokončno formulacijo zakona o globalni zaščiti, je dr. Štoka izrazil željo, 'da bi tako deželni svet, kot tudi obe veji par lamenta čim prej začeli obravnavo zakonskega osnutka. Celotno bese dilo osnutka srtio objavili v včerajšnji številki našega dnevnika. • Jutri oh 20. uri se v Ul. s. Er-macora 3 sestane rajonska konzulta za Rojan. Greto in Barkovlje. Na dnevnem redu je razprava o predlogu za pravilnik decentralizacije občinske uprave. (Nadaljevanje na zadnji strani) Soja sindikata slovenske šole — i V torek, 21. t.m., bo ob 19. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: 1. Poročilo prof. Sama Pahorja o prvi seji vsedržavnega šolskega sveta v Rimu; 2. Zadeva slovenskega šolskega o-kraja; 3. Razno. Se.ia bo v prostorih NŠK v Ul. sv. Frančiška št. 20, I. nastropje. Na sejo vabimo tudi goriške kolege in člane šolskih in zavodnih svetov. Avtobusne vožnje v Sesljanski zaliv POD PREDSEDSTVOM ODBORNIKA ST0PPERJA OSIMSKI SPORAZUMI PREDMET DVEH SESTANKOV NA DEŽELI Sestala sta se medodborniški odbor in posvetovalna komisija V ospredju vsebina prvega vladnega odloka o infrastrukturah r ■ Izvajanje osimskih sporazumov s posebnim poudarkom na obvezah vlade, da v roku 18 mesecev pripravi pooblaščene odloke za uresni čitev vseh postavk italijansko - jugoslovanskih dogovorov, je bilo predmet dveh važnih srečanj, ki sta bili v prejšnjih dneh na deželi. Pod p”edsedstvom odbornika za trgovina in industrijo Stopperja sta se namreč sestala razširjeni med-odbomiški odbor, ki ima predvsem koordinacijske funkcije, in posvetovalna komisija za probleme izvajanja gospodarskega dela sporazumov, v kateri so zastopane gospodarske, delodajalske in sindikalne kategorije. Sestanka medodborniškega odbora so se poleg Stopperja udeležili še deželna odbornika Coo:anni in Mau-ro, župana Trsta Spacciini in Gorice De Simone, rektor tržaške u-univerze De Ferra, generalni ravnatelj Autovie Venete Visintin, generalni ravnatelj Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča Colautti, komisar goriške pokrajine Levader, predstavnik tržaške pokrajinske u prave odbomlik Volk, predsednik goriške trgovinske zbornice Lupieri, zastopnik tržaške trgovinske zbornice Maurel ter funkcionarji deželnih odbornlštev za javna dela in za prevoze. Na sestanku so proučili vprašanje vsebine vladnih pooblaščenih odlokov in še posebno onega o infrastrukturah in javnih delili, ki so tesno povezana z izvajanjem italijansko - jugoslovanskih sporazumov. Odbornik Stopper je v tej zvezi orisal predlog dežele glede del, ki naj bi jih vključili v prvi odlok, ki bi ga morala vlada pripraviti v doglednem času. Vprašanje vsebine pooblaščenega odloka o infrastrukturah in javnih delih so obravnavali tudi na seji posvetovalne komisije, v kateri so zastotmiki industrijcev, trgovcev, obrtnikov, špediterjev, inženirjev, arhitektov in sindikatov. Član te komis:je je tudi predstavnik Slovenskega gospodarskega, združenja. Predstavniki zastopanih kategorij, katerim je odbornik Stopper orisal predloge deželnega odbora, so se poglobljeno pogovorili o delih, ki so nujna za razvoj tržaškega in deželnega gospodarstva, življenja ter predstavniki oboroženih sil. Prisoten je bil tudi ambasador SFRJ v Rimu Boris Jovič z nekaterimi člani ambasade ter razn^ gospodarski predstavniki SFRJ' v Italiji. Med prisotnimi so bili tudi podpredsednik deželnega odbora Stopper, tržaški župan Spaccini, goriški župan De Simone, slovenska senatorka Jelka Gerbčeva, generalni vladni komisar prefekt dr. Molinari, predsednik prizivnega sodišča dr. Zumin, slovenski župani ter številni gospodarski predstavniki in trgovski operaterji z obeh strani meje. Sprejem je potekal v ' prisrčnem razpoloženju in v prijateljskih razgovorih.1 Vse brivnice jutri zaprte Na zahtevo združenja obrtnikov v zvezi s tekmovanjem frizerjev je tržaška občina odredila, da morajo biti jutri, v ponedeljek, 20. t.m., zaprte vse brivnice, medtem ko bodo v sredo, 22. t.m. odprte. Določilo zadeva samo brivnice in frizerske salone za moške. Obvestilo borcem Ju/noprimorskrjja odreda Študijski seminar o deželni ureditvi Na pobudo deželnega pravnega inštituta ISGRE je bij včeraj v hotelu ENALC v Nabrežini študijski sgrci-nar, posvečen vprašanjem pristoj nosti dežele in odnosov med deželo in državo. Po uvodnem nagovoru predsednika deželnega sveta Pitto-nija sta imela glavni poročili profesorja Agnelli iz tržaške univerze in Paladin iz padovanskega vseučilišča. Sledila je razprava, v katero sta med drugimi posegla načelnika skupin KPI in PSI v deželnem svetu Colli in Zanfagnini, medtem ko je zaključke razprave povzel predsednik deželnega odbora Comelli. Ob »Dnevu Jugoslavije* na velesejmu Tradicionalni sprejem na gen. konzulatu SFRJ Vodstvo pokrajinskega konzorcija za prevoze obvešča, da bo od jutri. 20. t.m. v veljavi poletni vozni red avtobusov na progi 43 z vožnjami v Sesljanski zaliv. Ob «Dnevu Jugoslavije® na Tržaškem velesejmu so sinoči generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko ter presednika gospodarskih zbornic SR Hrvatske in SR Slovenije priredili na vrtu generalnega konzulata SFRJ tradicionalni sprejem. Udeležili'so se ga najvidnejši predstavniki italijanskega in slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega Dne 8. aprila je bil ustanovljen Pripravljalni odbor Južnoprimor-skega odreda v Sežani, katerega predsednik je njegov nekdanji jto mandant Karel Nardin - Jakec. Pripravljalni odbor pripravlja izdajo monografije o delovanju Juž-noprimorskega odreda in zbira podatke o borcih (živih, padlih in po vojni umrlih) tega partizanskega odreda. Izšla bo predvidoma leta 1978. pisal pa jo bo tovariš Milko Štolfa. Pripravljalni odbor Južnoprimor skega odreda, ZZB NOV Sežana in terenske borčevske organizacije pripravljajo tudi srečanje borcev in prebivalstva z območja delovanja Južnoprimorskega odreda, ki bo 25. septembra 1977 v Kolje vasi na Krasu. Vse borce Južnoprimorskega odre da ter svojce padlih in po vojni umrlih prosimo, da se z dopisnico čimprej javijo na naslov: Priprav ljalni odbor Juižnoprimorskega o-dreda ZZB NOV Sežana, 66210 Se Žana, Partizanska 15. Napišite točen naslov, kdaj iti v kateri enoti Južnoprimorskega odre da sta se, oziroma so se, bojevali. Naslove potrebujem > zaradi podatkov za monografijo “lip kasnejših obvestil o srečanjih. Gledališča TEATRO STABILE V dvoranah Muzeja za narodno zgo dovino v Ul. Imbriani 5 je odprta «Razstava goldonijanskih scen® v organizaciji tržaškega Teatra Stabile in v sodelovanju s poletnim gledališčem v Veroni ter tržaškima muzejema za zgodovino in umetnost. Razstava bo odprta do 12. julija (ui»iik 10.-13. in 17.-20.). AVDITORIJ Danes ob 16. uri «La Famiglia deirantiquario» Carla Goldonija red 1. sobota. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti 2. GRAD SV. JUSTA Predstave Goldonijeve komedije »Antikvarjeva d nižina« v izvedbi-Teatra Stabile bodo od 21. do 25. t.m. na prostem na Gradu sv. Justa v sodelovanju z Avtonomno letoviščar-sko ustanovo. Predstave bodo vsak večer ob 21.30. Po sporazumu med Teatrom Stabile in rajonsko konzulto bo vstopnina samo 1000 lir. Prodaja vstopnic na sedežih konzult v Ul. Colautti 6, na Rotonda del Boschetto in v Ul. S. Ermacora. DVORANA CCA Na pobudo Vsedržavne bolniške bla gajne glasbenikov in v sodelovanju z Vsedržavnim sindikatom glasbenikov, bo v veliki dvorani CCA jutri, 20. t.m., ob 20.30 koncert dua Giuseppe Botta (tenor) in Ennio Guer-rato (kitara). Oba glasbenika.' uve-'javljena pri nas in v mednarodnem merilu, bosta izvajala skladbe Gorza-nisa, Pilitija, D'Ane. Besarda, Spoh-ra, Giulianija in Vidalija. Vstop prost. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL* v Trstu, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi It, tel. 793-167 ali 722-246 prireja od 1. do 30. avgusta letos TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje vsak delovni dan od 9. do 12. in od 17. do 19. ure razen sobote do vključno 25. junija. pam železnina |y| STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI import-export za Industrijo, kmetijstvo In zn dom TRST (Industrijska conat DO M JO, 132 - T«l. «4-97* Šolske vesti Kino MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki« Predstavi: ob 21.30 «Der Kaiser traum von Miramar® (v nemščini)' ob 22.45 »II sogno imperiale di Mr ramare® (v italijanščini). Prevoz 1 motornim čolnom od pomola AuJace do grljanskepa portiča (ob 20.20 in 21.50). Po predstavi iz grljanskČŽ® portiča dva povratka. Ariston Poletni kino: «Taxi drivef’ ob 21.00. Mignon 15.00 »Guiliver®. Richard h"' ris. Barvni film. .30 Nazioualc 16.30 «Taxi girl* Edvi6 Fenefch. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. . Grattacielo 16.00 «Questa ragazza di tutti®. Robert Redford, Ns®? Wood. Charles Bronson. Režija SS ney Pollack. Barvni film. .-Fcnice 16.30 «1 giorni roventi del P0-liziotto Buford®. Barvni film. \ Excclsior 16.30 «Fase IV: distruzi^ Terra®. Znanstvenofantastični til® barvah. Eden 16.00 «Providence» Dirk . de, Elen Burstyn. Prepovedan ®*a dini pod 14. letom. Barvni film. Ritz 16.00 «Cannonball».‘ David Cof® (line. Prepovedan mladini pod 1 letom. Barvni film. Aurora 16.00 «Una questione d'°n°^j Ugo Tognazzi. Prepovedan mlad111 pod 14. letom. Capitol 16.30 «11 marito in collež10*' Enrico Montesano. Barvni film-Cristallo 16.30 «La cameriera ner*' Carla Brait, Gianni Dei. Prepoved8 mladini pod 16. letom. Barvni f'L' Moderno 16.30 «21 ore a Monaco®-Holden in F. Nero. Barvni film- Filodrammatico 16.00 «La donna violento se stessa®. Prepovedan ®** dini pod 18. letom. Barvni fil[n' Ideale 15.00-21.30 »Lo squalo». w bert Shaw. Barvni film. Impero 16.00 «11 signor Robin^J' mostruosa storia d'amore e d8 venture®. Paolo Villaggio. Bar' film. Mik Radio 15.00 «Un sorriso, uno schia" 1 un bacio in bocca». Barvni film’ Vittorio Venelo 15.30 «La liceai*' Gloria Guida, Giuseppe Panbie ■ Prepovedan mladini pod 18. let° Barvni film. Astra 16.00 «La lunga notte di 11 tebbe® Kirk Douglas, Burt LanC® ter. Barvni film. „ Volta (Milje) 16.00 «Operazione h. senberg®. Peter 0'Toole. Bal* film. danes v Rojanu Včeraj in sMcd mestom in umobolnico^ Sinoči je bila v Rojanu pred .cerkvijo prireditev na temo: «Med mestom in umobolnico®. Pripravil jo je center za umsko zdravje iz Bar-kovelj v sodelovanju z rajonsko konzulto Rojan - Greta - Barkovlje. Razstavili so fotografsko dokumentarno gradivo, risbe, biografije, pismena pričevanja . . . Vse to se je nanašalo na ukinitev umobolnice zaprtega tipa in vključevanje zdravljenih v družbeno okolje, na položaj ženske v sodobni družbi in na probleme upokojenih in starejših občanov. Poleg tega so bile slike prosvetnega društva Barkovlje in kluba «Sirena» s fotografskimi posnetki nekdanjih Barkovelj. Sledile so predstave in animacije, ki se bodo nadaljevale tudi danes od 9. ure dalje. Nastopili hodo CIRT - Trst (gledališče na odprtem), Claudio Vivia-rii z mimiko in akrobacijami ter glasbena skupina Hy», nato pa so ga 1940. leta are-,lfali in ga za šest mesecev pridr sli v koronejskih zaporih, nato pa J1, ga poslali najprej na otoke Tre /'iti, nato pa v Solano in v Colaz-*9he blizu Perugie v konfinacijo. ** koder pa mu je marca 1944 u ‘Mo pobegniti in se vrniti v Trst, Nev se je vključil v organiziran a,,odnoosvobodiini boj. To je v stavku dveh Švarovr. do J^anje «uradn,o» življenje, ki b' tallko bilo tudi njegovo »normalno* ,lvljenje, ko bi ne bil. kot vs> av3rovi, podedoval po svojem de-|.U' Kraševcu iz Tomaja, izredne lubezni do umetnosti, prvenstvo-a do glasbe. Ko je bi', star ko-štrinajst let je Vladimir Šva-j* že sedel pred klaviaturo ric 'Bujskih cerkvenih orgel dve leti Wzi,cje pa ge la|<() zamenjal “tedanjega ricmanjsicega orglarja vj Pevovodjo Ceruta ter vodi' do i”a^i zbor do njegove razpustitve 3a “ 1927 Ko ricntan.jski pevski “°r «Sla"cc» ni mogel več nasto fa'i. ne javno, ne skrivaj, so se Pvke in pevci umakniti v cerkev V Vladimir Švara jih je ‘vodh' vse rjtpdaj. ko se je po poroki preji1 ' v mesto, v Trs.. 111 tu se je začela njegova dru-fa Devovodska faza Po nakliučju e. h ra v o božiču leta 1924 v Svet jakobski cerkvi zamenja' orglarja. | ftto je pievzel svetiakobski cer-iv*hi z boi in kljub fašistični stra Mani vodil tudi »cankarjance*. to tisti tržaški slovenski pevski kt je čeprav bolj skriva: kot yno zdržal vso fašistično dobo. ;ahašnji jubilant z upravičenim l°nosom. hkrati tudi z nekako hva-Poostjo do članov tega zbora papirja. da sta »oba' zbora imela gensko po dve vaji In udeležba Ec.1" ie bila vedno stood 2at0 na; se nihče ne čudi, da y »cankarjanci* imel’ pod švaro-vlh vodstvom naštudiranih 196 pes :1 in približno prav toliko nesipi t obsegal repertoar svetjakobske |a cerkvenega zbore O tem pri-/ debel blok. v katerega je Via-Tir Švara beležil in še vedno Jreži vse osnovne podatke svoje CEe pevovodske dejavnosti, hi iz 'il* bloka, iz te pisane zgodovine Romamo tudi podatek, da ie j?°r «cankarjancev» imel tedaj _ ? koncerta «Pri lovcu*, da ie Vo-re<^il v istem gostišču tudi soc-y?ro «Kovačev študent* in or ga C'ral tudi veliko pevskih izletov ili že 6. maja 1945 na pogrebu Ijdlib borcev za osvoboditev Trsta, V' maja 1945 pa prvič nastopili tržaškem Radiu. Sicer pa je :v ar°v zbor «cankarjancev» v pr-„ T letu delovanja 'x> osvoboditvi r1 redil nič manj kot 70 koncertov, j Morda se bo komu zdelo čudno, L* ob švarovem jubileju govorimo 0 svetjakobskem zboru, o E?okarjancih». Toda današnji ip-,'ant je ta zbor vodil vse od nje- Ife, ■■■■ ^ •'bor izživel, do maja 1956 a ga priložnostne nastope, ob raznih jubilejih, ob raznih svečanostih. V prvih povojnih letih se je pevovodja Vladimir Švara tako rekoč razdajal/ saj je poleg svojega svet jakobskega pevskega zbora vodil tudi nabrežinski, rocolski in dolinski pevski zbor. Pred desetimi leti ali kaj več je ponovno obudil ricmanj-ski zbor ob njegovi 70-letnici. Prav tako se je vrnil v svojo rojstno vas ob 80-letnici domačega društva, hkrati pa tudi prevzel vodstvo o-troškega oziroma mladinskega pevskega zbora v Ricmanjih. Skratka, življenje Vladimira Švare je neraz-družno vezano z vrsto ,slovenskih zborov in to skozi dolga desetletja. Tudi sedaj, ko je prišel v zares zrelo dobo, nadaljuje brez oddiha, brez postanka. Sicer pa nam je pred dnevi zaupal, da je bil včasih tudi krepko utrujen in naveličan, da je hotel popustiti, odjenjatd, toda »kako moreš odnehati, ko pa imaš pred seboj štirideset in tudi še več dečkov in deklic, ki ti tako pozorno sledijo*, je spet doživeto dodal, da mu nismo niti postavili malone obveznega vprašanja, kaj namerava v bodoče početi, saj smo prepričani, da bo Švara svojo pevovodsko dejavnost nadaljeval sebi v veselje in zadoščenje, naši zamejski skupnosti pa v korist. In v tem smislu mu ob visokem življenjskem jubileju čestitamo in hkrati voščimo še veliko zdravih in plodnih let. Fre Danes praznuje 70- letnico rojstva dolgoletni pevovodja VLADO ŠVARA Ob tem pomembnem jubileju mti iskreno čestita Slovenska prosvetna zveza. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Lep koncert obnovljenega zbora «Fran Ven tur in V Ob uspešno zaključeni akciji za nakup novih oblek je imel v pe tek zvečer v dvorani sindikatov pri Domju moški pevski zbor Fran Venturini nadvse uspel celovečerni koncert, '/.bor. ki se je predstav./ v lepih modrih oblekah, je s pe sirim programom oqrel občinstvo, ki je napolnilo dvorano. Koncertu je prisostvovala tudi delegacija zbora Loški glas iz Loke pri Zagorju ob Savi. s katerim se name rana zbor riVenturini» letos pobra titi. Zbor od Domja se je moral v svojem devetletnem obstoju na narodnostno mešanem področju o lopati x številnimi težavami' pomanjkanjem primern-h prostorov, sredstev, dirigenta. To težavo je letos dokončno premostit, saj je zbor. odkar ga je prevzel Ivo Tav-čar. zelo napredoval, naštudiral veliko novih pesmi, pomladil in učvrstil vrste svojih pevcev. Delo je pravilno zastavljeno, kur je potrdil tudi petkov koncert, saj je zbor zazvenel sočno in barvito v vseh svojih glasovnih skupinah. Res se kaže še stara težnja k for-siraniu in kričavem petju, vendar le pri pesmih iz starega programa. Napredek je viden in obeta lepih zadoščenj dirigentu m pevcem tudi v bodočem delovanju. Program je bil skrbno, izbran: v prvem delu umetne, v drugem pa narodne in partizanske skladbe Najbolj prepričljivo so izzvenele Na poljani. Ob večerni uri in Lu-cipeter ban v vrvem delu. obe partizanski ob spremljavi Bruna Bordona: Plovi, plovi. Kako što je taja čaša, zlasti pa Mirkovo Kolo v drugem delu. Kolo je moral zbor na zahtevo občinstva ponoviti. Leo večer, ki ga bi brez dvoma kazalo kje ponoviti, glede na vložen trud in pevsko raven, sta popestrili s simpatičnim napovedovanjem■ Serena Kozina, in Dorjarn Kofol. K. V. ZARADI DOTRAJANOSTI DOSEDANJIH NAPELJAV Izdelan nov načrt za obnovitev vodovodne mreže v občini Dolina Prva dela so že v teku - kmalu odpravljen problem pomanjkanja vode Pomanjkanje vode v gornjem delu Doline je bil eden izmed prvih perečih problemov, s katerim se je spopadla nova občinska uprava. Problem je bil pereč, predlaganih rešitev mnogo. A že prvi bežni globalni pregled je pokazal, da je pomanjkanje vode v Dolini posledica dotrajanosti vodovodnega omrežja občine. Sedanji vodovod, zgrajen pred več kot dvajsetimi leti. je bil načrtovan predvsem za oskrbovanje javnih pip in korit za napajanje živine. Na to omrežje so se polagoma priključili še vsi drugi porabniki, tako da se je poraba skokovito večala. Poleg tega je močno na rastlo tudi prebivalstvo, tako da tudi tam, kjer so cevi še v dobrem stanju vodovod ne zadošča več. Sam koncept vodovoda je zastarel, saj ista cev, ki oskrbuje višje ležeče kraje, kot Ricmanje, Boršt in gornji del Doline, oskrbuje tudi del Boljunca, ki leži precej nižje. Zaradi tega je pritisk v.nižjih kra jih prevelik in povzroča stalne okvare. Poraba je zato na nižjih po- 21. junija 1977 dopolni 75 let ALOJZ KOŠUTA iz Križa, še mnogo zdravih let mu želijo žena, otroci in vnuki. Čestitkam se pridružujeta uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. POT, KI BO OSTALA DOLGO V SPOMINU Z bivšimi aktivisti NOB v rojstno vas tovariša Tita A * Idealna vez med kmečkimi tipori na Stnbiikem polja in narodnoosvobodilnim bojem Nedeljski izlet, 12. junija, bo brez dvoma ostal v spominu vsem udeležencem. Prijetno vzdušje, ki se je takoj ustvarilo med nami. saj smo bili vsi udeleženci izleta bivši aktivisti NOB. in nit, ki nas je v tisti dobi tako lesno povezovala, nas danes še vedno trdno veže. Dolga pot do cilja izleta in sicer na Stubiško polje, središče kmečkih uporov, in naprej do Kumrovca, nas ni dolgočasila. To ni bilo samo zaradi lepe narave, bilo je predvsem zaradi prijetnega in bogatega pri- Vaščani Medje vasi priredijo 19. junija 1977 \ A 1 PRAZNIK V NARAVI DANES, 39.: ob 15. uri otvoritev kioskov, ob II). uri kulturni program 4 nastopom otroške folklorne skupine Dan • Gorica, pevskih zborov »Ermcs Grion> iz Tržiča in Upa iz Bazovice. Od 20. ure dalje ples. Igral bo ansambel Kurlan iz Zgonika. Buffet založen z domačimi vini. ŠD PRIMOREC prireja danes, 19. t. m. ŠPORTNI PRAZNIK V TREBČAH Pričetek ob 19. uri SPZ Igo Gruden in ŠD Sokol piiredita 25. junija ob 21. uri v društveni dvorani v Nabrežini celo* 4 koncert moškega in dekliškega zbora. Mali harmonikarski orkester Irana Tarabocchie vabi na zaključno GLASBENO PRIREDITEV ki bo v sredo. 22. junija 1977 ob uri v 'dMališču »France Prešeren* v Boljuncu 25. IN 26. JUNIJA VAŠKI PRAZNIK V S A IVI A T O R C I Ljudsko pevsko društvo ROVTE KOLONKOVEC priredi v soboto. 25. t.m.', ob 20.30 na dvorišču gostilne Škabar na Kolonkovcu KULTURNI VEČER > SiHircd: nastop moškega zbora «Fran Venturini* od Domja, nastop škedenjske osnovne šole s folklornimi plesi in petjem. Domači recitatorji Harmonikar Bruito Bordon VABLJENI povedovanja tov. Alojza Abrama med vožnjo o dogodkih preteklih stoletij — predvsem o kmečkih puntih. Prva etapa izleta je bil grad Mokrice v bližini Brežic, o katerem govorijo zgodovinski zapiski že t; prvem stoletju. Ko smo hiteli z avtobusom naprej mirno krajev, ki so bili arena krvavega upora hrvaških in slovenskih kmetov, nam je spremljevalec oživljal spomin na voditelje iz 15. - 16. stoletja proti takratni gosposki. Bili so to Gregorič, Pasič in veliki duhovno - strateški voditelj vstaje Matija Gubec. V Gornji Stubici, rojstnem kraju Matije Gubca, stoji na vrhu griča veličasten spomenik Gubcu in vsem kmečkim žrtvam, padlim v uporu leta 1573. Pod njim se razteza široko Stubiško polje, arena najhujše bitke kmečke vstaje, ki se je končala s tragičnim porazom. Od 6.000 kmetov - borcev proti 5.000 gosposke plemiške vojske, je 3.000 kmetov obležalo. ostali pa so bili ujeli in na mučenlški način pobiti. Tu na tej ravnini so tudi partizani v zadnji vojni vodili eno najhujših- bitk proti italijanski fašistični vojski. Dve različni dobi in vstaji, povezani z eno in isto nitjo. Prva je rodila, po tolikih stoletjih, v drugačr' zgodovinski okoliščini, drugo vstajo delovnih ljudi in sicer NOB jugoslovanskih narodov. «Tj ustao si prvi, da oslobodiš čovjekai. . . Tako se glasi prvi stavek pesmi cGubcu» pesnika M. P. Miškina na steni v Gubčevem muzeju med drugimi. zelo zanimivimi zgodovinskimi dokumenti in slikami iz dobe vstaje kmečkih puntov. Muzej smo si, žal, zaradi pomanjkanja časa, preveč pa hitro ogledali. Pogled vseh nas je obstal, ko smo zagledali veličaste40 metrov dolg spomenik na Gornji Stubici blizu muzeja. Bronasta plošča prikazuje vklesane slike življenja in bitk tiste zgodovinske dobe. V ospredju je kip Gubca, visok štiri metre, ki z razprtimi rokami strmi s pogledom v nižino na Stubiško polje. Tudi tako imenovana «Gubčeva lipa*. ki 'stoji nedaleč od Stubice, stara okrog sedemsto let, je še vedno košata in mogočna (njen obseg morajo zaobjeti trije moški). Pod njenim okriljem so se zbirali kmečki puntarji z Gubcem na čelu, Dva kipa.' kfp Gubcuj v Gornji Stubici, delo člopeka umetnika ih delavca, ih , kip, ki ga je ustvarila narava — dva simbola, ki povezujeta eno samo in isto zgodovinsko dobo. In sedaj naprej v Kumrovec. En sam skok čez stoletja — od stare zgodovinske dobe v novo dobo zgodovine, v tojstnb vas maršala Tita, na hrvaško ■ slovenski meji. Dva obiska — prvi v Gornji Stubici Matije Gubca, voditelja kmečkih uporov, drugi v Kumrovcu, v rojstni hiši — muzeju velikega vu ditelja jugoslovanske partizanske pojske. ki je uresničila svoj narod nopolitični in socialni cilj in ma ščevala Gubčeve vojščake. Preprosta kmečka hišica, razdeljena c pritličju na pet prostorov; vhod, kuhinja, mala spalna sobica, večja soba in mala shramba, vse opremljeno iz časa Titovih staršev. Omarice, postelji, miza, zibelka in razna posoda. V večji sobi so razstavlja ni razni originalni dokumenti iz ča sa ilegalne dobe. Opazili smo tudi razstavljeno darilo, ki so ga tržaške slovenske in italijanske žene podarile maršalu Titu leta 1945 v znak slovensko - italijanskega bratstva. Na gričku nad Kumrovcem stoji arhitektonsko zelo zanimiva stavba. V njej je šola — univerza za politično t- partijsko izobrazbo. V vhodu šole smo si ogledali lepa o-troška razstavljena ročna dela in risbe. Prišel je čas vrnitve v Trst. Na poti skozi hrvaško Zagorje smo o-pazovali /tu pa tam vpletene med kmečke modenie vile. še v starih časjli zgrajene lesene hišice: «Gorele so kot bakije v, času turških pohodov» — se je oglasil lov. Abram. Lepa ravnina, čez katero smo se vozili proti domu. obkrožena z verigo obdelanih gričev, poškropljenih tu pa tam z gozdiči, in kmetje, ki so hiteli spravljat seno, vse to nas je spremljalo del naše poti. Vozili smo se mimo Krapine, kraja kjer so pred časom izkopali ostanke «krapinskega človeka>. nam je pripovedoval p/f jazni vodič. Spremljala nas je tudi huda vročina. Sonce je" peklo in želeli smo dospeti či/nprej na Trojane, da se ohladi mo, odžejamg in podpremo z okusnimi krofi, Petje, zgodbice, šaljivke in recitatiie so potem napolnile pot do Fernetič. Vera Husu Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem daril, cvetja in za udeležbo ob 50-letnici najine potoke. Toni in Zofka Kalc dročjih pogosto prevelika, zaradi česar zmanjka vode v višjih prede lih in to tudi takrat, kadar bi mo rala količina vode zadostovati za vse. Tem strukturalnim težavam se je v zadnjih letih pridružila še nova: galvanski tosovi so močno načeli cevi na področju naftnih hranilnikov Siola. V zadnjih mesecih so bile izgube vode na tem področju tako velike, da je uprava sklenila, da se tovarni ITLOC, ki se nahaja , med hranilniki, dobavlja voda samo nekaj ur tedensko. Nov načrt vodovoda predvideva postopno obnovitev celotnega omrežja. Predvideni premer cevi je tolikšen, da bi zagotavljal dvakratno sedanjo dobavo vode. Na odsekih. kjer so galvanski tokovi posebno močni, so predvidene cevi iz posebne vrste grodlja, ki je odporen proti koroziji. S postavitvijo nove cevi iz indu sirijske cone oo Boljunca bo ves nižinski del občine oskrbovan z vodo z nizkim pritiskom. Tako bo voda z visokim pritiskom služila le za visoke kraje. Za izpeljavo teh del je potrebnih po današnjih cenah nad 300 milijonov lir. Ker občina ne razpolaga s tolikšnimi sredstvi se bodo dela izvajala postopno. Prva dela, to je zamenjava cevi, k: tečejo v komprenzoriju Siotn, so že dokončana. Ta dela v vrednosti približno 15 milijonov je opra vila družba SIOT na lastne stroške, Zamenjava te najbolj .načete cevi je omogočila, skupaj z deli pod Dolino (pri Križcu) v vrednosti treh milijonov lir, da se že sedaj čskrbuje približno sto hiš v’ spoti njem delu Doline z vodo, ki prihaja s Krmenke. S tem je zgornji del Doline, ki je zaradi pomanjkanja najbolj prizadet, precej razbremenjen. Letos poleti se bodo začela dela v gornjem delu Doline v vrednosti 15 milijonov lir. Nato se bodo dela Specializiran tehnični servis za popravila pralnih m pomivalnih »trnjev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON: 763-663 UL Moiino a Vento HI B — Trst nadaljevala z zamenjavo cevi na odseku Log (most) — Dom jo, kjer je cev že precej načeta, v vrednosti 45 milijonov. Za nadaljnj h 60 milijonov lir, ki jih jt te dni nakazal vladni komisar, pa je treba še določiti prednosti. Tudi za naslednja leta misli u-prava nameniti za vodovod dober del finančnih sredstev, ki jih je nakazal vladni komisar. Dela bodo v bodoče tekla precej hitreje, saj se bo z odobritvijo celotnega načrta za vodovod birokratski postopek moč nu skrčil V. L. ZA PRIJAVO LANSKIH DOHODKOV Obvestilo elanom Kmečke zveze Kmečka zveza poziva člane, naj se čimprei oglasijo v njenih uradih, da jim izpolnijo ‘davčne ori ja-ve. Za izpolnitev so potrebni (da ne bo treba hoditi in čakati zaman) naslednji podatki: 1. kopna lanske prijave (če je niso pustili v naših uradih) ali posestni listi za zemliišča in za hiše (če jih dajete v najem tudi zadevne pogodbe). Za stavbe si morate priskrbeti nove katastrske številke, ker so koeficienti ietos spremenjeni: 2. fiskalna številka: 3. obrazec 101 in 102 za zaposlene in upokojence (tudi za dru žinske člane); 4. zadnje davčne kartele: 5. številke evidenčnih tablic av tomobilov. Ojx)zarjamo. da bomo prijave izpolnjevali do 25. t.m. izključno članom in priporočamo, naj ne ča kajo Zadnjih dni in naj pridejo tudi po 11. uri ko ni gneče Tajništvo Kmečke z^-ze V SOBOTO IN NEDELJO Vaški praznik v Samatorci Samatorska vaška skupnosl se je «*diočila, da organizira prihodnjo soboto in nedeljo vaško šagro praznik pod Sv. Lenartom, ki se bo odvijal v srcu zelenja na »Ka-mencah*. Poleg ples,-, ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana bo na programu tudi bogat zabavni spored. Čisti dobiček te dvodnevne ša gre bodo požrlvovafnj «Samatorje ni* poklonili f škjdd .aa ‘ postav ito\ vaškega .spomenika padlim "v N0R. —-bs — DANES, 19. T.M. NA REPENTABRU SLIKARSKI EX TEMP0RE ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE L d o tožijo ga lahko osnovnošolci .in nižješolci z Rcpcntabra. x Opčin, is kriza, s Proseka, is Zgonika, is Nabrežine • Porabljeni učenci is Dulorelj V okviru 29. vsedržavnega dneva šolskih patronatov prnedi šolski pa tronat repentabrske občine danes, 19. t.ni., na Repentabru 9. slikar ski ex tčmpore za otroke Tekmovanja se Tahko udeležijo vsi šoloobvezni otroci repentabrske občine, vabljeni pa so tudi šolarji in dijaki slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol na Or>či nah, na Proseku v Križu, v Zgoniku in v Nabrežini. Po'eg teh so prireditelji povabili 1- udeležbi tudi osemletko iz sosednjih Dutovelj. Udeleženci bodo tekmovali v treh skupinah. V prvo skupino so organizatorji vključili- učence 1. in 2. razreda osnovne šole. v drugi skupini bodo sodelovali učenci zadnjih treh razredov osnovne- šole tretja skupina ua je namenjeni dijakom nižjih srednjih šol. V posebni skupini bodo lahko tekmovali tudi otroci repentabrskega otroškega vrtca. Tekmovanje se bo pričelo danes, 19. t.m., cb 9. uri v novi šoli na Colu. Ob vpisu, ki ;,e brezplačen, bodo udeleženci prejeli ožigosano risalno polo. oziroma jim bo orga- Raznašaiec iz Boršta obvešča, da ne sprejema več prostovoljnih prispevkov. nizator žigosal platna čc se bodo odločiti za drugačno tehniko. Vso ostalo opremo morajo imeti tekmovalci sami. Tekmovaic: oodo lahko slikali kjerkoli v bližini šole. dela pa morajo izročiti najkasneje do 13. uče v šoli na Colu Dela bo očedili komisija, ki jo bo imenoval patronat. Nagrajevanje bo ob 18. uri ko bo tudi razstava vseh oddanih del. Petdesetletnica tolminskih nialur Iztekajo se petdesetletnice — jubileji matur, ki smo 'jih praznovali od leta 1973 dalje. Letos poteče 50 let (Hi mature 1927. Smo zadnja generacija ored vojnega slovenskega u-čiteljstva. Potem je fašizem zatrl tudi učiteljišče skupno s slovenskim šolstvom sploh. K tej zadnji petdesetletnici -vabimo tovariše vseh letnikov tolminskega učiteljišča, tudi tiste, ki jih je usoda že pred maturo zanesla drugam. Tovariško • Srečanje bo v soboto, 9. julija t.l. v' Tolminu. Organizacijski odbor je razposlal vaDila vsem, ki so mu bili znani naslovi. Vabljeni pa so seveda tudi oni. ki niso iz kateregakoli razloga prejeli vabila. Organizacijski odbor Ul. Settefontane 74 TRST Tel. 74-14-40 Združenje obrtnikov za opremo stanovanja bo prisotno na TRŽAŠKEM VELESEJMU v paviljonu B Obiščite nas! Ent« Ospedaliero Regionale OSPEDALI RIUNITI Dl TR1ESTE Deželna bolnisniška ustanova TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE išče MOŠKO IN ZENSKO POMOŽNO OSEBJE ZA SPLOŠNO SLUŽBO IN SNAGO IZOBRAZBA: obvezna šola. STAROST: od 18 do 35 let, razen z zakonom predpisanih izjem. MESEČNA ČISTA PLAČA: 203.000 lir. , Podrobnejše informacije se dobijo na personalnem oddelku ustanove v Ul, Stuparich 1, III. nadstropje (soba 38) vsak dan od-10. do 12. ure, razen ob sobotah. SPLOŠNA OPREMA Jtovblc od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Ciljno 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 POSEBNA PONUDBA ZA MESEC , JUNIJ in JULIJ ob nakupu BARVNEGA TV BREZPLAČNA TV NAROČNINA ZA LETO 1977 Aldo Colja Kontovel 134 - tel. 225 471 BARVNI — ČRNO-BELI — PRENOSNI TELEVIZORJI TEHNIČNI SERVIS — POPRAVILA 1,81 K« POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo TRŽAŠKI VELESEJEM KRZNA KRZNA KRZNA ALL SKINS iz Padove v sodelovanju z «IL BOTTEGO-NE DELLA PELLICCIA» predstavlja na Tržaškem velesejmu 700 KRZ£N PO CENAH NA DEBELO NEKAJ PRIMEROV: od 850.000 lir » NERZ SVIZEC » 600.000 » RAT MOUSOUE » 550.000 » PERZIJANER » 650.000 » PERZIJANER (tačke) » 215.000 » JANCEK » 150.000 » CASTORET » 150.000 » BOBER » 450.000 » LISICA » 590.000 » LAPIN » 45.000 » OVRATNIKI VSEH VRST 700 KRZEN RAZNIH KVALITET IN CEN. VSAKO KRZNO JE OPREMLJENO Z GARANCIJSKIM LISTOM Vsaka tvoja izbira je utemeljena Pohištvo PAOLO 00MJ0 137 - TEL. 820862 (Cesta za Grandi Motori) ker vsak dan v letu dobiš moderno pohištvo, ustrezno servisno službo in predvsem IZREDNO UGODNE CENE VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA Vse za sodobno opremo in stilno pohištvo * Izbrani artikli UGODNE CENE! KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE GORIŠKI DNEVNIK PRVO SREČANJE TO SKGZ ZA GORIŠKO S SZDL NOVA GORICA Odprta meja in narodna pripadnost nas silita k temu, da se srečujemo Velik pomen osimskih sporazumov za gospodarski razvoj obmejnega področja in za okrepitev slovenskega gospodarstva za mejo S srečanja predstavnikov TO SKGZ in SZDL iz Nove Gorice NA' POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE SOLIDARNOSTNI IZLET GORIČANOV NA KOROŠKO Iz meh krajev bodo avtobusi odpeljali ločno ob 5. uri - Na Koroškem skupna prireditev Iz tehničnih razlogov, o katerih smo sicer že poročali, je prejšnjo nedeljo odpadel solidarnostni izlet goriških Slovencev na Koroško, ki ga je pripravila Slovenska prosvetna zveza ob sodelovanju z drugimi slovenskimi organizacijami. Prireditelji pa so, v dogovoru s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, sklenili, da solidarnostni izlet priredijo naslednjo nedeljo, to je 26. t.m. Avtobusi bodo iz vseh krajev na Goriškem odpeljali točno ob 5. uri ter se zbrali na stari cesti Podgora -Ločnik pri Madonnini, kjer bodo krenili proti avstrijski meji. V dopoldanskih urah si bodo izletniki o-gledali koroško pokrajino okrog Vrbskega jezera, obiskali bodo Gospo sveto. Po kosilu, ki bo v raznih slovenskih gostilnah in restavracijah, bo v Borovljah večja prireditev, na kateri bodo sodelovali' goriški in ko- Včeraj sta se v Mirnu po-r0Clla JORDAN OŽBOT VIVIJANA BOLČINA Ob pomembnem dogodku jima čestitajo in želijo obilo sreče člani prosvetnepa društva Vipava. roški pevski zbori ter druge skupine. Tajništvo SPZ prosi vpisane za razumevanje zaradi neljubega dogodka in upa, da bodo vsi potrdili vpis ter se množično udeležili mani festativnega solidarnostnega izleta. Tisti pa. ki se v nedeljo ne morejo udeležiti izleta, bodo dobili denar nazaj. Obenem organizatorji pozivajo vse tiste, ki se niso še vpisali, naj to storijo v najkrajšem času. Pozor pred prevaranti Spet sc na delu prevaranti. O tem poročajo iz pokrajinskega inšpektorata za delo. Številna podje tja so namreč po telefonu prejela ponudbe za nakup publikacij, ki razlagajo zakone s področja delov- nih razmerij. Stvar ne bi bila ni ti tako huda, če se ne bi neznan- ci ali neznanec izda.iali za uslužbence' zgoraj omenjene ustanove in ne bi ponujali publikacija ki ne obstajajo. Včeraj je pokrajinski inšpektorat poslal posebno obvestilo, v katerem zanika, da bi se uslužbenci kdajkoli ukvarjali s takimi zadevami, podjetjem pa svetuje naj osebe, ki se oglašajo s takimi ponudbami, prijavijo policiji. *«že sama odprta meja nas sili . ljudi, ki bodo izgubili zemljo pri k temu, da se srečujemo, predvsem | štandrežu in tudi drugje, hkrati pa pa nas k temu navaja pripadnost isti narodnostni skupnosti,*, je dejal predsednik goiriškega teritorialnega odbora SKGZ Mirko Primožič v uvodnih besedah na prvem srečanju, teritorialnega odbora, ki je bilo v petek v Gorici, s številno delegacijo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Nova Gorica. Gre za prvo srečanje teritorialnega odbo-a, nove strukture na Goriškem, ki naj pomaga k učinkovitejšemu vključevanju SKGZ v vsa, za manjšino in napredne sile, pomembna dogajanja na Goriškem, srečanje, ki pa se vendarle vključuje v dolgoletno in uspešno »sodelovanje z Novo Gorico in ki je prav po zaslugi slovenske narodnostne skupnosti prispevalo tudi k širšim oblikam medsebojnega sodelovanja. Ni slučaj, da je Goriška zaradi cel* vrste pozitivnih dejanj uresničevala duh Osima že veliko pred samim podpisom sporazuma in da je prav zaradi te odprtosti politično pripravljena tudi na stvarne korake, da bo imelo obmejno področje od teh Sporazu mov čim večje koristi, pri teh koristih pa svoj pravični delež tudi naša narodnostna skupnost. Mirko Primožič je opozoril tudi na nevarnosti, da bo zaradi Odporov v italijanski družbi manjšinska zakonodaja počasi napredovala in da bodo v tej smeri potrebni še veliki in enotni napori vse- naše skupnosti. Za uresničitev naših potreb je nadalje velikega pomena okrepitev stikov z Novo Gorico, medsebojno informiranje o dogodkih in pojavih skupnega interesa ter izkoriščanje osimskih dogovorov za razvijanje gospodarstva, kakor tudi za stike na vseh področjih, ki zadevajo manjšino. Predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica Lojze Lah, ki je vodil desetčlansko delegacijo, je za želel teritorialnemu odboru uspešno delo in nadaljnje razvijanje med-aebojnega sodelovanja. Odgovor »i v teritorialnem odboru za posamezna področja so nato v izčrpnih poročilih osvetlili posamezne akcije in tudi kritično ocenili nekatere pojave v širokih razvejanih stikih med Gorico in članicami SKGZ. S tem v zvezi je Marko Wal-tritsch obširno govoril o sodelova nju med prosvetnimi organizacijami in o izpeljavi pobud, ki se uve ljavljajo na obmejnem prostoru. Vi ljem Nanut je omenil velik pomen osimskih sporazumov za gospodar ski razvoj. Pri tem pa je poudaril da je za uspešno vključevanje slovenskega gospodarstva z izvajanje teh sporazumov nujna ustanovitev goriškega teritorialnega odbora Slo venskega gospodarskega združenja. Opozoril je na izredno šibko in slabo slovensko gospodarsko strukturo v primerjavi z gospodarstvom večinskega naroda ter 'izrazil prepričanje, da je še veliko neizkoriščenih možnosti za manjšinski go spodarski napredek tudi na področju mednarodne trgovine. O mladinskih stikih, zlasti na področju športa in šolstva, je ob š:mo govoril Vili Prinčič. Zaželel je čimveč srečanj na področju šol stva, izrekel je pripombe na nekatere neprimerno izpeljane športne manifestacije ter predlagal, da bi v stikih z manjšino imeli novogoriški športni delavci več pobude. Kritično je o odnosih med obči nama Gorica in Nova Gorica govo ril Aldo Rupel. Opredelil je stališče tudi d'’ nekaterih drugih vprašanj. Še zlasti kritičen je bil na ra čun slabe politične volje, ki jo ob činska uprava kaže do slovenske konzulte. Iz razprave, ki je bila odkrita, živahna in tovariška, je bilo mogoče' izluščiti spoznanje, da je u-spešna politična akcija odvisna od široke izmenjave informacij. S tem v zvezi so novogoriški predstavnici socialistične zveze poudarili, da na pogovorih s strankami in pred stavniki oblasti vedno poudarjajo skrb za razvoj Slovencev za mejo. Prav v zvezi z razlaščanjem zemlje za tovorno postajališče so goriškega župana opozorili na to, kako v Novi Gorici sporazumno z dvola stoiki urejujejo odkup zemlje za gradnjo infrastruktur i.i da svojim državljanom izplačajo denar za odkupljeno zemljo 30 dni po podpisu sporazuma. Na pogovorih je bila izražena skrb za nadaljnjo usodo slovenskih so udeleženci v razpravi spoznali, da razvoj manjšine nujno terja iskanje novih, gospodarskih pobud, morajo biti prilagojene razmeram. Kar zadeva odhose na športnem področju, je novogoriška stran poudarja svojo privrženost neposrednim delovnim stikom, ki naj pospešujejo sodelovanje ob meji. V športu hočejo uveljaviti čimbolj redno športno delo, medtem ko pripisuje jo tekmovanjem, ki so zgolj mani-festativnega značaja, drugotni pomen. Razpravljali so tudi o. mladinskem obmejnem sodelovanju in tudi o težavah, ki izvirajo predvsem iz pogostega menjavanja kadrov na obeh straneh meje. Obe strani sta ugotovili koristnost izmenjave pogledov ter se dogovorili, da bodo o nakazanih problemih razpravljale pristojne komisije v Novi Gorici. V zvezi z .izvajanem, nedavno-sprejetega zakona o zaposlovanju' mladih, ie pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL UIL sklicala srečanje predstavnikov vseli mladinskih društev goriške pokrajine in mladinskih organizacij, ki delujejo v sklopu strank. Sestaneš bo v četrtek. 23. t.m., na sedežu delavske zoornice v Gorici ob 20. uri. Sestanek predstavnikov mladinskih Panj Jutri popoldne ne bo električnega toka Zaradi del na napravah visoke napetosti jutri med 13 in 17. uro ne bo električnega toka na - območju naslednjih transformatorskih postaj: Ponte del Torrione. Bella veduta. Pevma, Štmaver, Števerjan, Jazbine in Grojna. Zaradi izklopa električnega toka pa bo najbrž tudi nekaj težav v preskrbi z vodo na področju štever-janske občine. Ob zaključku šolskega teta, zadnjega pred upokojitvijo, resnično ganjena zaradi pri srčnega slovesa, se iskreno zahvaljujem svojim učencem iz 5. razreda osnovne šole v Ulici Croce v Gorici, njihovim staršem, kakor tudi stanovskim kolegom goriškega šolskega okoliša Učiteljica Anka Rajgelj KAKO IZVESTI DEŽELNI SREDNJEROČNI NAČRT ZA PREVOZE Boj javnih in zasebnih podjetij za prevzem prevozov po cestah Polrelma je politična podpora jaMiemii prevoznemu sektorju, da si zagotovi niedkoniprenzorialne proge Na področju reforme prevozov v naši deželi se bije huda, pogostoma zakulisna bitka, za oblast zasebnih prevoznih podjetij nad prevozi na cesti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zlasti za tiste prevoze, ki prinašajo največje zaslužke, medtem ko naj bi deficitarne proge, ki so povečinoma mestne proge, upravljala javna prevozna podjetja Ta nevarnost izvira predvsem iz krize na pokrajinski upravi v Gorici in zaradi pomanjkanja politične podpore, kj bi jo pokrajinski svet lahko dal goriškemu prevoznemu pod jetjtoAPI^Vnjegovih’ prizadevanjih za prevzem določenih obveznosti v prevozih na cesti. . V čem..je tor.ej.problem? V okviru srednjeročnega deželnega načrta za prevoze na cestah so predvidene velike spremembe. Ena izmed teh sprememb je ukinitev sedanjih 17 zasebnih in dveh javnih prevoznih firm. ki v deželi vzdržujejo prevoze med različnimi kompren Zori ji. Namesto teh bodo (ustanovili šest enot. Prevozno podjetje goriške pokrajinske uprave APT je zainteresirano za upravo pete med-komprenzorialne enote. Nekatere izmed prog med različnirrti kompren-zorijj (Trst - Gradež, Gorica Videm, Gorica - Lignano) so že pod upravo APT, še veliko več pa jih je pod upravo zasebnih podjeti.1 kot so Saita, B’errari in zlasti La Gra-dese. ' Kakor se sedaj stvari sučejo, obstaja resna nevarnost, da bo javno podjetje APT izgubilo tudi krajevne proge v mejah komprenzorija — bazena (po starem bi lahko rekli v mejah pokrajine), če ne prevzame uprave nad peto medkomprenzorial-no enoto. Takšna nesreča bi imela za posledico dejansko likvidacijo javnih prevoznih podjetij, APT v Gorici in prevoznega konzorcija v Tržiču. Če b, se zgodilo kaj takšnega, potem bi tema dvema podjetjema o-stale samo mestne avtobusne proge, o katerih je šplošno znano, da so deficitarne. Likvidacija javnih prevoznih podjetij bi pomenila uda-rec'za delavce in vso napredno jav- nost, ki se je prav v zvezi s tem vprašanjem aktivno angažirala in tudi uspela izriniti Ribija s tega sektorja in uveljaviti javno korist, Kakor smo že zapisali, se šibkosti začenjajo pr; pokrajinski krizi, zaradi katere APT ne more uspešno tekmovati za prevzem uprave pete deželne upravne enote. V pomanjkanju kritja, kakršnega bi lahko nudila pokrajinska uprava, je APT brez moči, da bi si s svojimi silami zagotovil skrb za promet, ki bi pomenil milijonsko zvišanje števila prevoženih kilometrov, nakup novih avtobusov ip podobno. Samo, pokrajinska uprava bi podjetju lahko nudila upravno in tudi politično podpore,. Ker je v krizi, je tudi ta podpora odpadla. Toda upravni odbor APT se iz te bitke ni umaknil ter je stranke in sindikate opozoril, kako važno je, da javni prevozni sektor to bitko izbojuje v svojo korist. Kakor smo izvedeli od občinskega svetovalca Itala Chiariona, člana upravnega sveta APT, so o tem vprašanju razpravljale nekatere stranke (PRI. PSDI in KPI) prihodnjo sredo pa se bo o njem upravni svet APT pogovarjal s pokrajinsko sindikalno federacijo. Pri sedanjem vlečenju yrvi 'je velikega pomena, da pokažejo javna podjetja večjo moč. Vedno je bilo .tako, še zlasti pa v zadnjem času, da so imela javna prevozna podjetja večji posluh za potrebe občanov, ker se zavedajo'svojega družbenega značaja. S tem v zvezi lahko povemo, da je APT hitro uslišal predloge občinskih uprav i£ Doberdoba in Sovodenj za uvedbo novih voznih redov, medtem ko smo pri zasebnih podjetjih najčešče naleteli na gluha ušesa. Predloge so sprejemala samo takrat, kadar so ugotovila, da jim prinašajo zaslužek. Ker obstajajo močni politični pri- mladine v korist afirmacije javnega prevoznega sektorja. Če ne bo izve- MALI INDUSTRIJO! PRVIČ NA OBČNEM ZBORU Postavljena vrsta zahtev glede kreditnega poslovanja in šolanja Previdnost pri ocenjevanju gospodarskega dela osimskih sporazumov in predvidene industrijske proste cone na Krasu - Na kakšni osnovi vzpostaviti odnose s sindikalnim gibanjem V pokrajinski sejni dvorani je bil napraviti. Dosedanji način izobia-včeraj zjutraj prvi redni občni zbor *A,ronia "»ivprUrat. np ndgovaria de- dena ustrezna politična akcija obstaja resna nevarnost, da si bodo zasebna podjetja zagotovila rentabilne medkomprenzorialne proge, javna podjetja pa bodo ohranila samo mestne prevoze, ki so kot javna storitev že po t-ad:ciji pasivni, če bi se to zgodilo, se bomo vrnili v čase, ko smo imeli prevoze slabo urejene. Seveda se zasebna podjetja točno zavedajo, za kaj se borijo. Vedeti moramo, urica VERDI 15.30—22.00 »Panico tiello sla-dio*. C. Heston, M. Balsam. Barvni filin. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSo 15.00—22.00 »Caro Michele*. M. Melato. Barvni film. MODERNISSIMO 15.20-22.00 »Un cuo-re semplice*. A. Asti in J. Dalle-sandro. Barvni film. CENTRALE 15.30—22.00 »Le nuove avventure di Furia*. R. Diamont in P. Graves. Barvni film. VITTOR1A 15.30-22.00 »A noi le in; glesine*. R. Laurent, S. Hillel. Bar vni film. Tržič PRINCIPE 15.00-22.00 »La prelora*. Barvni film. EKCELSIOR 15.00-22.00 «21 ore a Monaco*. Novn Carica in okolica SOČA «Grof Monte Cristoi, ameriški film ob 18.30 in 20.30. uro v petek v 3. in 4 nadstropju, prebivalcev, od tel, je le približno 10.000 Slovencev. Hrvatov in Nemcev, kar predstavlja približno le 3 do 4 odstotke. Površnemu opa-■ zovalcu bi to lahko pomenilo, da tako majhno števil« narodnosti, po-posebno v relativnem smislu, ne |xmietli nič posebnega. Dr. Gonda ■pa je posebej poudaril, da prav. iz načelnih razlogov, izhajajoč iz načel leninske narodnostne politike, število ali odstotek narodnosti ne more in ne sme biti pogoj za uveljavljanje in uresničitev narodnostnih pravic. Samo narod- nostne skupnosti, ki ji zagotovljene pravice omogočajo dejansko e-nakopravnost, lahko pomenijo most sožitja in sodelovanja med sosednjimi deželami. V nadaljevanju svojega govora je dr. Gonda obšrao govoril o razvijanju narodnostne kulture in o uspehih, doseženih v preteklem letu na tem področju. Menil je, da razvijanje narodnostne kulture lahko le bogati socialistično kulturo na Madžarskem. Ko je obravnaval položaj v vrt-čfW!Yn šolah je poudaril, da je na • narodnostno mešanih območjih v yrtce vključen večji odstotek o-ti*6k, kakor na ostalih območjih1. 1200 otrok narodnosti se v šolah uči materinega jezika. Naglasil je pomembno vlogo pedagogov pri razvijanju narodnostne kuiture in jezika. Vrsto toplih in zavzetih besed je posvetil delu že omenjehega Avgusta Pavla, ki ga je imenoval zvestega sina dveh dežel. S svojim delovanjem je Avgust Pavel veliko prispeval k zaVzemanju, in zbližanju. ■Sodelovanje s sosednjo Slovenijo je dr. Gonda c cenil kot posebno uspešno in pqmembr>o. Pri uresničevanju pravic porabskih Slovencev so po njegovih besedah v Železni županiji vedro z veseljem sprejemali pomoč iz Slovenije. Za tako sodelovanje so posebej zainteres rani tudi zaradi tega, ker v SR Slovenijj živi madžarska narodnostna skupnost, ki so ji zagotovljene vse narodnostne p-avice. Ob tej priliki je še posebej omenil srečanje narodnosti sosednjih dežel, ki .je bilo maja letos v Lendavi, na katerem so bile tud- delegacije Slovencev in Hrvatov iz Železne županije. Po govoru predsednika Gonde je navzoče pozdravil Mišo Mandič, generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov iz Budimpešte. Najprej je citiral besede Ja,noša Kadara, ki jih je izreke! ob iriliki svojega lanskoletnega obiska prav v Želeni županiji, «da je. svet sestavljen iz zbo-. ra narodov, v tem zboru naj vsakdo govori in poje v svojem jeziku, po možndsti pa naj poie melodije socializma, narodnostne neodvisnosti in miru.* Za lem je nadaljeval svoj pozdrav v srbohrvaščini, zakijuč-1 pa ga je v slovenščini. Navzoče je pozdravil tudi generalni sekretar Demokratične zveze Nemce. na Madžarskem Re-ger Antal v nemškem jeziku. Po pozdravnih govorih je sledil izredno bogat kulturni program, v katerem so nastopili a- (Nadaljevanje na 6. strani} Slovenska folklorna skupina ix Porabja na prireditvi materski zbori in plesne skupine iz slovenskih, hrvatskih in nemških vasi. Mladi in stari so z roko v roki zaplesali tako zanosno in prisrčno, da jih je tisočgla-va množica, kljub dve uri traja-, jočemu programu, kar naprej pozdravljala z gromkim aplavzom. Svečanost je zaključil centralni narodnostni ansambel iz Budimpešte. ki je z lepimi narodnimi pesmimi in oživitvijo narodnostni običajev vsem ogrel srca in roke. Tako je narodnostni dan v Porabju minil zares v prijetnem razpoloženju n z občutkom, da ide ja, zarisana v naslovu tudi nad prireditvenim odrom ni bila za pisana zaman. HAJOS FKRENC tudi diplomiral iz zgodovine s tezo «ldeološka in nacionalna gibanja na dunajski univerzi 1900 -1914». Kot izredno talentiran in perspektiven zgodovinar je J. Pirjevec dobil dveletno Štioendijo za obiskovanje Normalke (La Normale di Piša) v Pizi. znanem centru za izpopolnjevanje mladih znanstvenikov, kjer je tudi absol-viral s študijo »Italijansko - jugoslovanski odnosi 1848-49», in s tem tudi nakazal smer svojih iskanj. Po ljudskem reku, da človek nikdar dovolj ne ve, se je odpravil na Dunaj, kjer je v letih 1969 71 obiskoval Diplomatsko akademijo in tu diplomiral s tezo «Sveti kraji v Palestini 1918-1950». Kljub naslovu poverjenega profesorja na fakulteti za politične vede v Pizi, se Pirjevec ni hotel odreči svojemu znanstvenemu a-hasverstvu. Odpravil se je v Moskvo in Leningrad, kjer je na originalnih tekstih študiral rusko zgodovino 19. stoletja in s tem dokazal širok razpon svojih študijskih prizadevanj za celovitejše spoznanje zgodovine vzhodnih slovanskih narodov. Vse to mu je omogočjlo, da je v italijanskih a kademskih krogih dosegel visok ugled poznavalca te veje zgodovine in da je bilo njegovo imenovanje za poverjenega profesorja zgodovine slovanskih narodov na tržaški filozofski fakulteti leta 1976 le izredno uspela poteza fakultetnega sveta, ki je tako izpopolnil vrzel, ki je dolga leta zevala v študijskih krogih v Trstu. Če se le bežno ozremo na Pirjevčevo bogato bibliografijo, bi na tem mestu morali poudariti, da je objavljal v strogo znanstvenih historičnih revijah, tako italijanskih, kot slovenskih. Njegove razprave so, kot smo na začetku že povedali, posegale predvsem v problematiko odnosov med italijanskim in slovanskimi narodi v obdobju celotnega 19. stoletja. Pisane so po strogo znanstvenem kriteriju proučevanja originalnih arhivskih virov in odsevajo značilne karakteristike avstrijske historične šole pozitivistične resnosti in metikoloznosti. Tako je avtor že v svoji razpravi »Načrti in poskusi subverzivne propagande med slovanskimi četami Radetzke-ga» (Rassegna storica del Risor-gimento a. LVII, fa‘sc. III 1971), dokazal visoko raven svojih raziskav, kar je še potrdil z razpravo «Luca Gozze, diplomat in patriot... biografska skica* objavljena v Annales. de 1'Ordre souve-rain militaire de Malte, 1971, ter v članku »Jugoslovanski svet v iiiiiiiilikHHiiiiiiiiiitmiiiiiiiiHiiiiHiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiHiiiiii np v v" i 1rzasko svetoivansko narečje Tuji ljudje, tuj človek «l'ske ledje, Tske čluovek*. Ne dotikaj se tujega blaga! «Ne tike Tske ruobe*. Če je kdo koga opeharil so rekli, da »ga je uofrnažo*. Kdor je iskal prepir so n$kli, da «zaiskava». Če je bil kdo slabe volje, nataknjen, je bil »napečurjen, se je pe-čuro». Omaka, ki se polagoma kuha, «se tjenfa*. Človeku, ki se je pri kakšnem delu obotavljal, so rekli: «Kej se trko tjenfaši* Štor na ognjišču, če je bil vla žen, je povzročal šum in so rekli, »se pežure*. Nebo, pokrito z razredčenimi oblaki, je bilo »pamrčnjeno*. Se obotavljati pomeni «se uotre-bavat*. če se je kdo obotavljal pri jedi so rekli: «Pajej, kej se trko uotrebavaši* Pri delu pa: »Me delo smrdi, se ga uotre-bava». Udariti kogh «uš’pent (ušepent) kuaga*. Sem ga udaril, »jest s’n ga uš’pno!» Pri nas niso zaklali prašiča, ampak so »ubile prasca*. Prekomerno razširjena obleka je »razhlampana*. Nekaj kar je razdrto, podrto »je padrtija*. Temu pravijo »de je use razšeterano*. ' Nagajiv človek je »nagmašen*. Rahločuten človek »je atleh*. Tak človek, ki ima apetit in rad vse poje, »je ješč*. Nasprotno, tak ki ne prenese vsake jedi, «je špurlau*. Pokvarjena slanina je žaltava in zato »zagatna*. Dekle prijetne zunanjosti «je dještra*. Brcniti «d’t cabaduo*. Konj ga je brcnil, »kuanj me je dau ca-baduo». Brcniti pa je pomenilo tudi «d’t an pinkel*. «Te buon dau an pinkel u r!» V hudomušnem tonu so tistemu, ki je prikolovratil, rekli «de je prc’bo». Pa tudi njemu naravnost: »Se prc'bo a, se prc'bo?» Ne vem kje je vzrok, da so koruzo imenovali «sirk», kljub temu, da so poznali tudi sirek, saj so rabili «sirkave metle jen sirkave škrtace*. Tako pravimo še danes rutneni in beli koruzi in rumeni in beli koruzni moki:, »Remen jen beu sirk jen remena jen bela sirkava muoka*. »Čuhamuo rnudčnek alpej paljen-tuo sez sirkave mučke* Ajda, .ajdova moka, »jajda, jaj-dava muoka, paljenta sez jajdave mudke*. Ravno tako ninia perje samo ptič, ampak po domače «jema pjerje t’č, pej tude usa zelenjava na vrte uod pera rediča alpej sa-late du pjerja na dreuje*. Samo kadar je listje v jeseni odpadlo in so ga nabirali za steljo, «suo grable' listje*. Četudi so naši predniki poznali gozd in ga imenovali «guozd» so vendar gozd. kj se razteza od Rotunde del Bosclietto do Lonjerja, imenovali. «f’rent». «Jest s’n šou u Frent. jest s’n huado -pa far-nede*. Ledinskq ime frent je nastalo. ker je bil grič zasajen z vrsto hrastov, ki jih v italijanščini imenujejo farna. Pa še ena posebnost. Četudi so poznali poimensko vse drevje, so za drevo pogostoma uporabljali besedo hrast. «Krko hrasto rase na vašrne vrte?*, se je začudil ta ali oni. V resnici pa je bilo to samp sadno drevje. Otroci smo se oglasili: »Kdu je še vido, de suo na hraste rasle fige?* Stari so se jzmikali, »taku pravemuo Uod ambat!* Namesto pogreb so stari ljudje imenovali «zakuapat». Kdaj ga buojuo zakopale?* »Kdaj g& buo-juo nesle alpej pelale zakuapat?* Mrliča so kropili z blagoslovljeno vodo. »Mrliča suo kropile sez >žjegnanuo uaduo*. Mrliča so deli v krsto. »Mrliča suo dele u truguo*. Zvon zvoni. «Zgun zguone*. • Boter, botra, «buotr, buotra*. Toda so rabili tudi «šantel, Šantla (iz it. narečja). Dar, ki ga je dal boter ali botra, pa je bil »šenjk*. Za birmo »me je šantel šenjko uruo, Šantla me je šen.jka-la čjetencuo (verižico).* Jedilni pribor: Žlica, vilice, nož, «žlica peruon (ali pruon) nužeč*. Valjar in bel čist ploh, »valar alpej jen beu čist pluah*. Matere so izdelovale iz zvaljanega testa rezance in 1 cm velike kvadratke za juho, ter 2 cm kvadrate za paradižnikovo omako «Matare suo sčz zvalanega testa zrejzal^ ležanje jen blekce za žtipuo, jen vječe bleke za šugo uod pame-doro. Pozneje so tovarne testenin pričele izdelovati »paternoštre jen fofle za paštuo jen f'žo, bigole jen makaruone za šalšuo uod pame-doro*. Lonjerci so za makarone skovali lasten izraz »skuzneke, skuzneče*. Doma so izdelovali še cmoke iz krompirja ali iz posušenega kruha. »Njoke sez krampirja alpej sez kriiha*. PAVLA KOLARIČ luči opažanj" beneškega časopisja v letih 1848 49» (Italjug 1971). Serija odnosov med obema sosednjima narodoma je podana v razpravah «Mazzini in Tommaseo*, ter v «študije o italijansko-jugoslovanskih odnosih 1848 49», izšlo v Archivio storico italiano II, 1972, kar je obenem tudi ena izmed prvih daljših razprav Pirjevca, kjer sintetizira celotno problematiko teh odnosov v luči dogodkov ob revoluciji in restavraciji 1848 49. Življenje in delo N. Tom-masea je v delih avtorja zavzemalo zmerom zelo vidno mesto. Prav tako je dolo Mazzinija stalno podžigalo Pirjevčevo iskanje, da bi dal celoten pregled in oceno tokov in gibanj italijanskega risorgimenta. V ta sklop se vključujejo razprave «Manj znano delo N. Tommasea* (Atti del centro di ricerche storiche di Rovigno, vol. V, 1974), «Mazzjni in Slovani Avstrije in Turčije* (Atti del XVII congresso di storia del Risorgi-mento italiano, 1974), «Odnos patriotov zedinjenja Italije do narodnih manjšin* (Most, št. 43/44 1974) in «0 revoluciji 1848 v Benetkah* (Der Donauraum, Zeit-schrift fiir Donauraumforschung 17. Jahr, 1972). Jože Pirjevec .je slovenski javnosti znan po razpravah, objavljenih v slovenskih historičnih revijah. Tako je že leta 1972 objavil v Zgodovinskem časopisu razpravo «Vincenc Ferreri Klun in beneška revolucija 1848-49» (Z.Č. XXVI), ter nadaljeval z razpravo ^Mazzini in južni Slovani* (Z. Č. XXVII). Še posebno velja omeniti njegovo delo »Problem slovenske univerze v Trstu v avstrijski dobi* (Z.Č. XXIX, 1975), kar je bil tudi njegov referat na kongresu slovenskih zgodovinarjev v Piranu in Trstu, oktobra 1974. V reviji Radovi instituta za hrvatsku povjest Zagreb, je nadalje objavil razpravo «Suvremena javnost u Italiji o Ljudevitu Gaju*. Če bi potegnili črto pod objavljenimi deli Jožeta Pirjevca, opažamo predvsem to, kar je večkrat značilno tudi pri drugih mlajših znanstvenikih, in sicer, da se njegovo delo razvija v smeri od krajših razprav h kompleksnejši problematiki. Predvsem gre tu za še neraziskane probleme sodelovanja med risorgimentom in narodnimi gibanji Južnih Slovanov na Balkanu, za problematiko ožje Pirjevčeve domovine, predvsem Trsta, kot specifičnega problema stičišča dveh kultur in dveh narodnosti, kar je še vse stvar bodoče poglobljene analize. Tako se je prof. Pirjevec loti! tudi problema socializma Henrika Tume ter širše celotne problematike narodne in socialne politike v Trstu, ki je v letih pred prvo svetovno vojno postajal vse bolj center vsega slovenskega prostora. Za to svoje delo, ki ga .je obdelal na že omenjenem tržaškem posvetovanju 20. 21. maja 1977, je Pirjevec segel po še nepoznani korespondenci Tuma - Regent, ter tako priprl vrata v še dokaj nei znano nemoarsko zapuščino H. Tume, ki ga je pred njim upošteval le D. Kermauner. Prav ta zavzetost iskanja novega, poznanje več svetovnih jezikov in visoko obvladanje zgodovinske tehnike,, daje J. Pirjevcu pečat izredno angažiranega pisatelja moderne zgodovine. Ta dozorelost daje slutili, da se Pirjevčevo delo ne bo omejilo le na razprave in članke, ampak da bo avtor segel še po oblikah kompleksnejših študij. Tako kot sam pove, ima že pripravljen tekst za knjigo o Tomma-seu, dela nadalje na • korekturah za knjigo o Rusiji v 19. stoletju, zanima ga še publikacija, ki naj bi obravnavala nacionalno vprašanje v Avstriji in. še in še. Vse to snovanje in načrtovanje prof. J. Pirjevca ni omejeno le na določeno zgodovinsko časovno pe-riodizacijo. Njegove znanstvene ambicije segajo še v povojno obdobje, v resor najsodobnejše zgo-dov ne, vendar o tem zaenkrat raje razmišlja in le nakaže nekaj polic zbrane literature povojne zgodovine. Poleg čistb raziskovalnega dela se mora J. Pirjevec po službeni dolžnosti pač ukvarjati s proučevanjem in poučevanjem zgodovine na tržaški fakulteti. Kot se sam včasih dvomljivo izraz,! o metodah in oblikah dela v seminarju, pa počasi le izvrtaš, da ga to delo kljub vsemu vzpodbuja in veseli. Ob skupini vnetih študentov zgodovine, kjer se še posebno odlikuje skupina mladih slovenskih študentov, lahko preverja svoje znanstvene dosežke in daje napotke za iskanje, tako v lokalni zgodovini (serija seminarjev o Skednju), kot v širši zgodovinski problematiki. Čeprav ga pedagoško delo le obremenjuje, mu zavzetost študentov tudi ogromno pomeni, saj v pogovoru stalno omenja njihovo angažiranost in veliko zna-t žoljnost. še posebno slovenskih študentov zgodovine, kar mu daje zavest in moč, da se v svojem delu, še v znatno večji meri o-p-edeljuje za poklic pedagoga in znanstvenika. Njegovo mentorstvo mladim rodovom slovenskih tržaških zgodovinarjev pomeni navsezadnje tudi garancijo, da proučevanje naše preteklosti ne bo tako hitro zamrlo, nasprotno pomeni, da sc naši lokalni zgodovini pišejo novi boljši časi v ovrednotenju celotne slovenske kulture v Trstu. X BORIS GOMBAČ Pniiioršlci dnevnik 6 V 19. junija 19^ Pr BEŽNO OB NEDAVNEM ZLETU SLOVENSKIH PLANINCEV Nfl BENEŠKEM OČAKU IZLETNIŠKI MATAJUR DANES IN PRED PETDESETIMI LETI Preteklo nedeljo je bilo pod vrhom Matajurja pravo planinsko razpoloženje. Ob vsakoletnem srečanju med planinci našega zamejstva, Koroške in iz Slovenije, je vladalo veselje. Govori, godbe, pesem in ples, vse se je ujemalo tudi z vremenom, ki je bilo vrlim iti požrtvovalnim beneškim planincem, ki so prireditev organizirali, naklonjeno v njihovo in obiskovalcev zadoščenje. Ob jutranji hoji na vrh Matajurja, opazovanju veselega razpoloženja na zabavnem -prostoru, ob kramljanju z znanci in prijatelji od tu in preko meje, so se mi vračale misli in spomini na čas pred petdesetimi leti, ko smo se trije mladinci dolge ure vzpenjali z nasprotne, livške strani, na isti vrh. takrat nismo poznali avtov, ki bi nas pripeljali pod sam vrh, kot se »planinari* danes. Takrat se je pisalo za primorsko ijudstVo Zloglasno leto 1927, ko je fašistični okupator začel razpuščati naša gospodarska, prosvetna in športna društva, ki so bila v polnem razmahu svojega delovanja. Tisto leto smo sklenili trije člani takratnega dijaškega krožka Nico-lo Tommaseo iz Trsta, pred nedavnim umrli Jožo Verč, v Milanu živeči Janko Martelanc in podpisani, da bomo del šolskih počitnic izkoristili za taborjenje, nekje v Posočju, in da se potem udeležimo vsedijaškega zborovanja primorskih študentov na Laznah. Takrat smo se študentje pogostokrat podajali na izlete v razne predele Primorske, med ljudi, da smo se z njimi soočali in jih vzpodbujali, da ne bi klonili pod terorjem fašizma, ki je takrat gospodaril po naših krajih. Vzpodbujali smo ljudi k narodni zavesti. Ko smo sc nekega dne podali z vlakom iz Trsta do Sv. Lucije (sedaj Most na Soči) naš krožek še ni bil razpuščen. Šele med taborjenjem V vasi Krn pod Krnom smo zvedeli za razpust in skrbni Jožo nas je pomiril in povedal, da je pred odhodom spravil vse na varno, dane bi oblasti ob razpustu, ki ga je bilo pričakovati, kaj našle. V vasi Krn smo »taborili* pod udobno streho na seniku zavednega kmeta, ki nas je gostoljubno sprejel. Od te izhodiščne točke smo prirejali vsakodnevne izlete 'n. sprehode na bližnje hribe, na Krn, Rdeči rob, Krnska jteera in dru Rc sosedne kraje. En dan smo naplenili tudi obisku Matajurja in se zgodaj podali preko Soče in v smeri Livka smo po urah hoda oznojeni in onemogli dosegli vrh. Škoda, da so tudi v nedeljo, kot tedaj, soparne meglice zastirale obzorje, da nismo mogli razločeva- ti Krna na eni in na drugi strani beneških vasi po dolinah ob vznožju hriba. Pred petdesetimi leti je bil naš cilj navzočnost in sodelovanje na zboru na Laznah nad Čepovanom. Sedaj smo hoteli biti v čimvečjem številu navzoči na prireditvi beneškega planinskega društva in s številčno prisotnostjo vzpodbudili beneške prijatelje v njihovi težki borbi za dosego najosnovnejših Človeških pravic. Na Laznah, kamor smo se podali spet peš izpod Krna preko Sv. Lucije, Trnovskega gpzda in preko Čepovana, se je zbrala Študentovska mladina iz vse Primorske. Mod nami ni bilo politično-stran-karskih razlik, ker nas je družila enotna narodnoobrambna zavest in je takrat prevladovalo drugačno vzdušje in razpoloženje kot danes. Spominjam se, da je med številnimi govorniki nastopil tudi Še ni dolgo tega, ko smo v našem listu objavili članek, v katerem smo pisali o Riti hay-worth, nekoč slavni hollywoodski «zvezdi». Vzeli smo njeno žalostno usodo kot povod za kratko razmišljanje o blišču in bedi filmskih junakov ki jih čas neizprosno Dotisne v zaton in pozabo. Nismo* se oddaljil' od resnice, ko smo zapisali, da se »zvezde* pojavljajo v časopisih zgolj zaradi svojih osebnih nezgod Lahko bi to trditev dopolnili z mnogimi dokazi, imeni in dogodki, a tega nalašč nismo storili. Prvič zato, ker smo hoteli ohraniti — kolikor je pač še mogoče — »romantično* podobo igralke, ki nam je s svojim nastopom in figuro nekdaj mnogo podarila, največ pa zaradi spoštovanja Kaj ni morda res. da se v bralcu potocu' trenutek melanholije, ko v časniku zagleda fotografijo, na kateri s težavo spozna »ljubi,jeni* obraz Ave Gardner. uničen od alkohola’. Ravno t,akp ne bo hladnokrvno probal nov'ce, da je Hedy Lamar. nepozabna po svojem r.gstopu v filmu »Ekstaza*, v zaporu, ker je kradla robčke v neki samopostrežbi... Se spominjate Veronike Lake. sladke -in nežne »čarovnice* v filmu pripadnik komunistične partije (ne vem če je bil ilegalec italijanske ali slovenske KP), bil je baje Slovenec iz Vipave, imenoval se je Vodopivec. Bil je dober govornik. Zborovanje, ki je trajalo nekaj dni, je bilo strogo konspirativno. Le neke noči so nas prestrašili Idrijčani, ki so začeli razbijati po skednju, kjer smo spali, in se v pristni južnaški govorici predstavili za karabinjerje in nam zadali nemalo strahu. Seveda je bila vse le šala. Teh nekaj misli in epizod, ki so mi prišle po tolikih letih v spomin ob nedeljskem planinskem prazniku, sem hotel nanizati .mogoče tudi za tiste, ki se še verjetno bolje spominjajo omenjenega zborovanja na Laznah. V nedeljo sem opazoval vrle Benečane, kako se trudijo in skušajo, da bi s takimi in podobnimi prireditvami izpričali svojo življenjsko silo na obronkih Mata- «Poročil sem se s čarovnico?* Tudi ona je prišla v časopise najprej zaradi kleptomanije, nato zaradi alkohola, sedaj pa baje dela kot prodajalka v nekem »grillu* ra avtocesti,, ki vodi v Hollywood... «DEKLE S KOVČKOM« 'Claudia Cardinale se je rodila v Tuhiziji V Rim je dosocla čred dvajsetimi leti, v letih, ko je tu kraljevalo »sladko življenje* in ko je tudi italijanska kinematografija doživljala svoj «boom», ki je dal za trenutek misliti, da se je Hollywood preselil na levi breg Tibere, v Cir.ecit.ta. Danes vemo, da je bilo tako mišljenje prava utopija. Toda Claudia Cardinale je tu zares našla svojo Ameriko. Claudia .je prišla v Rim s kovčkom (Poslužili smo se naslova filma, ki ji je prinesel veliko popularnost: »Dekle s kovčkom*) in pomembnim potnim listom: v svojem rojstnem kraju je bila že dosegla j(vsenqfc n»»Jyv »Miss Tta-lia v Tuniziji*, in - diplomo učiteljice z odličnim zrranjetn francoskega .jpzika. V tisvh časih, ko so b.ie vse igralke bolj ali manj nepismene, verjemnite. to ni bilo malo- Gina Lollobrigica. ooina ijubezni in fantazije se je še Vedno premikala na osličku — Sofia Loren pa šele danes, ko je žc francoska državljanka, vsak večer prebere nekaj strani Marcela Prousta, da iahko sladko zaspi... Bolj kot pedagoška diploma in poznanje tujih jezikov, pa je, bilo za kariero ClauJie Cardinale verjetno odločilnega pomena dejstvo, da se je vanjo zaljubil producent Franco Cri-staldi: kot vidite, nič novega, pod soncem... Dolsa leta ie Claudia živela kot «CC» (kratica, ki ie hotela biti italijanska konkurenčna alternativa francoski «BBs). in ie pokorno morala sprejeti vse »rednosti in nevšečnosti, ki tih nujno zahteva kondicija filmske dive. Mislim pa. da je CC morala drago plačati svoj USf-eh in svoje bogastvo Spomnimo' se samo. da je Claudia dvanajst let zakrivala svojega nezakonskega otroka, in to ne samo pred oboževalci — celo njer. sinček ni poznal tes-nice: prepričan je bil. da je bila Claudia njegova sestra. Deček je, živel in rastel v nekem privatnem neapeljskem zavodu do dneva, ko so novinarji odgrili njegovo pravo identiteto. Novica je jurja, tem simbolu in živi priči trpljenja in za najosnovnejše socialne in človečanske pravice prikrajšanih beneških rojakov. Pred petdesetimi leti se je primorska mladina upirala takratnemu sovražniku. Bile so potrebne žrtve, zapori, internacije, emigracija. Prišla je druga svetovna vojna. Naše ljudstvo se je odzvalo odmevom svobodnih gozdov. Za nekatere je prišla osvoboditev. Ne že lim, da bi beneški ljudje ijli še preko, vsega tega, kakor smo šli mi, saj je že itak njihova življenjska pot bila in je postlana s trnjem, kljub zmagi demokratičnih naprednih sil v svetu in pri nas... Z vztrajnim bojem bodo morali tudi beneški Slovenci priti do svojih pravic, ki jih tudi zanje predvideva osimski sporazum. Izkušnje petdesetih let naj bodo nam in njim v opozorilo in opomin. Stanko Pertot takrat vzbudila veliko senzacijo in Claudia sama je mnogo pripomogla. če se je zanimanje zanjo povečalo: skesana se je pojavila na sprejemu pr' pauežu Pavlu VI., ovita v črno mir.i-krilo, ki je svetemu očetu in drugemu personalu, radodarno razkrivalo njena čudovita, dolga stegna... Fotografija je bila objavljena v vseh časopisih in nisem še slišal, da bi se slavna CC zaradi tega vznemirjala. Nasprotno. Zato me danes — ko zagotavlja, da noče več biti »diva*, da je končno odkrila prave vred note življenja, da hoče »živeti v miru*, da želi ljubosumno čuvati svojo novo ljubezen - njene izjave ne prepričajo. Občutek imam, da so to samo fraze ki se jili je pridno naučila na pamet, čecrav je treba pripomniti, da ta metamorfoza traja že dve leti — odkar se je zaljubila v režiserja, ki ima zveneče, toda zaenkrat še neslavno (filmsko) ime: Pasquale Squitieri. Dogodek«' je na feni *b«R*icm» znan. ker je sprožil veliko polemiko, zato o njem ne bom ga-• oa. sM»b«leatu dve besedi v obrambo listih fotografov. ki so mnogo pripomogli, da je Claudia Cardinale (in sto drugih njenih kolegic). postala slavna. Fellini je v «Sladkem življenju* prvi nazval rimske leteče fotografe z imenom «paparazzo». To so fotografi, ki služijo svoj kruh na dovolj naporen način: noč in dan sledijo in lovijo znane osebnosti. da jih potem lahko ovekovečijo v najbolj neverjetnih in nepričakovanih situacijah. Lahko bi pisali današnji članek v nedogled. če bi hoteli zabeležiti vse ljdbezni, ločitve, prepire, avanture, večerje, kosila... slavnih ljudi, ki so postali (srečna) žrtev njihovega objektiva. Odveč je pripomniti, da lahko ena sama »posrečena* fotografija, ogromno pripomore igralki 'ali igralcu, skrajšati dolgo in sirmc pot, ki pelje do uspeha. Kakor hitro pa je ta uspeh dosežen — adijo «pa-parazzo*! Fotograf postane sovražnik, kršitelj intimne sreče, na katerega se sme tudi streljati. raj je streljanje v današnjih časih — moderno. Toda vaš do-pisaik, 'v tem pogledu, ni prav nič moderen, zato tudi noče pisati o Claudii Cardinale kakor o... »deklici s pištolo*, raje se je spominja kot »zvezde*... BRANKO VATOVEC IlliiiiiiiiiMfiituiiiMiiMiiiitimiliiiiliiiilliiiliitiiiiiiiiiiiuiMitmiiiiiiiiitiiiiHMiiMiiuimimiiitiMimiiiiiiiiili Temelji za zgodovinski slovar (Nadaljevanje s 5. strani) ki ga je govoril. Iz jezika odseva njegova slabost, moč, njegovo napredovanje in nazadovanje v teku stoletij.* In kako je Megiser sam v posve-tilncm pismu k svojemu slovarju opredelil svoj odnos do slovenskega. oziroma slovanskih jezikov v tistem času? Takole piše ned drugim: »Zdaj, ko smo se že lotili, dajmo temu delu na čelo sam seznam jezikov. Njegova razvrstitev bo po mojem mnenju najpriklad nejša tako, da bodo jeziki po vrsti našteti po štirih znanih delih sveta, kot se kje uporabljajo. Ker pa so trije vodilni jeziki, ki so bili posvečeni na križu našega odrešenika Jezusa Kristusa, to so hebrejščina, grščina in latinščina (njihova domača raba je zaradi babilonske sužnosti in zaradi vdora Gotov in drugili narodov, ki so govorili isti jezik, v Grčijo in Italijo, že zdavnaj, pred več stoletij ugasnila), porodili iz sebe velike družine, se izplača, da le-te postavimo v prvo vrsto, kot nekakšne prvobojevnike; njim pa bosta v stotniji sledili germanska in slovanska družina, ki po svoji plodo-vitosti ne zaostajata dosti za onimi tremi. Začnimo torej s hebrej-šč:no!» Ob koncu še zapišimo, da so ta pomembni sloyar poznali dobro že naši prejšnji, starejši jezikoslovci, med njimi Kopitar in zato je ob priredbi slovenskega besedja iz Megiserjevega Thesaurusa v slovensko - latinsko - nemški slovar nemara tudi dobro vedeti, da je Dobrovsky že v pismu z dne 20. januarja 1811 prosil Kopitarja, da naj zaradi 'važnosti slovenskega besedja v Megiserjevih slovarjih da izpisati iz njih vse latinsko -slovenske besede in le-te preobrniti v slovensko - latinski in slovensko - nemški seznam. No, in to se je zdaj zgodilo, natanko 166 let po zahtevi in ideji Dobrovskega. FILMSKE ZVEZDE NISO VEDNO VEČNE... CC... DEKLE S PIŠTOLO? Lepa umetnica, ki ji je Rim prinesel slavo in bogastvo Avstrijska artilerija je ta čas molčala. Pehota je bila v zaslonih in nagibih, le tu pa tam se je oglasil kratek rafal iz strojnice. Peklenski ogenj, ki je trajal en dan in eno noč (5. in 6. avgusta), se je razširil do tolminskega mostišča in tudi na samo mesto Gorico. Celo območje reke Soče je bilo zavito v dim, v katerem so se bliskale tisočere eksplozije granat in šrapnelov. V Gorici so obstreljevali vsak objekt, za katerega so sumili, da ga uporablja avstrijsko vojaštvo. Tako so bile zadete in porušene mnoge privatne hiše, trgovine, kulturne zgradbe in cerkve. Tudi med prebivalstvom je bilo mnogo žrtev. Gorica je bila že v 4. in 5. ofenzivi močno obstreljevana, v šesti pa so mesto brezobzirno razdejali. Ob grmenju topov in treskanju granat po mestu in predmestjih se je prebivalstvo vedno pogosteje spraševalo-. »Ali bodo Italijani prodrli? Jih bodo Bosanci in Dalmatinci zadržali?* Kljub bojem okoli Gorice je bilo mesto pred italijansko zasedbo sorazmerno živahno, saj je v njem ostalo okrog 15.000 prebivalcev (polovica). Ti so se za silo privadili na nove okoliščine, znali pa so se tudi varovati v preprostih zakloniščih in kleteh. Tudi »vendular- ke» na trgu in mlekarice z vozički se niso preveč bale topovskih granat in vdora Italijanov. »Dokler so tu Bosanci in Hrvati, nas ni strah,* so govorile. Življenje je tudi tu teklo nenormalno — normalno. GORIŠKO MOSTIŠČE Črta borbenih položajev, na kateri so avstrijske enote že prve dni vojne ustavile pohod italijanske armade in na njej polnih 14 mesecev neposredno branile tudi mesto Gorico, je tekla po desnem bregu Soče pred Gorico in je zavijala s Sabotina (k. 507) mimo vasi Podsabotin (k. 188) na Oslavje (k. 181) ter čez pevmske griče na vzpetino Grafenberg in na Podgoro (Kalvarija, k. 240), od koder se je pri vasi Ločnik spustila do reke Soče. To ozemlje, ki je nosilo taktično ime »goriško mostišče*, je bilo dolgo okrog 6 km v zračni črti. Italijanska vrhovna komanda si je v 6. soški ofenzivi postavila za svoj glavni cilj zavzetje Gorice; očitno je bilo, da je to možno doseči samo po dokončni likvidaciji slehernega avstrijskega odpora na tem mostišču. Glavni stebri avstrijske obrambe na goriškem mostišču so bili gora Sabotin, Oslavje, gričevje Podgore in odporna točka pri vasi Ločnik. Sabotin je imel odločilno obrambno vlogo. Če bi padel ta, bi bila obramba drugih točk mostišča samo še vprašanje časa. Zato je naravno, da so italijanski napadi na imenovane stebre obrambe, posebno na Sabotin, navalili s tako silo, kakršna se lahko primerja le še z nemškim napadom na Verdun. Pomembnosti in taktične moči avstrijskih položajev pred Gorico so se italijanske komande in tudi enote dobro zavedale. Zavedale so se tudi, da jih branijo sicer razmeroma maloštevilni, vendar neuklonljivi in hrabri borci, večinoma iz dalmatinskih in bosanskih krajev. Goriško mostišče so branile enote 58. avstrijske divizije, ki je bila v sestavu XVI. avstrijskega korpusa. Ta ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.20 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 Ob 13. 'uri, nedeljske vesti 13.30 DNEVNIK 1 Vesti .17.00 Nedelja v retrospektivi 17.25 Veslaške tekmo starih republik, prenos iz Amalfija 18.45 Športne vesti 19.00 Registriran polčas nogometne tekme / 20.00 DNEVNIK 20.40 Zadnje, letalo za Benetke. 22.05 Športna nedelja Kronike in komentarji glavnih športnih dogodkov 22.55 Napoved programu za pri hodnje dnj. — Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risani filmi 13.00 DNEVNIK 2 ■ Op 13. uri 13.30 Izbor iz »Ono druge nedelje* 15.30 Prenos športnih dogodkov iz Italije in tujine. 18.30 Napoved programa za prihodnje dni !8.'50 Nokia, deček iz puščave, TV film 19.50 DNEVNIK 2 Odprti studio 20.00 športna nedeha 20.40 Nastopa Gabriella Ferri 21.45 DNEVNIK 2 - Dossier Dokument, tedna s komentarjem 22.40 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.55 Judovska stvarnost JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 Za nedeljsko dobro jutro 1 Zbori iz Sel jia Koroškem 9.55 Napoved programa 10.35 Cronin: Zvezde gledajo z neba 11.25 Sezamova ulita 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 POROČILA 10.35 Pisani svet 17.25 Rokomet: JUGOSLAVIJA -SOVJETSKA ZVEZA (ženske) 18.30 Veliki in majhni in visoki, film 20.30 DNEVNIK 20.50 Tedenski gospodarski komentar 21.00 ROBEŽNIKI, nadaljevanka 22.10 Marmorna jama Novosadska univerza ima katedro za speleoiogijo, to rej jamarstvo, ki je poleg neapeljske edina v Evropi. 22.40 DNEVNIK 23.00 Športni pregled Koper 20.30 Otroški kotiček 2L00 Napoved programa 21.35 Včeraj, danes, jutri - film 23.40 Jaz/ na ekranu , Zagreb 15.00 Kritična točka 17.00 Nedeljsko popoldne 21.05 »Morava 76» Švica 21.50 Odprti studio 21.20 Stan ie in pričan je, kulturni pregled 23.05 športna nedelja ITALIJANSKA TV Prvi kanal’ 13.00 Areumenti: Predkolumbij- ska Mehika 13.30 DNEVNIK 14.00 Oddaja iz parlamenta 18.15 Oddaja zn mladino 19.20 Rin Tin Tinove prigode 19.45 Almpnah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Srečanje s Francoisom Truf-fautom - Ukradeni poljubi ■ film 22.15 Prepovedano Oddajo je pripravil Knzo Biagi s sodelovanjem Giu-seppa Pardierija Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13.00 uri 13.30 Vzgoja ih dežele Šola na trgu 18.15 Oddaja iz parlamenta in Šport 13.30 Ante. laponski .deček - film 19.10 Robin Hnodove prigode 19.45 DNEVNIK 2 . Odprti studio 20.40 Nagradno tekmovanje «IL BORSACCHIOTTO* 21.55 Večerni video: Catherine Spaak 22.55 Lahka atletika, prenos iz Turina - Srečanje med Italijo. ZDA in V. Britanijo , Ob koncu DNEVNIK - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.06 Vrtec na obisku . Poletje -v dolini ribnikov 18.20 človek in zemlja 18.50 Obzornik 19.05 Odtujitev v delavnem procesu Oddaja iz ciklusa Pomen dela za človeka 19.30 Dogovorili smo se 19.45 Mladi za mlade 20.15 20.30 21.00 22.00 Kulturne diagonale 22.50 Mozaik kratkega filma Porlret meniha 23.00 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Trilogija o Bombayu Dor svetlobe, dokumentarna oddaja 22.05 Slovenski rock: Ansambel Ave 22.35 Baletni večer Zagreb 21. (X) I. Katiare: General mrtve vojske 22. £*0 Odkritje »Zime* Ivana Ge- neraliča Švica 19.30 Program za mladino 20.45 športna oddaja 21.15 Plesna in druga glasba 22.00 Enciklopedija: ČLOVEŠKO TELO 23.05 Kol. dirke po Švici 23.30 Raziskovalna oddaja Risanka DNEVNIK M. Matič: «Sestre», drama Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč ste nagnjeni k zaslužku. Skušajte se sprijazniti z delom. Nič pustolovščin. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite vztrajni vendar ne trmasti. Vaše duhovno življenje bo čedalje bolj bogato. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Mojstrsko boste opravili poverjeno vam nalogo. Popolno razumevanje med vami in ljubljeno o-sebo. RAK (od 23.6. do 22.7:) Pazite, da ne bi izjavili ničesar, kar bi vas moglo kompromitirati. Kratkotrajno nerazpoloženje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne odtegujte se obveznostim, čeprav niso simpatične. V čustvenih zadevah bo več sreče kot doslej. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden boste prejeli neko priznanje, boste morali prestati še neko preizkušnjo. Prijeten večer. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Brez strahu izrazite svoje mnenje, pa čeprav se večina z njim ne bo strinjala. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne poznate vrednosti časa, zato vam posli zaostajajo. Srečanje s starimi tovariši. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odkrili boste pravo pot. Ugotoviti morate, kdo je kriv, če se je ljubezen ohladila. KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Uresničiti bo treba načrte, kar pa ne bo lahko. Vsi vaši navdihi bode brez rezultata. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kaže, da ste se preveč zagnali. Nekoliko počitka vam ne bo škodovalo. Pismo. RIBI (od 20.2, do 20.3.) S kritiziranjem tujih napak ne boste popravili svojih. Prijetno razpoloženje v veseli družbi. TRST A 8.00, 11.00, 14.00, 19.00' Poročila; 8.15 Dobro jutro; 9.00 JVIa-ša; 9.45 Vedri zvok; 10.30 Orkester; 11.05 Mladinski oder; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.15 Slov. narodne: 14.05 Operete; 14.15 Lahka glasba; 15.00 Glasba in šport. KOPER 8.30, 12,30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 9.15 Elisabettine pravljice; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.10 Glasba po željah; 14.(X) Avtomobile story; 15.(X) Folklorna glasba; 15.30 Koncert na trgu; 16.30 Popevke; 17.00 Umetnost kot način življenja; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah; 19.00 Primorska poje; 19.30 Vedri zvoki; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Naši pevci; 21.35 Športna nedelja; 22.00 Radijski oder; 22.45 Operetna glasba. RADIO 1 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 10.20 Glasbeno-govorni spored; 11.30 Glasbeni program; 12.00 Bratje Taviani; 13.30 Tajne registracije...; 14.45 Novosti iz gledališkega sveta; 15.50 Mille bolle blu; 17.00 Popoldanski koncert; 19.20 Shakespeare: Rjchard II.; 22.10 Sodobni jazz. RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 18.50 Poročila; 6.00 Glasba; 8.15 Nedeljski spored; 9.40 Glasbeno-govorni program; 11.55 Pisan radijski spored; 12.00 ■ Ital. popevke; 12.15 Recital S. Endriga; 14.30 Moderna glasba; 17.00 Glasba in šport; 15.50 Opera 77; 21.00 Nova glasba. SLOVENIJA 9o Pr !Xn< n ?*je sa, >ko »od *bo Wu' 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.46 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši!; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 12.15 Glasba po željah; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru; 15.05 'Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.35 TRST A 7.00, 8.00. 13.00, 14.00, 17.«*' 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanj?' 9.40 Koncert; 10.05 in 11.35 P1'?’ poldanski omnibus; 13.15 Kultu1' na beležnica: 14.05 Koncert D* glasbe; 14.30 Mladina v zrcalu časa,; 16.15 Melodije; 17.05 Dalj* piccola: Nočni let; 18.05 Srečanja KOPER 8.30, 9.30, 12.30, 14.30,' 18.3«; 19.30, 21,30 Poročila; 10.00 Z nan« je...; 10.10 Šola; 11.45 Elisabettine pravljice; 12.05 Glasba P8 željah; 14.00 Šport; 14.35 Pisni« /iz...; 15.00 Orkester Argelli; 15-* La Vera Romagna; 16.00 Šola-16.45 Popevke; 17.40 Operne uv?r ture; 18.15 Poje Višnja Korbat- 19.00 Glasbeni koktajl; 19.35 Fantje izpod Grmade; 20.30 Lahk* glasba; 21.(X) Orkester; RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, .15.00, 1?" Poročila; 7.30 Jutranje kronik?' 8.50 Klasična glasba; 9.00 in lD-Ajtu Vi in jaz; 12.05 Glasbeno-govori1 spored; 13.30 Glasbeni spored ' Donatello Moretti; 14.15 | oddaja; 16.30 Special An** 18.05 Nastopa Gilbert BecaU“- 19.20 Zdravstvene novosti; 20* ^ Miniature: Shujševalna kur#1 21.05 Plošče: 22.05 Italijanski tf sbeniki; 22.30 Kulturni pregl««' RADIO 2 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 ročila; S.32 Beethovnovo življenj?' 10.00 Poletni program; 12.45 «!’ lo je nekoč...; 13.40 Literarna °" daja; 15.45 Radio 2; 17.30 P osebe8 spored; 17.55 Najnovejše iz How vvooda; 18.33 Radijska diskotek*- 19.50 Vrtijo se plošče. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12-8J; 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20-^ Poročila; 7.20 Rekreacija; Dobro jutro, otroci!; 8.20 Bese«* na današnji dan; 8.30 Iz naš18 ^ sporedov; 9.08 Glasbena mati«« ja; 10.05 Pisan svet; 10.40 Ved?8 melodije; 11.40 Turistični nap«1, ki 12.03 Za vsakogar nekaj; Veliki revijski orkestri; 13-* Kmetijski nasveti; 13.40 Pihal#* godbe; 15.05 Pojo amaterski Z&? ri; 15.30 Glasba po željah; 16-^ J1 Melodije in ritmi; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Iz tuje glasbene folklor?' J lem lak n. *ee< oi *ifi !j j "Hi H u 'bor; jV Ha' Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbe- 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahk® ali ne razglednice; 21.00 V nedeljo noč, otroci!; 21.00 Poletni kult#*] JF zvečer; 00.05 Literarni nokturno; ni vodnik; 21.10 Operni končen* H 09.15 Plesna glasba. 00.05. Literarni nokturno. M. TELEVIZIJA OD 21. DO 25. JUNIJA 1977 TOREK, 21. junija 18.15*JžM*it!ir;.-«Stol pod .pfltieo*; 18.30'-Pan Tali; 19.00 Obzornik; 19.15 Igre; 19.45 Po sledeh napredka; 20.IS Rjsanka; 20.30 Dnevnik; 21.(X) Diagonale; 21.35 Bergman: Prizori iz zakonskega življenja; 22.25 Koncert; 23.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček: 21.15 Dnevnik; 21.35 Konec ledna, film; 23.30 Jugoslovanski pevski zbori. SREDA, 22. junija 18.25 Veverica in Indijanček; 18.35 Otroška umetnost; 18.55 Obzornik; 19.10 Spekter: Malarija: 19.45 Mladinski in otroški pevski zbor RTV Ljubljana; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Noč, 1'ilm; 23.05 Dnevnik; 23.20 Rezer- uipon /• QO KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zvezde gledajo z neba; 22.35 Olimpijski vitez, dok. film; 22.45 Umag, turistični dok.; 23.00 Spekter. ČETRTEK, 23. junija 18.10 Prof. Baltazar; 18.20 Ob zornik; 18.40 Aljaska, film; 19.30 Greidanus: Zugo in njegova senca; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Svet 1900 1939 ; 22.00 V živo: Govorijo maturanti. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Beguni v puščavi, film; 23.20 Popotovanja. PETEK, 24. junija 18.25 Morda vas zanima: GrjL.,, Lični bienale; 18.55 Obzornik; ID-*; 1>ol Vsi smo artnada; 19.45 Makea#jJ] jj4t ska arhitektura; 20.05 Defenziv«8 ij f( je. varno; 20.30 Dnevnik; 20.*’ ati Notranjepolitični komentar; 22™ < ^ Razgledi: Ljubljana; 22.40 Shaj?' 'tek Bogataš in revež; 23.30 Dnevni*1' KOPRSKA BARVNA TV , 20.55 Otroški kotiček; 21-* Dnevnik; 21.55 Ob vsaki uri t lahko zadet, film; 23.50 Umetn#5 JSf Bližnjega vzhoda. SOBOTA, 25. junija „„ 10.20 Dajmelsko barje; 10.50 ‘, sledeh napredka; 11.30 Tito - rl?'' vzor; 18.20 - Obzornik; 18.35 OS tet Gallus; 19.05 Cirkus, fd#1! 20.30 Dnevnik; 20.50 Zunanjep®, je- tični komentar; 21.00 TV-žehth 21,40 Maček pod čelado, •fili#' 23.15 Dnevnik; 23.30 Slovel^3 poppvka. KOPRSKA BARVNA TV < 20.30 Otroški kotiček; 21-1 Dnevnik; 21.35 Zgodbe Thotria* Hardyja; 22.30 Rejenec, film- w( % '»bil ia v(i lrat k •St. 'kor »k, '-'in, »kil >2U kivi bile Hei Sik. bsr "dfc No "bii j •d' boi •*y '■ Pugled s kute 240 na Podgori proti Lučniku je imela v svojem sestavu 18 bataljonov pehote, 36 poljskih topov, 26 poljskih havbic in 12 topov težkega kalibra; vsega skupaj 164 topov. Mostišče je bilo tako razdeljeno na tri obrambne sektorje, in sicer: L sektor — od Sabotina do potoka Pevmice je branil bataljon 37. domobranskega polka (bosansko -\,hercegovski); H. sektor — od Pevmice, čez k. 188 in Oslavje do k. 181 — sta v pf-vi bojni črti branila dva bataljona 22. domobranskega polka (dalmatinska); HI. sektor — od Grojne čez Grafenberg in Podgoro dp Ločnika so branili trije bataljoni, eden iz 39. in dva iz 23. domobranskega dalmatinskega polka. Med borbo je komandant 58. avstrijske divizije general Zeidler pritegnil v okolico Gorice del rezerve, in to po en bataljon 23. polka v Šempeter, en bataljon 39. polka v Tivoli, en bataljon 22. polka k Bajti (Rožna do- lina) in en bataljon 83. domobranskega polka v Ozelj^ S sektorja pri Plaveh so poklicali bataljon 37. polka - !o rudija) v Solkan. V rajonu Bilje - Vrtojba je bil v { •'p zervi polk, sestavljen iz treh bataljonov. . Na sektorju od Sv. Gore do Plavi in še naprej s 0 bile razmeščene enote 62. divizije, ki pa niso bile neP £ sredno vpletene v borbe na samem mostišču, razen o®: artilerije. Ta je bila že tako ali tako razporejena izul^i mostiščnih postojank (razen manjše izjeme), predvS' [jAl se«1 D, na levem bregu Soče in v predmestju Gorice (lahki V libri) ter na črti Škabrijel tojba (težji kalibri). Grčna - Rožna dolina . vr *i ITALIJANSKI BORBENI RAZPORED PRED GORICO Italijanska vrhovna komanda je za napad na S°] d- y ško mostišče in osvojitev Gorice odredila VI. armadni ^ rus iz sestava III. armade, katere fronta je segala o*? morja do Plavi. VI. italijanski korpus, ki ga je vodil *s mandant general Capello, je imel svoj sedež v vasi polže v Brdih. Fronta korpusa je bila dejansko fronta strijskega mostišča enake dolžine. V sestavu VI. korpusa je bilo 6 pehotnih divizij prvi in 2 v drugi črti) z 79 bataljoni — 261 poljskih pov, 210 srednjih in težkih topov, 40 baterij težkih nometov. Avstrijske postojanke so napadale: ,, 45. divizija od Sabotina (k. 507) do doline potoka ce (pod vasjo Podsabotin). z 24. divizija del od Pevmice na koto 180 in na Os^ do kote 180, J 11. divizija grebene hribov Pevma (k. 156), Grojnft 177) in Grafenberg (k. 157); . | 12. divizija greben hriba Podgora - Kalvarija (k. 2<( do Ločnika oziroma do Soče. (Nadaljevanje sledif ŠPORT ŠPORT ŠPORT 977 J). 13.'® 13.3» aln' zb«;. 16.3« >i .doii' ji 20- 2 [»ti J2.«5 j lav*' /nit1, 21- ’1? iU ) P» V Ob' 'ilibi ’1.1® las* 19. [unfia 1977 GOSTOVANJE NAŠE KROVNE ŠPORTNE ORGANIZACIJE V BOSNI IN HERCEGOVINI ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI IE NAVEZALO DRAGOCENE POLITIČNE IN ŠPORTNE STIKE Obračun petdnevne turneje je nadvse laskav - Okrepljena bratska solidarnost - Pomembnost takih stikov v duhu osimskih sporazumov Politično obeležje 9ostovanja Prvo uradno gostovanje v SR BiH »Rejskih športnih delavcev in tek-Hvalcev, ki so vključeni v ZSŠDI, J* za nami. Obračun 5-dnevne tur-je nadvse laskav in presega sa. tudi najbolj optimisCčna pričevanja. Seveda ne mislimo tu pljučno na špo-tno - tekmovalni “ programa, ki je sicer bil po-^ za to srečanje, temveč je tre-! predvsem podčrtati in dati pra-!len poudarek dejstvu, da je pri-0 do političnih in prijateljskih sti med delegacijama obeh brat 3jh narodov, da se je mladina o-10.35 narodnostnih skrnrin srečala med 7®oj in si v pravem tovariškem ^ušju izmenjala izkušnje z ozi-na podobno ali različno pro-l|e,hatiko, s katero se ubada v '»kod ne v ni stvarnosti. Prav to ™blje politično obeležje je dalo te-^ gostovanju pravilen pečat, saj »naši športniki pridobili novo, ne ^enljivo bogastvo, ki se istoveti okrepljeno bratsko solidarnostjo ^ sorodnima narodoma in s prednjem, da tuni izven našega kro-* |n preko meja Slovenije prese-»»liivo pozorno spremljajo naša [»»kodnevna prizadevanja za obstoj Uveljavitev narodnostnih pravic. Po nedavnem podpisu osimskih Razumov, ki odpirajo novo po-j"*vje sodelovanja med sosednima pavama, so, vsaj na papirju, tudi - .» .genski narodnostni skupnosti v 25™ riiji dane možnosti za izrazitejši Ptranski razvoj in celovito pri-Ntev človeških pravic. Naša manj ias' fla mora nujno postati pravi most tin® . državama, za prevzem te vlo co“ * pa se rao"a vsestransko anga r»tj' kot aktiven, ustvarjalen dežnik, ki bo toliko močnejši in u-“»tevan od večinskega naroda, ko-trdnejši bodo stiki z matično J^ovino in ostalimi jugoslovanski , narodi. Narodnostna manjšina ak*' ■ kot nebogljeni otrok, ki se lahko »■hoteno in pravilno razvija le ob ?‘hi materini podpori in negi. Šport-■ so bili slej ko prej med prvi ' ■ iv so l>rav>»no doumeli važnost *kih stikov v duhu osimskih spo "»Umov, zato moramo oceniti go ^vanje ZSŠDI v BiH kot enega ■"ed ključnih členov napredno u-?)erjene ih smotrna manjšinske po-- J ,'ke. Tistim oporečnikom, ki kri-191® l|[iraj° vse pogostejše stike naših "- Trtnikov s sorodnimi organiza l»mi v Sloveniji in sedaj v BiH, Pekli, ne da bi s tem hoteli vzbu-i polemike, sledeče mnenje: če se naša manjšina zaprla v svoj *®k življenjski prostor, bi s tem ^bedno podpisala svojo smrtno ob i» ih bi pospešila proces asimi-ji ?c'je zaradi premajhne vitalnosti lSt .zmogljivosti. Navezovanje stikov , 1R. BiH moramo torej označiti kot ‘° važno etapo m‘i gradnji trdnih 'beljev našega obstoja. Gostoljubnost prireditelja J-urnejo v BiH je, po posredovanju I KO Slovenije, pr:redila krovna poli ,W.na organizacija Savez organiza ,nil®j® za fizičku kulturu BiH (SOFKa), je prevzela celotno breme in je J osnovi brezhibnega programa ?dvse zadovoljivo gostila naše Panike. Prav gotovo ni pretira-A trditev, da smo vsi skupaj bili Aihtno presenečeni nad res pridnim sprejemom in spontano go šokih družbeno - političnih funkcionarjev, kot na splošno mladine in delavcev. Ti ljudje imajo v sebi neke skrite človeške vrednote, ki jih nismo doslej poznali in ki blagodejno vplivajo na .človeka. V treh večjih središčih (Tuzla, Sarajevo in Jajce) smo imeli priložnost spoznati, kako nezadržno raste gospodarska, industrijska in torej tudi politčna moč SR BiH, ki se je v nekaj letih na osnovi velike delavnosti in vztrajnih prizadevanj za uveljavitev samoupravnega sistema povzdignila na zadovoljiv standard, ki uvršča to republiko, z mešano narodnostno sestavo, med vodilne v Jugoslaviji. Nikakor ne držijo stari predsodki na račun BiH, saj je družbeno tkivo zdravo, delavski razred je delaven in napre den, rezultati požrtvovalnega dela pa so-vidni in vzpodbudni. Udeleženci turneje Gostovanja v BiH se je udeležilo 76 športnih delavcev in tekmovalcev, ki jih je spremljal predstav- nik ZTKOS Zoran Naprudnik. Poleg p“edsednika ZSŠDI Vojka Kocmana in nekaterih drugih članov odbora, so se turneje udeležile košarkarska, nogometna, namiznoteniška, moška in ženska odbojkarska ekipa, 'skupno s selektorji in trenerji. Skupini st/ se pridružila tudi predsednik mladinske komisije pri SKGZ Igor Komel in tajnik iste komisije Milan Pahor, da sploh ne govorimo o našem nogometnem t-enerju Salihu Softiču, ki je doma iz Tuzle in je bil med pobudniki turneje. Športni nastopi Kot smo že obširno poročali, so izbrane ekipe ZSŠDI odigrale v BiH devet prijateljskih srečanj in so bile dvakrat uspešne. Sicer niso imeli naši športniki nikakih izrazitih tekmovalnih ambicij, saj so bila športna srečanja le pretveza za prijatelj sko navezovanje stikov med mla-d no. Čeprav so naleteli na zelo močne nasprotnike, pa so naši tekmovalci in tekmovalke igrali zelo srčno in so v celoti povsem zadovoljili, Zamejski športniki so z Bosanci pomerili svoje moči tudi v odbojki MOTOCIKLIZEM V PR E LUKI Izredno zanimanje za današnje dirke Start prve dirke ob 11.30 - Nastopili bodo v štirih tekmovalnih razredih I CJVI mri II lil opviivum« P” I -- •’ ■ Hiubnostjo tako tamkajšnjih vi-1 6.000 bal slame. Tekmovanje za SP v motociklizmu se bo danes nadaljevalo na dir kalni stezi v Preluki. To je že letošnja sedma vožnja SP od trinajstih predvidenih. Kot je znano, se bodo dirke odvijale po navadnih cestah, ki so sicer odprte za vsal^a-njii promet. Proga, ni prav lahka in tudi nekoliko nevarna, zato pa so organizatorji postavili ob progi nad ""•»■immiiiMinHimiimimMimiMtiiiminim.... ROD MODREGA *let slovenskih Tabornikov - nekaj letih premora ho letos 1 ^ »i^ na sporedu zlet ali zbor vseh %\jr - - - •• - -i-ji ;j K a Nilskih tabornikov, časovno sledi te‘u vseh jugoslovanskih taborni-■h fct je bil pred dvema letoma ^ D, goi* V; TABORNIŠKI KOTIČEK gorica •s U5 H ' j. c 1 ki je on prea u«««* "“ Z er l Petrovi gori na Hrvaškem. To d® , bo na vrsti že 7. zlet Zveze .,[)# iJ°rnikov Slovenije. Odbijal se bo - * I. do 11. julija v dolini reke Nve. i ® želimo natančneje določiti zlet-k Prostor, moramo reči, da se le ta k/Prostira v dolini reke Drave, na t'°slranih travnikih ob robu Dobrg-\ v neposredni bližini trga Zgornje t Dravska dolina se lam razširi jJhiško polje prt Gortini ob vznož-. Pernic, vrh katerih se je bojeval -, Klanski Lackov odred. Onkraj 0i na Primožu nad Vuzenico, pa l.^lla ustanovljena 11. SNOUB Mi- .. L 5 7.i H n nštlčn 7A.pt h( (Cj Zidanška. Zlet bo torej v bh-t?1, znanih partizanskih krajev. Si-kr Pa je gojitev tradicij NOB ena t„,ed osnovnih namenov delovanja j£°rnikov. Na izletih bomo lahko partizanske kraje in spo me-n ter se oddolžili spominu padlih. J* programa zleta je razvidno, da Z^ganizator priredil res pester tn Cnolik spored. Poleg klasičnih ta kriških disciplin: republiškega V°0bboja za vse kategorije udele t?ceb, taborniških športnih tekmo-rj1), orientacijskega pohoda za po-C 7, zleta, bodo na sporedu še dru-n' Prireditve — nočna akcija *Nic k* De sme presenetiti», mednarod. ,lokostrelski turnir, dramska pred va tMiklova Zala*, taborniški ffPUnski tek NOB. obiski tovarn (i^' Slavnostna otvoritev 7. zleta j. '> ponedeljek, 4. julij« in bo sov t^ala z osrednjo krajevno prosla-*Dneva borca*. Že iz bežnega pregleda je razvidno, da se je organizator res potrudil, da bi bil zlet zanimiv in koristen za čim širši krog tabornikov. Poleg navedenih akcij, ki se bodo odvijale v okviru zleta, je treba dodatj in nekaj povedali še o treh stvareh: delovna akcija, posvetovanja predavanja, razstave. Vsak področni tabor zleta bo sodeloval z dogovorjenim številom tabornikov na delovni akciji, s katero se bodo taborniki oddolžili domačinom za gostoljubnost. Taborniki — v tem primeru brigadirji — bodo sodelovali pri izkopu jarkov za 'telefonski vod in pri urejanju cestišč na Kobariškem. V okviru zleta bodo organizirana tudi posvetovanja na teme: vzgojni vpliv taborniške organizacije, varstvo okolja in naše naloge pri preprečevanju onesnaževanja okolja, program taborniške organizacije. V času zleta bo propagandna komisija pri Izvršnem odboru ZTS pripravila razstavo taborniške fotografije. ki jo je razpisala v začetku leta. Razstavljene fotografije bo o-cenila posebna žirija. Udeleženci zleta si bodo lahko ogledali tudi razstavo «Tilo — naš vzor*, ki jo bo pripravila tovarna Gorenje. Nadalje bo štab zleta omogočil posebno razstavo vsem tabornikom, ki bodo v času zleta izdelali ročna dela in likovne izdelke. Letošnjega ■ zleta se bo udeležila tudi delegacija tabornikov in tabornic Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice. Prisotnost na zletu spada v običaje naše organizacije, ki želi čim tesneje sodelovati na raznih akcijah po Sloveniji, posebno po če gre za tako masovno in osrednjo manifestacijo kot je zlet slovenskih tabornikov. Milan Pahor Na sporedu bodo samo štiri tek movaini razredi, nastopili ne bodo 500-kubičnimi motorji, ker so prehitri za to stezo. Sedaj pa s; oglejmo trenutno sta nje na lestvicah tekmovalnih raz redov, v katerih bodo danes tekmovali. RAZRED DO 50 ccm V tem razredu vodi Italijan Euge nio Lazzarini pted Špancem Nie-t.om, ki je doslej nastopal s spremenljivimi izidi. Italijan pa je v zadnjem času pokazal dobro formo, zato ga lahko imamo za glavnega favorita za končno zmago. Lestvica: 1, Lazzarini 39, 2. Nie to 35, 3. Rittberger 31, 4. Tormo 22, 5. Dorflinger 10. RAZRED DO 125 ccm V tem razredu sta si Bianchi in Lazzarini zagotovila precejšnjo prednost pred zasledovalci, zato je že gotovo, da bo letošnji nasL. / osvojil eden od teh dveh italijanskih moto ciklistov. Lestvica: 1. Bianchi 72, 2. Lazza-rin/ 63, '3, Mang 30, 4. Nieto 26, 5. Ziggiotto 21. RAZRED DO 250 ccm Na petih VN je doslej slavilo pet različnih dirkačev, zato je tudi lestvica zelo izenačena. Letošnji zmagovalci VN/so naslednji: Villa, Sar-ron, Kataygma, Uncini in Kkerold, na lestvici-., pa vodi južnoafričan A-lan Nortn. Slednji danes ne bo tekmoval, ker mu jugoslovanske oblasti niso dale dovoljenja za vstop v državo, zaradi rasistične politike Južne Afrike. Lestvica: L North 32, 2. Lega 28, 3. Uncini 25, 4.’Herron 25, 5. Ziggiotto , 21. RAZRED DO 350 ccm Veliko prednost si je v tem razredu pridobil Janec Katayama, ki je na šestih VN dvakrat zmagal. V tej kategoriji evropski dirkači moč no zaostajajo; lanski prvak Villa je na 15. mestu, Agostini na 12, Cecotto pa na 6. Lestvica:, 1. Katayama 50, North 28, 3. Rougerie 25, 4. Kneu-btihler 24, 5. Ekerold 17. V nadaljevanju sezone bodo na sporedu še sledeče VN: ' 25. junija VN Nizozemska 3. julija VN Belgije 24. jul;ja VN švedske 31. julija VN Finske 7. avgusta VN ČSSR 14. avgusta VN Anglije Spored današnjih dirk pa je naslednji: 11.30 (sončna ura) razred do 50 ccm 13.00 razred do 250 ccm (21 krogov) 14.45 razred do 125 ccm (19 krogov) 16.30 razred do 350 ccm (25 krogov) čer sta predsednik občinske konference mladine Milenko Kvrgič in sekretar telesnokultume skupščine Jajce Duško Markovič na priložnostnem sprejemu tudi sama izrazila prijateljska čustva do zamejskih Slovencev in sta pokazala veliko občutljivost za našo, predvsem mladinsko problematiko. Ob povratku'-p-mi domu so se naši športniki v torek ustavili še v Bihaču, kjer je bilo prvo zasedanje AVNOJ, in na Plitvicah, kjer so se lahko malo osvežili. Boris Simoneta NOGOMET za kar gre zasluga tudi trenerjem in selektorjem posameznih ekip. Tuzla Prvi dan gostovanja v BiH je bil skoraj izključno posvečen dolgi in utrudljivi vožnji, ob močni soparic', skozi Ljubljano, Trebnje, Doboj do Tuzle, kjer je bila prva etapa. Na Šim športnikom je izrekla dobrodošlico skupina domačih telesnokul-turnih delavcev, med katerimi naj omenimo vidna predstavnika SOFK BiH Envera Bijediča in Radmila Coliča, ki nas je nato uradno spremljal med vso turnejo. t V soboto zjutraj je bil ogled tuz-lanske tovarne soli «Soda-so», ki po kompleksnem postopku pridobiva sol iz slane vode, katere ležišča so pod starim delom mesta, ki se zaradi nenačrtovanega črpanja v preteklosti postopoma pogreza. Tovarniški delavski sindikat je pripravil tudi kratko srečanje in med izmenjavo pozdravov je bilo razvidno, kako dobro poznajo našo problematiko, ki jim je pri srcu. Zatem so se v spo minskem parku Banja člani SOFK in ZSŠDI poklonili spominu tisočerih tuzlanskih padlih borcev v NOB ter položili venec na partizansko obeležje. Pred kosilom je podpredsednik izvršnega odbora skupščine obč'ne Tuzla Asim Dževdetbegovič priredil slavnosten sprejem in gostom orisal zgodovinsko - gospodarske karakteristike mesta Tuzla, ki je po vojni zabeležilo velik delovni razvoj, ima univerzo in je bogata z ležišči premoga ter soli. Izpričal je veliko zadovoljstvo, da ima v svoji sredi predstavnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in je izrazil pre pričanje, da po podpisu osimskih sporazumov obstajajo objektivni po goji za ureditev nerešenih vprašanj in je zaželel priznanje vseh pravic naši manjšini, kot jih že uživajo razne manjšine v Jugoslaviji. Spregovorili so tudi predsednik mladinske organizacije Sead Smajlovic, Kocman in Komel. Sarajevo Po športnih tekmah v prekrasni «Skenderiji» smo si v nedeljo po ko-s:lu v spremstvu vodiča ogledali izvir reke Bosna in zgodovinske za nifnivosti starega dela Sarajeva. Zvečer je predsednik SOFK Sara jevo in generalni sekretar skupščine SR BiH Ljubo Zorič priredil veličasten sprejem, na katerem st# bila prisotna tudi generalni sekre tar SOFK BiH1 Hadžija Hadžiahme-tovič in krajevni sekretar Mirsad Milavič. Zorič je naglasil pomembnost zbliževanja med narodi in na rodnostmi, še posebno po Osimu, izpričal je skrb za vsestransko pomoč zamejskim Slovencem ter si je želel postopno poglobitev komaj navezanih stikov. Po zahvali predsednika ZSŠDI Kocmana, ki je o menil naša prizadevanja za uve (javljanje pravic na vseh pod roč jih, je prišlo še do bogate izmenjave daril in zdravic. V imenu ZTKOS se je tudi Naprudnik zahvalil SOFK, da je s tolikšno gostoljubnostjo sprejela v goste zamejske športnike. Jajce Iz Sarajeva smo se v ponedeljek prepeljali v Jajce, kjer smo si poleg prelepih slapov in zgodovinskih zanimivosti mesta ogledali tudi muzej drugega zasedanja AVNOJ. Zve Danes odločitev: Gala ali Bailei? Pred tekmo v Tuzli »ta »i nogometni ekipi izmenjali darila V 3. AMATERSKI LIGI MLADOST JE IMELA REALNO MOŽNOST ZA ŠE VIŠJO UVRSTITEV NA LESTVICI To bi gotovo dosegla, če ne bi med prvenstvom odpovedala v tekmah s šibkejšimi nasprotniki V taboru doberdobske Mladosti vlada splošno mnenje, da enajsterica, ki letos nastopa šele četrto leto zaporedoma, ni izpolnila vseh pričakovanj. Nekaj vprašanj o letošnjem prvenstvu smo naslovili na Gabrijela Ferfoljo (ki je bil v preteklem letu najboljši strelec), trenerja Pivca, Pahorja (ki je letos igral kot levo krilo) in predsednika ŠZ Mladost Uliana. Gabrijel Ferfolja: «Osebno sem še kar zadovoljen s preteklim prvenstvom in menim, da sem še kar solidno igral, saj sem dal 16 golov, kar je tudi moj osebni rekord. Zaigral sem veliko bolje v prvem delu prvenstva, ko sem še redno treniral. Ko pa se je začela šola. sem moral treninge opustiti in se je to, seveda tudi poznalo na igriščih, škoda, da smo v začetku povratnega kola močno popustili in smo po neumnosti izgubili mnogo točk. Opazil sem, da smo osvojili veliko več točk proti ekipam, ki so pred nami na lestvici, če bi igralj vedno s tako vnemo, bi gotovo zasedli višje mesto na lestvici, kakor jo imamo trenutno.* Pahor Silvano: «Mnogo bolje smo zaigrali v prvem delu prvenstva, ko so bili vsi standardni igralci prisotni. Po prvem delu prvenstva sta se poškodovala Zampa in vratar Todon, tedaj pa smo, razumljivo, zaigrali nekoliko slabše. Proti koncu prvenstva pa smo prišli zopet vsi v dobro formo in smo v zadnjih tekmah igrali res dobro. Glede lastnih nastopov pa menim, da sem bolje opravil ^vojo nalogo v prvem delu, ko sem nastopal z Zampo, saj sem se z njim zelo dobro razumel; ko pa se je ta precej težko poškodoval, nisem dobil, več pravega ritma do zadnjih treh tekem.* Pivec Franko: «Brez dvoma bi lahko ekipa zasedla višje mesto na lestvici, na žalost pa je odpovedala proti šibkejšim moštvom, ki bi jih bilo treba premagati, saj smo star- AHOVSKA PANORAMA VIDMARJEV MEMORIAL V PORTOROŽU Po treh kolih nadaljevanja Vidmarjevega memoriala v dvorani por toroškega Avditorija je prišlo tudi na vrhu turnirske razpredelnice do spremembe. Izgleda, da na igralce ugodno vpliva topla morska klima in izreden ambient turnirske dvorane. številni poročeva:c , ki spremljajo turnir zatrjujejo, da bi v takem okolju igral celo Robert Fischer, bivši prvak, ki je bil sila zahteven za igralne pogoje. Če v ljubljanskem delu nismo bili priča številnim presenečenjem, to lahko zagotovo trdimo za portoroški del turnirja. Tudi borbenost je prisotna v večini partij, kar ugodno vpliva na številno občinstvo, ki spremlja borbe. Češkoslovaški velemojster Hort si je s tremi zmagami proti Sigurjon-ssonu, Saxu in Barletu priigral pol 4. .**■: i V točke prednosti pred ‘zmagovalcem ljubljanskega dela turnirja Dancem Larsenom. Danski velemojster je iztržil v treh srečanjih le polovičen izkupiček, saj je zgubil s Kurajico in ima v zadnjih treh kolih za nasprotnike: Jelena, Savona in Planinca, medtem ko čakajo Horta trije jugoslovanski velemojstri: Parma, Gligorič in Ku rajica. Edini, ki lahko še ogrozi Horta in Larsena je nekdanji sovjetski prvak, velemojster Savon, ki je prav v srečanju 10. kola z rojakom Ceškovskim izgubil prvo partijo na turnirju. Do konca turnirja se bo srečal še s Sosonkom, Larsenom in Bukičem. Od Jugoslovanov je prijetno presenetil mojster Jelen z zmago nad Ceškovskim, četrtim z lanskoletnega medeonskega turnirja v Manili. Tudi velemojstra Parma in Kurajica, ki sta znana kot izredno oprezna igralca, se trenutno nahajata na delitvi 5. do 7. mesta. Ljubljenec občinstva, velemojster Planinc igra precej spremenljivo, medtem ko najstarejši u-deleženec turnirja 54-letni Gligorič kljub zagrizenosti ne pobira plodov svojega dela, saj ga je zapustila šahovska sreča in je v drugi polovici turnirske razpredelnice. Vrstni red po 10. kolu: Hort 7,5 točke, Larsen 7, Savon 6,5, Ceškov-ski 6, Sosonko, Parma in Kurajica 5.5, Planinc 5, Gligorič in Bukič 4.5, Savv 4, Jelen 3,5, Barle in Si-gurjonsson po 2,5 točke. Po odmoru v soboto (prosti dan) bo danes na sporedu zadnje 13. kolo. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa bo v ponedeljek, 20. tega meseca. Silvo Kovač KOLESARSTVO Svetovni rekord ZORIČU, 18. — Švicarski kolesar Daniel Gisigier je postavil nov svetovni rekord amaterjev v enourni vožnji na pokriti dirkalni stezi. V eni uri 'je prevozil 46,745 km in je s tem izboljšal za 1 km in 158 m prejšnji rekord, ki ga je pred 19 leti postavil njegov rojak Freddy Ruegg. # • * RIM, 18. — Italijanska kolesarska ekipa Šanson, katere kapetan je Francesco Moser, se ne bo udeležila letošnje francoske etapne dirke «Tour de France*. tali na drugo mesto lestvice in smo imeli realno možnost, da zasedemo to mesto za Staranzanom, ki je močnejši od nas, čeprav smo mu vzeli tri točke. Od igralcev moram posebno pohvaliti Zampo in Barbano. Čeprav sta najstarejša igralca v enajsterici, sta bila vedno v vzgled vsem soigralcem, saj sta bila vedno prisotna na treningih in na tekma}). Dgbro je tudi igral vratar Todon, ki je z odličnimi posegi res veliko pripomogel našim nastopom. Skoda je tudi, da niso igralci nastopali z isto kontinuiteto. Naš najboljši sektor pa je bil napad. Seveda, je bil .tu najboljši Gabrijel Ferfolja, a tudi Aldo Ferletič in Karel Ferfolja sta mu bila dorasla, saj sta dala večkrat prav ključne gole.* Ulian Giorgio: »Računali smo, seveda, na višje mesto. Vsekakor sem osebno zadovoljen tudi s tem rezultatom, saj nj tako važno, če smo drugi, tretji ali četrti, važno je, dd vsi nastopamo v športnem duhu in tako veliko pripomoremo k ugledu naše slovenske mladine in manjšine. Pohvaliti moram vse navijače, ki so vedno sledili naši ekipi, bodisi v slabih, kot v dobrih trenutkih. Vsi igralci se zavedajo, da bi lahko zasedli višje mesto, pa so vseeno zadovoljni. V naraščajniški ekipi imamo nekaj res perspektivnih nogometašev, ki bodo v naslednji sezoni nastopili v prvi ekipi, zato računamo v prihodnji sezoni na podobno prvenstvo. Glede bodočega programa bomo nastopili 19. junija proti Renčam, 2. in 3. julija pa bomo nastopali v Šempetru na turnirju, ki ga je organiziral NK Vodice. V imenu odbora bi se rad zahvalil vsem navijačem in drugim sodel&vcem, ki so na katerikoli jiačin pripomogli, da je športno življenje v vasi steklo. Zaradi le navezanosti vseh dejavnikov v vasi in na športno združenje Mia dost, sem prepričan, da bomo slej ali prej prebili led in prestopili v višjo ligo.* Sedaj še rezultati posameznih tekem: Gaja bo danes odigrala najpomembnejše nogometno srečanje v svoji kratki zgodovini: v tekmi r Baslerjem se bo poskušala uvrstiti v 2. AL. Na »liki Gajevci med tekmo t Dona tori SANTIAGO, 18-----V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Škotske premagala Čile s 4:2 (3:0). Gole za Škotsko so dosegli Macari (2), Daglish in Hartford, za Čile pa Crisosto (2). * « « KOPENHAGEN, 16. - V prijateljski nogometni tekmi je Danska premagala Švedsko z 2:1 (0:0). ATLETIKA BERLIN, 18. — Vzhodna Nemka Ruth Fuchs je postavila sezonski svetovni rekord v metu kopja I znamko 63,64 m. • # # BERLIN, 18. — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Berlinu .je Kubanec Alberto Juanlore-na pretekel 400 m v 44”98, ki ie letošnji najboljši rezultat na tej progi. V skoku v višino je Beil-schmidt (NDR) preskočil 2,27 m, iimiiiiiiiitiiiiiiiiimiimiiiiiiiiuiSiiuiimiiiiiiiintiif DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 19. junija 1977 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 9.30 v Miljah Gaja - Baxtcr KOŠARKA \ ODBOJKA RIM, 18. — Danes 1k> v Fannu italijanska ženska odbojkarska reprezentanca odigrala prijateljsko tekmo proti Kubi. * • • BARI, 18. — Na mednarodnem vojaškem odbojkarskem prvenstvu v Bariju je včeraj Grčija premagala Italijo s 3:1 in osvojila prvo mesto. Italija je bila druga. Ob budi izgubi dragega očeta izreka športno združenje Bor svojemu članu in igralcu Raduvanu Lučki iskren« sožalje. MLADOST - Romana 2:3 Fogliano - MLADOST 2:2 MLADOST - Borgo Fasulli 6:1 MLADOST - Poggio 2:1 L. Capriva - MLADOST 0:1 MLADOST - Vermegliano 0:1 MLADOST - Edera 0:0 S. Lorenzo - MLADOST 2:1 MLADOT S- Azzurra 2:0 Sovodnje - MLADOST 0:1 Brazzanese - MLADOST 1:2 MLADOST - Medeuzza 2:2 Piedimonte - MLADOST 1:4 Staranzano - MLADOST 1:1 Romana - MLADOST 1:0 MLADOST - Fogliano 1:2 Borgo Fasulli - MLADOST 2:2 Poggio - MLADOST 1:1 MLADOST - L. Capriva 1:1 Vermegliano - MLADOST 0:1 Edera - MLADOST 0:2 MLADOST - S. Lorenzo 2:2 Azzurra - MLADOST 2:0 MLADOST - Sovodnje 2:2 MLADOST - Brazzanese 0:1 Medeuzza - MLADOST 3:3 MLADOST - Piedimonte 3:1 MLADOST - Staranzano 3:2 Od razpoložljivih 56 točk jih je Mladost osvojila 32. Ekipa je dala 47 golov in prejela 35. V prvem delu prvenstva je osvojila 18 točk, v dru gem Da 14. DOMA je zmagala 5-krat, remizirala 1-krat, izgubila 4-krat (skupno 15 točk). ZUNAJ je zmagala 6-krat, remizirala 5 krat, izgubila 3-krat (skupaj 17 točk). STRELCI PRVENSTVA Gabrijel Ferfolja 16 Aldo Ferletič 4 U-metrovke 9 Karel Ferfolja Zampa Gastone 1 11-metrovka Ulian Klavdij 1 U-metrovka Pahor Silvano Evgen Ferfolja 2 11-metrovki Cotič Gigi Faccio Nordio Dužman Bruno NOGOMET 4 4 3 2 2 1 1 1 Fabio Gergolet MENDOZA, 18. — V prijateljski nogometni tekmi je poljska državna reprezentanca igrala neodločeno 1:1 proti argentinski enajsterici Godoy Cruz Antonio Tomba. Za Poljsko je bil uspešen Deyna. POMLAD 11.00 na Opčinah Polet - Intcr 1904 4« KADETI 10 LETNICA ŠD KONTOVEL 9.00 na Kontovelu Finale za 3. mesto « * • 10.30 na Kontovelu Finale za L mesto Delovanje ZSŠDI Sestanek o odbojki Jutri zvečer ob 20. uri se bo na sedežu ZSŠDI sestala načrta vulna komisija za odbojko, da prouči in izdela kratkoročni in srednjeročni program dela za poživitev te, do pred kratkim naše vodilne športne panoge. Komisija je bila sicer spomladi že dvakrat sklicana, vendar do sestanka iz objektivnih razlogov ni prišlo. Zato se odbor ZSŠDI topla priporoča trenerjem, referentom in po možnosti predsednikom posameznih društev, da se jutrišnjega sestanka polnoštevilno ude-težijo Odbojkarski revival Po prvih dveh kolib moškega odbojkarskega’ revivala, ki je že v tej uvodni fazi doživel velik uspeh in sprožil zanimanje med ljubitelji odbojke, vodila na začasni lestvici šcsterkl Bora in Brega s polnim številom točk, nepremagana pa ie tudi ekipa Krasa. Prav te iri ekipe /.padajo v ozek krog favoritov za koucno zmago. 1 DOSEDANJI IZIDI Bor - Caravaggio Breg - ZTT N Kras - Cenlralsped ZTT - Caravaggio Bor - Cenlralsped Breg - Skupina «0» V ženski konkurenci so končali prvi del prvenstva: vodi ekipa ZTT, ki je premagala Ekipo desetih s 4:1 in Kras s 5:0. Drugo mesto zaseda Ekipa desetih, ki j« premagala Kras s 4:1. V tem tednu bodo na sporedu sledeča- srečanja: Jutri ob 20. ori na stad onu »1. maj* ZTT - Ekipa desetih (ženske). V četrtek (23. 6.) ho pa v Zgoniku na sporedu oh 21. uri žensko srečanje Kras - ZTT. V torek, 21. t.m., bodo odigrali kar tri srečanja v moški konkurenci: ob 20.30 na stadionu «1. maj* bo ZTT - Skupina «0»; ob 21. uri ho v Dolini tekma Breg - Caravaggio; ob 21. uri se bosta v Zgoniku pomerili šesterki Krasa in Bora. 5:0 5:0 ■4:1 3:2 4:1 5:0 Uredništvo, uprava, oglasni oddalsk, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 38 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 38000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglas) ) Za SFRJ Žiro račun 50101-61/ J-45ub1 • AUlI* • DZS . OIUUU tjuDlian«. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob or levnikih 13 000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice In soZalja 250 lir za mm viSina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško 'J goriško pokraiiho se naročaic pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh drufl' pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 19. junija 1977 Oagovornl urednik Gorazd Vesel Izdaj in liska :H Član italijanske 7-^1 zveze časopisnih založnikov FIEC poštr *bb. Dan Jugoslavije na tržaškem velesejmu (Nadaljevanje s 1. strani) sodnik Gospodarske zbornice SR Hrvatske Ico Simčič, ki je tudi poudaril pornen osimskih sporazumov za nadaljnji razvoj gospodarskih in ne samo gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Prav upoštevajoč ta novi moment je Jugoslavija želela nastopiti na letošnjem tržaškem sejmu z večjim izborom blaga, vendar se ji to za-radj pomanjkanja prostora v paviljonu ni posrečilo. Nato je govornik prešel na blagovno menjavo med sosednima državama in poudaril, da se je primanjkljaj na jugoslovanski strani lani občutno skrčil, hkrati s tem pa se je kvalitetno izboljšala struktura dobav jugoslovanskega blaga italijanskemu t žišču. Italija se uvršča na tretje mesto med,državami, ki vzdržujejo gospodarske stike z Jugoslavijo, v prihodnje pa upravičeno lahko pričakujemo, da se ho obseg med sebojne menjave, tudi upoštevajoč komplementarnost obeh ekonomij, še znatno povečal. Gibanje medsebojnega blagovnega prometa v prvih dveh mesecih letošnjega leta kaže, da bo v letošnjem letu mogoče doseči novo konico. Sodelovanje se ugodno razvija tudi na drugih področjih: tako jc Jugoslavija doslej sklenila z Italijo 90 dogovorov' o industrijskem sodelovanju in 27 pogodb o skupnih naložbah. Tudi blagovni promet po obmejnih sporazumih sc ugodno razvija in je lani samo v okviru tržaškega avtonomnega računa dosegel vrednost 29 milijard lir. Kljub temu je skupen obseg tega prometa predstavljal le 3,5 odst. celokupne blagovne menjave med sosednima državama. Na pridiagi sklepov, ki so bili sprejeli na nedavnem srečanju pristojne mešane komisije v Portorožu pa je pričakovati, da se bo maloobmejni blagovni promet izboljšal ne le količinsko, temveč tudi kakovostno, saj je mešana komisija predlagala pristojnima vladama znatno razširitev in izboljšanje u-streznih blagovnih spiskov. Jugoslovanska vlada je nove spiske že odobrila, zdaj pa naj bi jih v najkrajšem času odobrila tudi italijanska. prav tako se obeta znatna okrepitev izmenjave v okviru posebne operacije «Alpe-Adria*, za katero je bil za letošnje leto določan kontingent v višini 4 milijard lir. Po podpisu osimskega sporazuma — je nadaljeval Simčič — nas čaka veliko skupnega dela pri u-resničevanju industrijske cone, pri izboljšanju prometnih infrastruktur, pri vzpostavljanju sodelovanja med pristanišči in na drugih področjih. Velike možnosti se obetajo tudi v turizmu, saj je lansko leto prestopilo kopensko mejo med Italijo in Jugoslavijo kar 55 milijonov potnikov, skoraj dvakrat toliko kakor pred tremi leti. Sledil je poseg predsednika roške Cosoodarsne zbornice Zvon ka Puščica, ki je prikazal gospodarski potencial Isti e. hrvat-skega obalnega območja in Gorskega kotarja tor naglasil, da je to območje zelo zainteresirano, da se blagovni uromet in druge oblike gospodarskega .sodelovanja z Italijo čim bolj razvije*; Na tržaški velesejem gleda roška regija predvsem kot na odskočno desko za skupno prodiranje na tretja tržišča za kar se odpirajo nove možnost, zlasti z o-simskim sporazumom: to je bilo med drugim poudarjeno tudi na nedavnem obis/.u odposlanstva iz dežele Furlanije - Julijske krajine na Hrvatskem. Prisotni časnikar.;' i’ gospodarstveniki so na Koncu postavili vrsto vprašanj, ki so se nanašala predvsem na bodoče cestne povezave med Italijo in Jugoslavijo v neposrednem '.nle-dju Trsta in na praktično izva janje sporazumov o maloobmejnem blagovnem prorrfčtu po avtonomnih računih, član; jugoslovanskega odposlanstva so med drugim omenili, da se- bo septembra letos prvič sestal kon taktkumite. kj je bil ustanovljen lansko ato med predsedniki tržaške. ljubljanske in zagrebško trgovinske zbornice Komite bo sprop obravnaval Vp-ašauja skup nega interesa, katerih število in razsežnosti se bodo povečale zlasti po podpisu osimskih sporazumov. Po zaključenem srečanju je sledil skupen ogled razstavišča In jugoslovanskega paviljona, kjer so se gostje zadržali dalj časa v prijateljskih razgovorih. Dan Jugoslavije se je zaključil v večernih urah na jugoslovanskem konzulatu, kjer so generalni konzul Renko in predstavniki gospodarskih zbornic iz l.jubljane in Zagreba priredili v čast gostom nadvse uspel cocktail. Današnji dan na sejmu je posvečen sosedni Avstriji. Ta je prisotna v Palači narodov s paviljonom, ki ga je i redil avstrijski zavod za gospodarski razvoj po nalogu Zvezne gospodarske zbornice z Dunaja. V paviljonu, ki prikazuje v glavnem gospodarske dejavnosti, ki so povezane z izkoriščanjem gozdnega bogastva te dežele, bo ob 11-30 tiskovna konferenca, ki se je bo udeležil tudi predsednik koroške gospodarske zbornice Baurecht. USPEŠNA AKCIJA KARABINJERJEV Pri Vareseju našli skrivališče orožja Preiskovalci so zaplenili tudi sveženj zelo zanimivih dokumentov, med katerimi seznam vseh policijskih oddelkov v Lombardiji VARESE, 18. - Karabinjerji preiskovalnega oddelka so pred nekaj dnevi našli Ha bregu reke Olona v predmestju Vareseja skrivališče orožja in dokumentov. Zaplenjeno gradilo je bilo skrito v luknji, ki so jo neznanci izkopali v bregu in nato skrbno prekrili s peskom. Preiskovalci so zaplenili raznovrstno orožje in municijo. še bolj pomembno pa je zaplenjeno gradivo. IVJed drugim gre za ponarejene italijanske in tuje potne liste, za ukradene prometne knjižice in vozniška dovoljenja tor negative pečatov inšpektoratov za promet iz Vareseja. Milana, Cremone. Novare in Turina, prefektur, kvestur in finančnih in-tendanc iz Milana. Vareseja in Bologne. Poleg tega velja omeniti še zelo podrobne seznane karabinjerskih in policijskih enot v Lombardiji, seznam sedežev raznih strank in sindikalnih organizacij, seznama naslovov lombardskih politikov in industrij-cev (za vsakega od slednjih so navedli približno premoženje). Končno So karabinjerji zaplenili še seznam pripadnikov skrajnodesmčarskih strank ter vrsto priročnikov v španščini in italijanščini z navodili za pripravo peklenskih strojev. V dopolnilo so neznanci shranili v skrivališču še izrezke raznih člankov z opisi c podvigov/, samozvanih «rdečih brigad' in «oboro-ženih proletarskih oddelkov*. Orožniki so začeli preiskavo, ki je obrodila znaten plod. v prejšnjih dneh po vrsti spodletelih terorističnih a-tentalov. Med drugim so preiskovalci pravočasno odkrili in izklopili bombo, ki so jo teroristi obesili na vod visoke napetosti (135.000 voltov) v predmestju Vareseja. Kot rečeno je bilo skrivališče odkrito že pred nekaj dnevi, za uspešno akcijo pa se je zvedelo šele danes. Preiskovalci so namreč upali, da bodo lahko zasačili lastnike zaplenjenega gradiva. Za koga gre. zaenkrat še ni znano, sodeč po zaplenjenem materialu pa naj bi no Wlo dvoma, da gre za kakšno samozvano revolucionarno organizacijo, morda celo za «rdeče brigade*. Preiskovalci so tudi prepričani, da so se teroristi skušali znebiti gradiva, ko sn karabinjerji in policija po vrsti spodletelih atentatov zorstvo. (vt) poostrili nad- SAMO TRTA DOBRO PRENAŠA POMANJKANJE VODE SLOVENSKO ISTRO PESTI HUDA SUŠA Močno ogrožena letina krompirja, fižola, bučk in paprik Slabe padavine so le malo izbolj šale stanje v letošnji proizvodnji kmetijskih pridelkov v slovenski I-stri. še zmeraj je močno ogrožena letina krompirja, fižola, bučk, kumaric, paprike in melancan, če se bo suša nadaljevala pa bodo močno prizadeti tudi nasadi paradižnika in koruze ter ječmena in pšenice. Zanimivo je, da le vinska trta dobro prenaša katastrofalno sušo. ' Na slovenski ob..li jc nekaj možnosti za namakanje le v Rižanski in Sečoveljski dolini, povsod drugod pa bo kmetijstvo utrpelo veliko škodo. NOVE UČILNICE ZA MLADE POMORCE Na višji pomorski goli v Portorožu so predali namenu 5 novih u-čilnic, 6 delovnih prostorov za učitelje, zbornico in nekaj drugih stranskih prostorov. Gre za 500 kvadrat nih metrov novih prostorov, s katerimi bo mladim pomorskim kadrom omogočen normalen pouk. šole. Diplome je prejelo osem študentov prve in osem študentov druge stopnje študija. Doslej je na tej visoki šoli diplomiralo že 452 rednih in izrednih študentov iz južno-primorskih občin. Precej študentov se je odločilo tudi za študij tretje stopnje. PODELITEV DIPLOM Na skromni slovesnosti so na o-balni Delavski univerzi podelili diplome študentom oddelka mariborske Visoke ekonomsko - komercialne Ull 18111111111111111111111111111II llllllllllllll II lllllll MlfllllllllllllllMtllll ll IIIIIBIII8IIII IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIllllllllllllllllllliaillllllllfl8lll llllllllllllllll lllll II llllltlllllllllllllll II PO ARETACIJI RIMSKEGA ODVETNIKA Pravosodno ministrstvo zahtevalo od Brazilije izročitev Lefebvra Postopek bo še bolj zapleten kot običajno, ker državi nista podpisali sporazuma o ekstradiciji ING. 18. — Predsednik ki komunistične partije ter Inik' vlade Hua Kuo-feng istal danes popoldne s pred im vlade Ljudske republike Gomo. Agencija Nova Ki-trdi, da so bili pogovori, v ijskem vzdušju RIM. 18 — Po včerajšnjem nc pričakovanem sporočilu brazilske policije, da je bil v Braziliji aretiran Ovidio Lefebvre D'Ovicli'.>. je italijansko pravosodno ministrstvo začelo p.stopek za doseg' izročitve odvetnika, ki je imel nosilno vlogo v škandalu Lockneed. Minister Bonlfacio jc zaprosil brazilske o-blasti za začasno aretacijo osumljenca in obljubil, ca oo v najkrajšem možnem času poslal sodstvu dokazno gradivo. V tem okviru gre tud’ poudariti. da postopek za ekstiadicijo bo v tem primeru še težavnejši kot običajno. Brazilija je po koncu druge svetovne vojne preklicala sporazum o vzajemni izročitvi kr Šilcev zakona, ki sta aa državi podpisali konec 1931. leta šele pred nedavnim sta znvva začeli pogajanja za nov in socoben sporazum o ekstradiciji. ki pa vse kakor ni bil še oodoisan. Zato se bodo lunkcionšrji pravosodnega ministrstvu v svoji zahtevi brazilskem sodstvu sklicevali predvsem ••»a načelo recipročnosti. Na tei o-snovi sta si državi že nekajkrat izročili ootožence. Brazilska vlada .je modtfin uradno obvestila italijansko veleposlaništvo v Braziliji o aretaciji rim >keca odvetnika. Podrolonosti nisc še točno /.nanc. vendar vse kaže. j da so Lefebvra aretirali agenti zvezni,- policije, ko je odvetnik Dri spel iz Sao Paula v Brasilio z li nijskim letalom. Zaporni nalog je podpisal pravosodni minister na prošnjo italijanske sekcije Interpola. Brazilska policije je pojasnila tudi. da bo o izročitvi Ovidia I.e febvra Italiji odločalo vrhovno vojaško sodišče. Italijansko sodstvo lx> moralo izročiti dokazno gradivo v roku 90 dni Po poteku te ga roka hi bil namreč odvetnik izpuščen na prostost in bi ga na osnovi brazilskega zakona ne mogli več aretirati. Medtem ko je kot kaže pravosodno ministrstvo ob pomoči zunanjega že začelo postopek za dosego izročitve, se javno mnenje vprašuje, kako bi morebitna ek stradicija rimskega odvetnika lahko vplivala na proces zaradi škan dala Lockheed. Na to vprašanje je v razgovi ru z urednikom genovskega lista «11 Lavoro* skušal odgovoril član parlamentarne orc iskovalne komisije senator Cam-popiano. Čeprav je že uvodoma poudaril, da je odvetnik zelo pretkan in da ga bodo preiskovalci !c s težavo spravili v protislovje, uar lamentarec ni izključil možnosti pomembnih razpletov. »Ovidio D’0 vidio — .jc poudaril — bo moral namreč pričati o svojih odnosih s predsednikom republike in bo moral pač povedati komu sta bila namenjen?! dva milijona dolarjev ki jih je Lockheed poslala orvič v Italijo, ko je bi! Gui še obrambni minister. Prav tako bo moral povedati, komu go bili namenjeni dolarji, ki jih je položil na razne tekoče račune švicarskih bank. ki niso hotele pomagati italijanskim preiskovalcem sklicujoč se na bančno tajnost.* »Vsakršno predvidevanje — je zaključil Campopiano — je pa pretira njet-o. Mogoče sc bo prebudila vest tistih ljudi, ki bi lahko v znatni meri pripomogli k i-skanju resnice in k odprtju krivcev in ki so doslej molčali, ker so se pač prilagodili položaju.* V zvezi z aretacijo Ovidia Le febvra naj omenimo še dokument radikalne stranke, ki je oozvala pravosodno ministrstvo, naj naj odločnejše in najstrožje ukrepa, da doseže izročitev odvetnika Po mnenju te stranke bi morali obtožiti Lefebvra tudi združevanja v zločinske namene, kršitve denarnih predp.sov. goljufi’e vohunstva in kršitve vojaške tajnosti. Lc tako bo mogoče doseči 'izročitev človeka, ki lahko računa na zelo vplivne prijatelje. Ivi) V ozvezdju Labod nov sončni sistem? MOUNTAIN VIEW (Kalifornija), 1" — Znanstveniki raziskovalnega središč? ameriške vesoljske ustanove NASA v Mountain Vievv so prepričani, da v vesolju nastaja nov sončni sistem. Šlo naj bi za sistem v ozvezdju Laboda, ki je oddaljeno okrog 10.000 svetlobnih let od našega sistema. Znanstveniki poudarjajo, da so okrog zvezde MCVV-34!) opazili plinasto ploščo, iz katere bi lahko nastali planeti. RIM, 1" — Prihodnji teden se bo znova sestala posebne komisija poslanske zbornice, ki razpravlja reformi varnostnih služb. Potem ko je pomušala poročila vodje SID Casardija, varnostne služile SdS Santilla i;t predsednika vlade Andreottija. bo komisija začela s preučevanjem raznih zakonskih o-snutkov. ki so jih predložili vlada in stranke s ciljem, da pripravi enotno besedilo zakonskega predloga. I danes ob obali KINO KOPER: ob 10. italijansko - francoski: ZORRO; ob 16. ameriški: POMAGAJTE ŠERIFU; ob 18. in 20..3J) angleško - nemški: PRGIJit-: SREČA NA lZOlA: ob 10. domači: SREČA NA VRVICI: ob 16. kinopredstava odpade: ob 18. in 20.30 ameriški: DŽTNGlS KAN. PIRAN: ob 10. ameriški: MALI INDIJANEC; ob 18. in 20.30 francoski: VRNITEV PLAVOLASEGA AGENTA. PORTOROŽ: ob 20.30 italijanski: PAST DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bosta dežurali v Izoli Jestvina na Trgu JLA in poslovalnica KZ na Trgu 22. julija. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je v zdravstvenih u-stanovah vseh treh obalnih mest or ganizirana dnevna in nočna zdrav niška dežunia služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. ŠPORT Portorož: ob 16. uri v avditoriju zadnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial. Koper: ob 8. uri športna srečanja invalidov. Lipica; ob 14. uri mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir. Piraii: ob 9.30 nogometni turnir udeležbo obalnih in zamejskih ekip. Dekani: ob 17. uri. pokalna nogo metna tekma Jadran - Tabor (Sežana). 30 LET STAVBENIKA Na slavnostnem zborovanju delavcev so proslavili 30-letnico delovanja gradbenega podjetja Stavbenik. Gre za eno izmed vodilnih slovenskih gradbenih podjetij, kd je nastalo na obali v skromnih razmerah, danes pa se lahko loteva najzahtevnejših nalog. Na slovesnosti so podelili priznanja stotim jubilantom. Kolektiv Stavbenika šteje 1.200 delavcev in je organiziran v sedmih temeljnih organizacijah združenega dela. L. O. PORT ŠPORT ŠPORT ATLETIKA DRŽAVNO PRVENSTVO V FIRENCAH Irena Tavčar prva v Italiji [ Borovka je zmagala v metu diska z osebnim rekordom (41,20 m) 40 let Spacalovc ustvarjalnosti (Nadaljevanje z 2. strani) se ustanova trudi tudi, da bi »uveljavila sinove našili krajev, med katerimi je tudi Lojze Spacal. Tržačan, ki se je posvetil, slikarstvu, kiparstvu, predvsem pa grafiki in se u-veljavil v tolikšni meri, da je zaslovel po vsem svetu*. Mojstru Spacalu je čestital ob njegovem jubileju in poudaril, da mu je Trst hvaležen za veliki prispevek, ki ga jc kot umetnik dal svojemu rostnemu mestu. Za njim je povzel besedo odbornik zg kulturne dejavnosti in podžupan Giorgio Cesaj-e, ki je prav tako podčrtal pomembnost razprave in svetovno ter domačo razsežnost Spacalove umetnosti. Cesare je izrecno dejal, da je Spacal Slovenec in kot tak predstavnik ene od komponent tržaške večnarodne skupno sti. To je. je dejal, posebnost Trsta, ki naj bi še bolj potrjevala »posebnost njegovega italijanstva*. Čeprav je samo iz njegovih ust prišla 'beseda Slovenec, je avtohtono slovensko komponento našega mesta, katere kulturni izraz jc tudi Lojze Spacal, izenačil s prisotnostjo nekaterih neznatnih nacionalnih in verskih skupin, kar prav gotovo ni" resničen prikaz tržaške stvarnosti in deleža slovenske kulturo v njej. Prof. Sergio Molesi je nato zgoščeno prikazal Spacala in njegovo umetnost skozi obdobja, v katerih je zrasel v velikega mojstra, ki pa bi se bil lahko v svetu še bolj u-Veljavil, a bi bil v tem primeru! izgubil svoje bistvo, ker bi se bil odtujil svojemu K-asu, svojemu mestu. S tem v zvezi je posebno podčrtal Spacalovo ohridsko obdob je, kjer jc umetnik spoznal in pro učil tamkajšnjo geometrično arhitekturo, ki jo je prenesel na naš Kras in «postal Spacal, kakršnega danes poznamo, velik mojster*. Po končanih formalnostih na gradu sta si sledila še ogleda razstav v Rižarni in na univerzi, kjer je umetnika in goste sproje! rektor univerze prof. Gianpaolo De Ferra. Razstava, ki zasluži veliko pozornost, bo trajala do konca septembra, tako da si bodo ljubitelji u-metnosti mogli ogledati vse tri njene dele. Ob razstavi je izšel tudi zelo bogat dvojni katalog, ki prikazuje Spacalovo grafiko ter katalog, z naslovom «Spaca’ — 40 let slikarstva*. BMMM Borova atletinja Irena Tavčar je na mladinskem državnem prvenstvu v Firencah osvojila prvo mesto v metu diska iiiiiiniiiiiiiiiitiiituiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiinMiimiitinmiiiiiiiiiMii AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Švedske Andretti naj hitrejši Ameriški pilot je bil v poskusnih vožnjah prvi - Ferrari-jeva tekmovalca Lauda in Reutemann sta razočarala FIRENCE, 18. — Borova atlet'’ nja Irena Tavčar je na driavne® mladinskem prvenstvu v tem kraj1 poskrbela za izreden uspeli: z®* gala je namreč v metu diska * odlično znamko 41,20 m, kar J* njen osebni in seveda društveni & kord. . Sploh je uspeh Tavčarjeve na te® prvenstvu eden največjih uspeh® n«y samo zamejske atletike, temvn vsega našega športa. Sicer pa ® to le slučajen podvig Tavčarjev’*; saj je Borova atletinja znana zelo resna in požrtvovalna. D* našnji veliki uspeh naše mlade **! mejake atletinje je predvsem s® štiriletnega požrtvovalnega in rej’ nega dela, tako se je Tavčarje'* «prerinila» na sam vrh italijans* mladinske atletike. Žal. da Borova atletinja ni gla tekmovati (to pa zaradi prav® !c?a nika) tudi v metu krogle, kjer S 1 verjetno odnesla' prvo mesto in ® tako poskrbela za edinstveni podvjr Naj omenimo še pi vo mesto Tfl» čana Moreni ja Martinija v osn#JI boju, ko je obenem tudi postavil ne* * V( italijanski rekord (5.351 točk). IZIDI MLADINKE Disk 1. Irena Tavčar (Bor) 2. Tonini (Gualf Videm) 3. Affaticati (CUS Parma) 'L Quintavalla (Fiat Brescia) 53,70 01 Krogla „ 1. Rosselli (CUS Firence) 11,36 ® NARAŠČAJNIKI Osmeroboj 1. Moreno Martini (CUS TS) 5.™ 41,20® 38,64® 38,42 ® ANDERSTORP, 18. - Ameriški pilot Mario Andretti, na lotusu, je bil najhitrejši v poskusnih vožnjah avtomobilske dirke za Veliko nagrado Švedske, ki bo jutri v tem kraju. Krepko pa sta tokrat razočarala Ferrarijeva pilota Carlos Reutemann in Niki Lauda, ki.sta se uvrstila na 12. cz. 15. mesto. Vrstni rod v poskusnih vožnjah: 1. Mario Andretti (ZDA), lotus, 1’ 24*’404i s p.h. 169,3 km na uro 2. \Vatson (Irska), melaren 1’25”545 3. Hunt (VB), melaren F25"626 ■ 4. Scheckter (J. Aft\), \Volf 1'25”881 5. Stuck (ZRN), brabham 1’26"127 12. Reutemann (Arg.), ferr. 1'26”542 13. Brambilla (It.), surtees 1’26"573 15 Lauda (Av.l, ferrari 1'267826 ATLETIKA Alebič 46"3 Na atletskem tekmovanju za po- mladinke. Italijanke so se izkazale kot homogena celota, tako v na padu (še posebej) v obrambi. Gostje so imele največ težav s sprejemom in prav ta igralni element jim je v največji meri ohromil napad. Na mestu ni bil vedno niti blok in tako so morale poražene z igrišča. Zlasti porazen je bil za Nizozemsko vrsto prvi niz, ko so »azzurre* povedle kar z 8:1. V nadaljevanju so gostje razliko omilile, toda bilo je prepozno. Sam začetek drugega seta je bil izenačen vse do deveticc, kar je bilo tudi vse. Po dveh osvojenih setih so varovanke Bellagam-bija popustile in tako so nasprotnice povsem zasluženo osvojile set. Zadnji del igre je bil izenačen samo na začetku in potem Italija ni imela več nobenih težav, saj priborjenega vodstva Nizozemska ni mogla več nadoknaditi. ..........................IIIIIIIMI.......I...................................................................................................................................... Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SA1VLATORCE Namesto cvetja na grob Amalije Škrlj daruje Stana Budin z družino 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Amalije Škrlj daruje Justa Stubelj 2.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Drago Pahor daruje 10.000 lir. V spomin na Maria Lovri ho darujeta Miro in Roža Pečenik 5.000 lir. V spomin na nono Amalijo Škrlj darujeta Pierino in Bojana 20.000 lir /o PD Rdeča zvezda. V spomin na očeta Stanka Miliča daruje Stanko 100.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Amalije Škrlj darujeta Renata in Leo Kralj 3.000 lir za PD Rdeča zvezda. Ob peti obletnici smrti drage mame Ivanke daruje družina Milkovič (Gropada) 5.000 lir za šolo K. D. Kajuh. Ob prvi obletnici smrti sestro Rozine Bernetič daruje sestra Silvestra Grgič 3.000 'lir za Dijaško matico. Ob 4. obletnici smrti mame Vide daruje Majda Furlan 5.000 lir za poimenovanje šole v Ul. Donadoni. Namesto cvetja na grob Antona Mamola daruje Miloš Kovač 5.000 lir za poimenovanje šole v Ul. Donadoni. V počastitev spomina pok. Antona Mamola darujeta Senja Prinčič in Pavel Chersi z družino 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Antona Mamo la daruje družina Purič iz Saleža 5.000 lir za sklad Otona Berceta. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČI NE: V spomin na Ružino žagar-Ber- netič daruje družina Počkar (Bazovica) 5.000 lir. Družina Križmančič (Frlinovi, Bazovica) 10.000 lir. Ob krstu Rada Kocjančiča darujejo starši, sorodniki in prijatelji 70 tisoč lir. Ob poroki Rudija Marca je vesela družba zbrala 50.000 lir. Ob 30. obletnici smrti očeta in v spomin na brata Alojzija darujeta Danica in Marija Verša 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na pok. Maria Lovriho daruje Valter Lovriha z družino 10 tisoč lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Amalije Škrlj daruje družina Josip Guštin 10 tisoč lir za PD Rdeča zvezda. V isti namen daruje družina Marino Kralj 5000 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na Amalijo Škrlj darujeta Dorica in Radi 5000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Amalije Škrlj darujeta družini Kresevič in Sulli 5000 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na pok. Milana Valesa darujejo prijatelji 25.000 Ur za ŠD Primorje in 25.000 lir za veterane šD Primjrja. V spomin na pok. Milana Valesa darujeta Guerin? in Milko 5000 Ur za ŠD Primorje. Narpesto cvetja na grob Maksa Ro beka daruje družina Mirko Guštin (Repen 54) 3000 lir za PD Kraški dom. V spomin na Maria Lovriho daruje Josipina Pečenik 5000 lir za ŠD Breg. Namesto cvet ia na grob Amalije Škrlj darujejo Marija, Anica in Sonja (Zgonik) 10.000 lir za PD Rdeča zgezda in 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin i j Mana Lovriho .da- rujeta Miro in Roža Pečenik 5000 lir za PD V. Vodnik. Za ŠD Kosovel daruje Mario Matjašič (Barkovlje) 2000 lir. Ob priložnosti srečanja z nekdanjimi sošolci daruje Viktorija Mersnik 5000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Amalije Škrlj daruje Anica Stubelj z družino 2.500 lir za PD Rdeča zvezda in 2500 lir za ŠK Kras. Na sedežu prosvetnega društva V Boljuncu so darovali za Skupn-»t Družina Opčine: Lojzka Kozina (Bo-Ijunec 412) 10.000. Karmel Maver (Boljunec 20 ) 5.000, družina Kozina (Boljiuiec 15«) 3000. Loredana in Al-do Maver (Boljunec 38) 5000, Ana Bolčič (Boljunec 382 ) 5000 in Draga Ota (Boljunec 21) 5000 lir. Ob pogrebu Sante Antonini darujejo pevci 25.000 lir za PD Prešeren. Za kotalkališče ŠD Polet darujejo Mila in Mario Marson 5000 ter Dragomir Jejčič 2000 lir. Namesto cvetja na grob Ivanke Grgič (Zvankove) daruje soseda 3000 lir za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Majalde umrle v Argentini darujeta Nini Košuta (Madonetov) in Danilo Pertot z družinama 10.000 lir za kriško glasilo Skdanc. V isti namen darujeta Adelina in Tojče 5000 lir za PD Vesna. V spomin na prijatelja Milana Valesa darujejo prijatelji 25.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Antona Mamola daruje Milko Cibic z družino 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Marino Kralj daruje ob rojstvu sina Andreja 10.000 Ur za ŠD Primorec. Zdenka in Kosenka darujeta 15.000 lir za &D Primorec. kal Jugoslavije v Sarajevu so med drugim dosegli naslednje izide: 400 m: Alebič 46”3 Skok v daljino: Stekič 7,85 m Ženske — 200 m: Pavličič 23"6 HALLE, 18. — Šved Dan Glans je dosegel najboljši letošnji izid v teku na 3000 m steeple s časom 8'16”3. * # * VARŠAVA, 18. — Na mednarodnem atletskem mitingu v tem kraju je Kubanec Juantorcna zmagal v teku na 400 m s časom 45”73, njegov rojak Leonard pa je bil prvi v teku na 100 m s časom 10’ '20. NOGOMET Italija A prva VIDEM, 18. - Italija A je osvojila prvo mesto na mednarodnem mladinskem turnirju za »Pokal mesta Videm*. V' finalu za 1. mesto so »azzurri* premagali Bolgarijo z 2:1 (1:0). V srečanju za 3. mesto je Italiji B odpravila Madžarsko kar s 4:0 (1:0) ODBOJKA V PRIJA!ELJSKEM SREČANJU Italija oddala Nizozemski samo en set Italija Nizozemska 3 (9, 9, -5, 10) ITALIJA: Martino,'Ferlito, Privi-tera, Pizzo, Gualaldi, Ciopni, Dalla-ri, Stanzani, Bigiarihi, Carchiolo, Gamba in Za m boni. NIZOZEMSKA: Kruims, Balihe nes, De Vries, Sarriberg, V?ortel-bon, Remmer, Theclen, Putten, Jan-sen, Pclsen in Weiss. Sodnik: Van Dam (Nizozemska), stranski: Schiro, zapisnikar: Zac chigna. Gledalcev:, 500. Kot je bilo pričakovati je ženska mladinska reprezentanca Italije premagala Nizozemsko. Vsekakor pa moramo omeniti, da Nizozemska v Evropi v tej športni panogi ne pomeni veliko, čeprav si je priborila mesto med dvanajstimi državami starega kontinenta zu letošnje prvenstvo. Obe srečanji, tako v Trstu, kot tudi v Gorici, sta služili trenerjema Bellagambiju in Akker-liuisu za uigravanje najboljše še sterke in preverjenje učinkovitosti. Po drugi strani sta poskušala doseči tudi čim bolj ponovljen izid, saj nista napravila veliko menjav. Samo srečanje je bilo še kar zanimivo, ker ob tem času res ni pričakovati še vrhunske,forme in ni mogoče mimo dejstva, da so igrale TENIS LONDON, 18. — Mehiški igralec Ramirez je zmagovalec mednarodnega teniškega turnirja «Queen's club*. Ramirez je premagal Angleža Coxa 9:7, 7:5. ZDRAVKO GABROVŠEK novi slovenski šahovski mojster LJUBLJANA — Zvezna kvalifM cijska komisija pri šahovski zve® Jugoslavije je na seji ^ v Beograd* sklenila, da se slovenskemu šahi® ing. Zdravku Gabrovšku iz Ljubil* ne podeli naslov jugoslovanskega s* hovskega mojstra. Ing. Gabrovšek, ki je bil v let^k,] l njem seznamu slovenskih šaliist«' jT ‘ pri ŠZ Slovenije voden kot prvok*- e j tegornik, je izpolnil normo za ref>t J C *Pra> Mpi Na wm Set Mšlt 'W|( !»i]ii H »m. 'taci h *1 K* 'ne( V ji > Ha '"••ll H b l u Hi fene tcguuuiv, j c iiuimu oa J, strski naslov že pred 22 leti na ni«* o ut oni uuuiu v uv. ptvu tuw ui* »»• l narodnem turnirju leta 1955 v Lj«" ljani, ko je z 9 točkami delil 6- °| j; . 11. mesto med 18, udeleženci in “ ■- J skupaj s Pucom in Pircem najbolj (li iiiifčnnrii ^lAtrnrvtui tiirnirill ^ TURNIR KADETOV Visoka zmaga Konlovda Včeraj je bil na Kontovelu prvi dan mednarodnega košarkarskega turnirja za kadete. V prvem srečanju je Kontovel brez večjih težav premagal Servolano s 100:60. V drugi izločilni tekmi, ki je bila zelo izenačena, pa je Koper premagal mariborski Branik s 66:64. Danes bosta finalni tekmi. Ob 9. uri bo finale za 3. mesto med Servolano in Branikom. Ob 10.30 pa bo srečanje za 1. mesto med domačim Kontovelom in Koprom. Sledilo bo nagrajevanje. V zadnjem kolu prvenstva »pomlad* je bil včeraj na Kontovelu slovenski derbi med Kontovelom in Bregom. Zmagal je Kontovel s 60:44 (37:17). MILAN, 18. — Milančanka Iris Corniani je postavala nov italijanski rekord v plavanju na 100 m prsno z 1’15"8. uvrščeni Slovence. Na turnirju , ^ sodelovali: dva velemojstra (Sta®. (, 1 berg in Pirc), sedem mednarodn' mojstrov, šest mojstrov ter twj i mojstrski karididati. Zmagovalec b; nirja je bil Karaklajič pred Milič«® * i: in Udovčičem. Norma za osvoji'*!! mojstrskega naslova (po sedahr 'ia izračunih) je bila 8,5 točke. Hi Nov pravilnik o kategorizaciji ^ Jkin 'in histov, ki jc bil sprejet lani na konferenci ŠZ Jugoslavije v Irt. H gradu namreč dovoljuje podeljeval a t®jj „ igralcem, ki so tak rezultat doser *Bck naslovov šahovskega - mojstra K, H pred sprejetjem tega sklepa. 1956 je novi h10' V letih 1955 in 1956 je nw< •- j, -i ster ing. Zdravko Gabrovšek, ki) rth malo poznan mlajšim ljubiteljem **j [ke bovške iere na Slovenskem, dos«?.. 'i , % bovške igre na Slovenskem, do» tudi najboljše rezultate v svoji bovški karieri. Tako je bil na ' prvenstvu Slovenije leta 1955 v Lju® W ljani republiški prvak. Leta 1956 r 'm nrav tako v Liubliani na (j iH nem turnirju za prvenstvo Jugb vije delil C. do 7. mesto med 1” yi deleženci. Pri tem ne smemo ti tudi njegove uspešne igre v «KIlj LUŠK iz Ljubljane, ki je takrat ' državnih ekipnih prvenstvih ve® posegla po visokih uvrstitvah. Gabrovšek se je zadnjič leta } y udeležil 12. prvenstva Slovenije , Ljubljani, vendar pa je doseg skromno uvrstitev. Novi mojster J, pripadal nadarjeni generaciji, *, venskih šahistov (Grosek, Knv Trampuž, Vospernik in drugi)- , g so se domala vsi posvetili ter se s šahom ukvarjali le 0 časno. , Silvo Kova« ni'* \ "Ha K KOŠARKA V PRVI DIVIlUl SPODRSLJAJ JADRANA t Naši košarkarji so včeraj izgubili z ekipo San Ser9 S. Sergio (35:35) Jadran B 81: 1• Mladcu Škerlj JADRAN B: Škerlj 2, Tavčar, cal 6 (2:6), Oblak, Sosič 16 Košuta 5 (1:3), Kapic 10 (2:3). ^ ko 18 (2:5), Lukša 16, Parovel-TRENER: Brumen. m PM: Jadran B 11:22, S. Se«1 15:31. Jadran B je odigral eno sl8°,^. tekem v tem prvenstvu in je ženo izgubil. Naši fantje so povsem lagodno in brez vsak*®,), zagrizenosti, predvsem v V napadu pa sta edino Perko in ^ ša uspešno zadevala. Naj omenimo, da je to bila vilna tekma dolgoletnega Bore' ^ igralca Mladena Škerlja, ki se posvetil sodniški karieri. ^