Celje - skladišče D-Per 545/1975 GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA maj 1975 SPREJET RAZVOJNI PROGRAM 1975-80 TOZD ROG. SLATINA Srednjeročni razvojni program, ki smo ga pred kratkim sprejeli na seji delavskega sveta in zajema obdobje do 1980. leta, v dobršni meri temelji na dosedanjih izkušnjah in (nežnostih za razširjeno reprodukcijo. Strategija razvoja ni snovana na črnogledih predvidevanjih, značilnih za dobo recesije. Vsekakor je naša želja, da čim hitreje uresničimo predvideno širjenje (ekspanzijo), vendar je le-ta pogojena z zagotovitvijo potrebnih sredstev za investicijska vlagajna. In kaj obsega razvojni program? Temeljna značilnost proizvodnje je še nadalje ročna obdelava steklenih izdelkov. Pri tem programu je delavec največjega pomena v proizvodnji kakovostnih izdelkov. Ce bi to nekoliko drugače povedali, pomeni, da moramo v prihodnje kar največjo skrb posvetiti strokovnemu izpopolnjevanju steklarjev in brusilcev. Umevno je, da to narekuje tesnejše sodelovanje" s steklarsko šolo. Se hitreje kot doslej bo treba razvijati industrijsko oblikovanje ne le pri kristalinu, temveč tudi pri krista- lu. Ce ne bi ravnali tako, načrtovanega ne bi mogli izpeljati v tolikšni meri, kakor smo si zastavili. Želimo ostati v skupini proizvajalcev najbolj kakovostnega, ročno izdelanega stekla. Zato bo v letih od 1975 do 1980 naša temeljna naloga, da si prizadevamo za popolno uresničitev sprejetega programa. Pregled vlaganj 1975—1980 1975 1976 1977 T978 1979 — kislinska polirnica in brusilnica — kadna peč — zmesama — nova talilna hala s topilno pečjo 17.500.000 7.500.000 — 21.000.000 — 15.000.000 15.000.000 Skupaj: 76.000.000 dinarjev Zaradi predvidenega asortimenta moramo spremeniti konstrukcijo (zgradbo) talilnih peči. Tako je že v prihodnjem letu, ob rekonstrukciji II. lončene peči, predvidena gradnja kad-ne peči za kristalin, v letih 1977—1979 pa gradnja kadne peči za kristal. Poleg omenjenih vlaganj bodo po- trebna še vlaganja v dodelavo in ople-menjevanje stekla. Tukaj gre za stroje, ki jih steklarna nabavlja iz svojih sredstev, predvsem iz amortizacije. Predvidena proizvodnja stekla 1975 1976 1977 1978 1979 1980 ton din ton din ton din ton din ton din ton din Brušeno s vin. steklo 294 47.716 315 60.850 330 73.990 345 87.125 357 100.260 500 141.615 gladko svinčeno steklo 226 12.503 245 15.945 258 19.385 270 22.825 270 22:825 360 37.100 sliakno steklo 81 7.433 87 9.480 92 11.525 95 ‘ 13.570 100 15.615 130 22.050 gladko steklo 647 50.759 690 64.735 720 78.710 755 92.685 795 106.660 1035 150.655 skupaj 1248 118.410 1337 151.010 1400 183.610 1465 216.205 1522 245.360 2025 351.420 zaposlenih 1175 1200 1220 1245 1250 1400 Celotni dohodek in delitev 1975 .1976 1977 1978 1979 1980 celotni dohodek 121.411 154.500 187.590 220.680 253.770 357.000 materialni stroški 48.245 63.395 78.545 93.695 108.845 155.000 bruto dohodek 71.966 89.545 107.125 124.705 142.285 205.500 amortizacija 3.310 4.050 4.790 5.530 6.270 8.750 osebni dohodki bruto 47.000 58.000 69.000 80.000 91.000 127.550 ostanek dohodka 11.130 13.660 16.230 ■ 18.780 21.325 35.500 Razvojna programa za Slovensko Bistrico in Kozje bo treba še narediti. dipl. inž. V. Djtnovskl Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tlšma # Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina # Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1800 Izvodov # Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana 3 'is: 1. TROMESEČJE TOZD STEKLARNA SLOV. BISTRICA SLABO KAŽE Obdobje januar—marec se je v TOZD steklarna Slovenska Bistrica končalo pod pričakovanji, se pravi, precej slabše, kot so na delavskem svetu sprejeli plan za leto 1975. Kljub temu, da je bil plan skrbno pripravljen in povsem realen in ga mora TOZD do konca leta doseči. FINANČNI PLAN ZA OBDOBJE JANUAR MAREC 1975 DVE UDARNIŠKI Naši mladinci, ki so se udeležili letošnje delovne akcije »Kozjansko 75«, so se 18. maja vrnili v svojo delovno organizacijo. Preden so se mladi člani kolektiva prijavili za akcijo, niso mi- Plan 1975 Realiz. 1975 % 1974 75:74 •/« potrditev za to sta dve udarniški znač- celotni dohodek 12.000.000 10.443.126 87 6.755.84 154 ki in dve priznanji, na katere smo porabljena sredstva 5.928.450 5.693.813 96 2.883.022 197 mladi lahko upravičeno ponosni. Tako pogodbene obveznosti 212.520 228.050 107 94.522 241 so se oddolžili kolektivu za zaupanje zakonske obveznosti 784.050 676.734 86 295.982 229 in predsedstvu osnovne organizacije dohodek za delitev 5.074.980 4.100.082 81 3.557.983 115 dokazali, da je izbralo prave mladince sredstva za sklade 1.549.980 580.924 37.5 1.291.098 45 in mladinko. zaposlitev 318 232 137 Udarniški znački sta si priborila bruto osebni dohodek 3.525.000 3.519.158 100 2.266.885 155 Minka Ceršak in Stanko Strniša, pri- izvoz 237.000 196.936 82.5 181.466 108 znanji pa sta prejela Miro Humski in Ivo Halužan III. Udarniški znački ima- Razpredelnica jasno kaže, da v štorih po šestemesečnem obračunava- ta toliko večjo težo, ko vemo, da jih TOZD Slovenska Bistrica tako ne smejo več delati, čakajo jih še velike naloge, da v preostalih devetih mesecih položaj občutno zboljšajo. Ostanek dohodka, ki so ga planirali, je desežen komaj za 37,5 odstotka. Pripomniti je treba, da še niso začeli obračunavati amortizacije novega obrata. To bodo nju in se bo obremenitev pokazala v pravi luči. Obremenitev bo veliko večja, ostanek dohodka pa nižji. Slabi finančni pokazovalci so dovolj močno znamenje, katerega se mora zavedati vsak član kolektiva. dipl. Inž. V. Djinovski MLADINSKI KLUB je bilo podeljenih le 9. Mladinska delovna akcija »Kozjansko 75« je prerasla republiške okvirje, postala je zvezna akcija, saj so se mladi iz vse domovine odzvati klicu nerazvitega Kozjanskega. M. Šarlah OBVESTILI USPEH ZSMS BRUSILNICE KOZJE Na ustanovnem sestanku aktiva mladih v obratu Kozje so mladi sprejeli sklep: opozoriti krajevne in občinske dejavnike na probleme mladih v Kozjem. Prostorov za shajanje, za družbeno, kulturno in drugo dejavnost ni bilo. Po enem letu so prišli do spoznanja, da brez lastne pobude in trdega dela stanje ne bo nič boljše. Tako so v svoj delovni načrt pripisali še eno točko in si zastavili nalogo, da bodo rešili še ta problem. Rečeno, storjeno. Ze v počastitev dneva Osvobodilne fronte so mladi odprli svoj klub. Ta klub je plod prizadevanj in stvarnega dela mladih iz brusilnice v Kozjem. Preureditev starega prostora je zahtevala veliko dela. Opravljenih je bilo več ko 100 udarniških ur. Prostor je dobil lepo podobo. Z izkupičkom z mladinske veselice in srečelova so kupili gramofon, televizor, šahe, del sredstev pa je ob izkazani prizadevnosti mladih prispevalo prosvetno društvo »Bohor« iz Kozjega za razni inventar. Za popestritev slovesne otvoritve so svoja dela razstavili likovniki »Brusilk«, ki delujejo v okviru ZSM brusilnice. S tem, da sta klub in prostor urejena, pa delo še ni končano. Treba je sestaviti program organiziranega dela. Za zdaj so predvideni naslednji termini oziroma je čas razporejen ta: kole: Ob sredah — DISCOTEKA, ob četrtkih TRIBUNA KRAJA (problemi, dogovori, akcije), ob petkih — DOMA IN V S VETU—AKTUALNOSTI, ob sobotah - ŠPORTNA NAPOVED-NK KOZJE. Vmes je še delovanje sekcij in podobno. Ureditev mladinskega kluba v Kozjem je nedvomno velik uspeh mladih iz brusilnice. Zdaj imajo svoj prostor, ki so ga uredili z lastnim trudom in s skupnim delom, - pri katerem so sodelovali prav vsi mladi iz našega obrata. V veliko pomoč so bili mladi iz Ploč in Vrgorca. Posebne pohvale pa gredo predsedniku ZSM Antonu Joštu, Vinku Polajžerju, Francu Pišlerju in Francu Černelču. Za vse nas v brusilnici je najlepše plačilo skupna akcija. Samo s skupno akcijo je mogoče doseči nove delovne uspehe, uspehe, ki so velika spodbuda za naprej. Jože Božiček Večini članov kolektiva je znano, da nabiralnik pred vratarnico, ki je namenjen raznim prispevkom za naše glasilo, služi izključno v te namene. Čeprav je nekoliko zbledel napis na njem, je v vsakem primeru dovolj razvidno, za kaj ga imamo Žal nekateri še danes ne vedo. da ta nabiralnik v nobenem primeru ni namenjen redni pošti, ki jo pošiljamo svojcem ali znancem. Tako se zgodi, da najdemo v njem cel kup pisem, dopisnic ali razglednic, ki so naslovljene v druge kraje. Nobeden od tistih, ki so uporabili nabiralnik za tako pošto, naj ne bo presenečen, če bo kateri izmed naslovljencev kuhal zamero zaradi prepozno prejete pošte, kajti mi le enkrat na mesec izpraznjujemo nabiralnik. Torej ne mečite pošte, ki je namenjena drugim, v nabiralnik uredništva »Steklarja«. Prihranili boste jezo sami sebi in vašim dragim. Podobno kot uredništvo »Steklarja« bo tudi delavska kontrola nastavila poštni nabiralnik. Le-ta bo namenjen Izključno za pošto, namenjeno delavski kontroli. Vsi člani kolektiva, ki imajo karkoli sporočiti delavski kontroli, bodo lahko uporabili ta nabiralnik. PREJELI SMO PIŠITE TUDI ZA JUTRI V TOZD Slovenska Bistrica je po stalö glasilo »Steklar pomembna oblika obveščanja vsakega posameznika o dogodkih v OZD in TOZD. Po mnenju večine je velika pridobitev v okviru prizadevanja za uspešnejši razvoj samoupravnega sistema in daje širše možnosti za seznanjanje z odločitvami o dosežkih v proizvodnji in tudi na drugih področjih življenja v kolektivu. Tako je obveščanje s »Steklarjem« postalo veliko uspešnejše. Pripomnimo naj le to, da bi v »Stekiar- S predlogom tovarišic in tovarišev iz Slovenske Bistrice se v uredništvu Steklarja v celoti strinjamo. Zavedamo se tudi, da tk predlog ni novejšega datuma, saj bi vsako glasilo delovne organizacije moralo biti bolj obveščevalec kot poročevalec, že od vse-ga začetka smo si za to tudi prizadevali. Moramo reči, da je doslej v večji meri ostalo pri prizadevanjih, nekaj premikov na boljše pa je bilo le doseženih. V tako razgibanem življenju in pri načinu odločanja, ki smo ga doslej poznali pri nas, peščica ljudi v uredniškem odboru kaj težko uresničuje temeljno nalogo. Ko bomo navajeni — upamo pa, da bomo kmalu — naše misli posredovati kolektivu, preden smo kaj sk)e- Naše zgodovine ne smemo preveč zapletati, ker je preprosta, treba je samo razvrstiti dejstva, povedati resnico. Miha Marinko Veličina je v tem, da mi ljudje tudi kot vrsta — ne pa samo kot otroci — nismo rojeni popolni. Ernst Bldch V revolucionarnem in duhovnem ustvarjanju obstajajo velika imena, toda obstajajo tudi milijoni brezimenih, katerih napori, pa naj so bili še tako ju« morali pisati ne te o preteklih-dosežkih, temveč bi se morali zavzemati za teme, ki še stojijo pred kolektivom. Obširneje naj bi obravnavali načrte in naloge. Tako bi bili člani kolektiva pravočasno seznanjeni in na podlagi tega bi laže sprejemali sklepe, Prepričani smo, da bo uredništvo sprejelo naš predlog kot tehten prispevek k še zanimivejši vsebini »Steklarja«. nili, in ko ne bomo od danes na jutri sklicevali raznih sestankov, bomo naše temeljno poslanstvo v prid kolektiva laže odpravili. Nujno pa je tesno sodelovanje med uredništvom Steklarja in vsemi člani kolektiva. Vsakdo ima pravico, da pove svoje mnenje. Naše glasilo mora biti plod nas vseh, ne le uredništva in redkih sodelavcev. Zato si želimo čimveč vaših prispevkov. Vsi skupaj bomo lahko dosegli pre mik, kakršnega predlagate, seveda pa bo še vedno ostalo precej stvari, o katerih bomo morali za nazaj poglobljeno pisati, saj lahko iz analiz marsikaj koristnega pridobimo. Uredništvo skromni in neopazni, so bili velik kolektivni prispevek, Veljko Vlahovič Za nas je demokratičen samo tisti proces, v katerem se krepijo pozicije delavskega razreda. Petar Stambolič V dobrem je kaj lahko biti dober — samo v stiski boš spoznal junaka. Petar Petrovič - Njegoš Kolikokrat smo užaljeni, ker nam kdo ne ponudi česa, kar nam v resnici nič ne pomeni. Erick Koffer KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE Sklenili delovno razmerje v TOZD steklarna Rogaška Slatina: 1. Janez Kiakočer, PKV steklobrusilec, obrat Kozje 2. Marjan Lesjak, PKV steklobrusilec, obrat Kozje 3. Stefica Mikuljahj NK delavka, za določen čas 4 Božena Solinah, NK delavka, za določen čas 5. Vera Planinšek, NK delavka, za določen čas 6. Stanka Štruklec, NK delavka, za določen čas 7. Peter Razpotnik, elektrotehnik 8. Stanislav Cverlin, NK odnašaleo Prekinili delovno razmerje v TOZD steklarna Rogaška Slatina 1. Anton Plemenitaš, KV soboslikar — upokojen 2. Albina Šmit, KV sfeklobrusilka — upokojena 3. Irena Krošovic, knjigovodja osnov, dej. — odpoved 4. Jože Jordan. PKV steklobrusilec — JLA 5. Anton Bukšek, NK odnašalec — od-'poved 6. Jože Peer, NK odnašalec — odpoved 7. Rudi Bele, NK odnašalec — odpoved 8. Josip Lugarič, NK delavec — izključitev 9. Rozalija Kovačič, KV steklobrusilka, Kozje — odpoved 1. Branko Cvetko, sin Franca 2. Lucija Kračun, hči Milorada 3. Bojana Štih, hči Emilije Novorojenčkom želimo obilo zdravjal POVZETEK IZ RAZPRAVE NA RAZŠIRJENI SEJI ZK SPOSOJENE MISLI \ ■ '» • - V H SAMOUPRAVNI ORGANI SO SKLENILI Zaradi preobširnega gradiva, ki so ga samoupravni organi v tem mesecu obravnavali na svojih sejah in sprejeli ustrezale sklepe, in zaradi pomanjkanja prostora v »Steklarju« smo se tokrat odločili, da objavimo tiste sklepe, M se nam zdijo najbolj aktualni. Konferenca sindikata steklarne, 28. 4.: — Kolektiv naj se vključi v akcijo pomoči Brkinom. Vsak član kolektiva naj bi prispeval 5 dinarjev, predlog pa naj gre na zbore delovnih ljudi. — Na zborih delovnih ljudi naj se prav tako razpravlja o denarnih sredstvih za sklad v primeru elementarnih nesreč. Sklenili so, da bo sindikat v celoti podprl to akcijo. ,— Predložili so delavskemu svetu, naj bi najnižji osebni dohodek V TOZD Rogaška Slatina znašal 1.600 dinarjev, do sprejetja novega pravilnika o Osebnih dohodkih, ki predvideva najnižji osebni dohodek 1.800 dinarjev. — Podan je predlog, da se uredi osebni dohodek vodje TOZD inženirja Pelka v višini 2000 točk. — Po prvomajskih praznikih izvoliti konferenco sindikata OZD, v katero bodo delagati izbrani iz vseh TOZD. — Leta 1977 bo steklarna praslavila zlati jubilej. V ta namen je treba določiti komisijo, ki bo pripravila program proslave. V komisiji naj bi bil po 1 član družbenopolitičnih organizacij, v sodelovanju z vodilnimi. Konferenca je v to komisijo imenovala predsednika konference Jožeta Halužana. — Predlog delavskemu svetu, da bi ' organizirali prevoz na morje za tiste člane kolektiva, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva. — Pripraviti referendum, na katerem bodo člani kolektiva odločali o osemurnem delavniku in prosti soboti. O tem obvestiti delavski svet. Delavski svet TOZD-Rogaška Slatina, 9. 5.: — Delavski svet sprejme na znanje informacijo o novem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. — Delavski svet potrdi spremembe določil samoupravnega sporazuma o materialnih stroških, ki je bil objavljen v sindikalni listi in se glasi: a) Dnevnice za službena potovanja v državi in stroški prenočevanja: — za odsotnost več kot 8 do 12 ur 90 dinarjev — za čas odsotnosti več kot 12 ur 140 dinarjev Stroški prenočevanja na podlagi računa se povrnejo v višini 160 dinarjev, brez računa pa 70 dinarjev. Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v, višini, ki velja za republiške upravne organe. b) Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene se izplača 1,50 dinarjev za prevoženi kilometer. c) Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 1.200 dinarjev. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je delavec vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil. d) Povračil stroškov za prevoz na ‘ delo in z dela so deležni tisti delavci, ki so oddaljeni več kot 5 kilometrov pa eno stran. Kjer ni možen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, se stroški obra- — Potrdi se načrt družbeno-ekonom-skega razvoja TOZD Steklarne Rogaška Slatina. Načrt predvideva: razvoj TOZD, kazalce uspešnosti poslovanja, zaposlenost, investicije. — Delavski’ svet je obravnaval pritožbi tovarišev Stanimira Mladenoviča in Franca Stojnška. Sprejet je sklep, da se potrdi pravilnost izrečenega ukrepa proti kršilcema delovnih dolžnosti, ki jih je izrekel odbor za medsebojna delovna razmerja, kazen izključitve iz kolektiva pa se pogojno odloži do izreka sodbe. — Potrjen je predlog konference sindikata, da bo najnižji osebni dohodek v TOZD 1600 dinarjev. — Delavski svet potrdi predlog odbora za medsebojna delovna razmerja, da se odpre delovno mesto »sekretar samoupravnih organov«, z naslednjimi pogoji: 1. politična šola, 2. 5-letna praksa, 3. da je družbenopolitično neoporečen. čunavajo v višini 0,50 dinarjev za kilometer. e) Regres za prehrano med delom znaša 150 dinarjev. Vsi sklepi stopijo v veljavo s 1. 3. 1975. — Delavski svet sprejme sklep, da se najame posojilo za odpravo posledic potresa stanovanjske hiše Tržišče 22. TOZD Rogaška Slatina bo najel posojilo pri SIS Šmarje pri Jelšah v znesku, 1.000.000 dinarjev za dobo 25 let po 4,5-odstotni obrestni meri. Letno odplačilo bi znašalo približno 65.000 dinarjev, posojilo pa bi začeli odplačevati leta 1977. Anuitete se odplačujejo iz sklada skupne porabe. — Potrdi se plan reprezentančnih stroškov v višini 196.000 dinarjev in rednih stroškov reklame v višini 84.000 dinarjev. Posebej se predlaga za izdelavo kataloga naših izdelkov 150.000 dinarjev, kar bremeni sredstva za reklamne namene. Predlog načrta posebnih stroškov v letu 1975 je takle: — Potrdi se predlog upravnega odbora, da se vročinski dodatek začne izplačevati od 15. 5. do 15. 9. 1975. — Odobri se znesek 2.000 dinarjev organizaciji ZRVS-Tržišče, kar bremeni sklad skupne porabe. — Potrdi se izvensodna poravnava s Stankom Šmitom in Aleksandrom žekarom, ki sta bila poškodovana dne 22. 1. 1973. Obema se izplača odškodnina v znesku po 55.000 dinarjev. Zavarovalnica »Sava« je prvemu že izplačala 20.000, drugemu pa 10.000 dinarjev, kar pomeni, da se Šmitu izplača še 35.000, Žekaru pa 45.000 dinarjev. — Vlogo tovariša Ludvika Drimela glede priznanja racionalizacije za uvedbo posebne barve za označevanje naj tehnični sektor prouči in poroča delavskemu svetu do prihodnje seje. . — Delavski svet je sprejel predlog zavoda za mednarodno znanstveno in tehnično sodelovanje, da steklarna sprejme 4 kandidate iz Nigerije. Stroške krijejo sami. Vrsta stroškov Doseženo 1974 Plan 1975 Indeks Dos. v. 3 mes. reklame, razstave 64.647,10 84.000,00 129,9 11.916,00 stroški kataloga — 150.000.00 — — reprez. stroški 151.217,20 215.864,30 196.000. 00 430.000. 00 129,9 199 23.231,55 35.147*55 — Delavski svet je obravnaval vlogo privredne komore Beograd glede udeležbe na konferenci steklarjev, ki bo v Skopju 21. in 22. oktobra letos. dani delavskega sveta menijo, da je to sicer koristen zbor steklarjev, toda stroški so izredno visoki. Zaradi tega so sklenili, da priporočajo pri-pravljalcem seje, naj bi bili stroški v mejah normalnih, ker obstaja prepričanje, da so lahko daleč pod višino predloženih. V primeru, če bodo stroški ostali v višini predloženih, se steklarna ne bo udeležila konference steklarjev. — Delavski svet je sprejel sklep, da se povišajo honorarji sodelavcem tovarniškega glasila »Steklar«, in sicer: za lektorirajnje 700 dinarjev za tehnično oblikovanje 700 dinarjev za vrstico v koloni z navadnim tiskom 1,10 ■ za vrstico v koloni z drobnim tiskom 1,30 za kvadrat v križanki 1,00 za fotografijo 30 dinarjev za portret 15 dinarjev za šalo 30 dinarjev risba-karikatura 50-100 dinarjev Za razne sklepe, ki pridejo v poštev za objavo, za vrstico 50 odstotkov manj kot za vrstico z navadnim tiskom — 0,55 dinarjev, predelani zapisniki 0,80 dinarjev. Za izjemne primere, ko gre za poseben prispevek, pa se pooblasti uredništvo, da se za višino honorarja dogovori s piscem sestavka. Na seji 15. 5.: — Zadnje čase se pojavljajo primeri, da je povprečna vrednost točke po delovnih enotah različna. Razlike nastajajo zaradi neplačanih ur (boleznine nad 30 dni, plačana odsotnost zaradi družbenopolitičnih dolžnosti ipd). Sprejet je začasen sklep, da vse delovne enote izdvajajo sredstva OD, ki so ostala neizkoriščena zaradi neplačanih ur in ki jih plačajo druge delovne organizacije, v skupni sklad osebnih dohodkov TOZD Rogaška Slatina. Ta sredstva se v prihodnjem mesecu razdelijo po delovnih enotah glede na njihovo točkovno udeležbo v sredstvih za OD. — spremeni se 2. člen statutarnega sklepa s tem, da se v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti namesto 12 poveča na 30 članov. Dopolnilne volitve za še 18 delegatov bodo 20. junija. — Vodji TOZD se določi 67,5 odstotka osebnega dohodka direktorja OZD, s 1. 5. 1975. — Letos se organizira prevoz delavcev in njihovih družin na morje, in sicer s privatnim kombijem. Vsaka družina plača 500 dinarjev, razliko v ceni pa sindikalna organizacija, ki bo ta sredstva dobila pa zaključnem računu za leto 1975. — Delovno mesto sekretarja samoupravnih organov se oceni s 1300 točk. — črta se člep 23/b ter .se v bodoče nadure planirajo naprej, vsak vodja sektorja potrdi nadure in predloži upravnemu odboru. — Oddelku lesostrugame se zaradi povečanega obsega, zahtevnejšega dela in zastarelosti pravilnika o OD, do sprejema novega pravilnika, prizna dodatek v višini 300 dinarjev, katerega naj obračunski oddelek spremeni v točke. — Sprejme se sklep, da se nabavita dve registriski uri za prihod na delo in odhod z dela. — Obvesti vse poslovodje, da so dolžni pustiti člane samoupravnih organov na seje ne glede na to, ali je seja v njihovem delovnem času. —Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša za delavce, ki so invalidsko upokojeni, in za delavce, ki so delali nad 20 leti 3 povprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SRS v preteklem letu, za druge pa 2 povprečna osebna dohodka. Enak znasek gre delavcu v primeru smrti najožjih članov družine. Nagrade ob delovnih jubilejih Delavcem ob delovnih jubilejih pripada nagrada (enkratna), ki za 20 let aktivnega dela v steklarni znaša 3.450 dinarjev. Tako oblikovana sredstva se povečajo z zakonom določenimi pri-' spevnimi stopnjami. Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se lahko upošteva tudi delavca, ki je že prekoračil enega takšnih jubilejev. V tem primeru le lahko Izplača nagrada samo za en delovni jubilej. Nagrade učencev v gospodarstvu - Nagrade za čas praktičnega dela učencev v gospodarstvu znašajo mesečno najmanj: v I. letniku 600 dinarjev, v II. letniku 700 dinarjev in v III. letniku 850 dinarjev. Nagrade študentov in dijakov na praksi srednja šola 600 dinarjev višja šola 700 dinarjev visoka šola 850 dinarjev Nagrade v času prakse ne izključujejo izplačila štipendij. Deljen delovni čas Delavcem steklarne, M imajo zaradi narave dela deljen delovni čas, se določi dodatek v višini 400 dinarjev bruto. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev časa traja več kot eno uro. Sprememba velja s 1. 5. 1975. Delo na dan praznika Za delo na dan zveznega ali republiškega praznika pripada delavcu poleg zakonsko določengega nadomestila m akontacije osebnega dohodka še dodatek v višini 50 odstotkov obračunske osnove ali dosežene akontacije OD za redni delovni čas. Sprememba velja s 1. 5. 1975. Delo ob nedeljah - Za delo na dan nedelje pripada delavcu dodatek v višini 40 odstotkov obračunske osnove. Sprememba velja s 1. 5. 1975. Nočno delo Nočno delo se šteje kot težji pogoj, zaradi tega se delavcem, ki v nočnem času opravljajo delo, osebm dohodek poveča za 35 odstotkov na obračunsko osnovo. DELAVSKA KONTROLA na seji 14.5. — Delavsko nadzorstvo je ugotovilo, da so stroški reprezentance, reklame in propagande v normalnih okvirih. — Priporoča se delavskemu svetu, da se kilometrina po možnosti zmanjša m da se več uporablja službeno vozilo, predvsem za dolge ip srednje proge. če službeno vozilo ne zadostuje potrebam, naj se za kratke relacije nabavi srednje vozilo, ki bo zmanjšalo vožnje s privatnimi avtomobili. — Delavsko nadzorstvo je ugotovilo, da se v oddelku lesostrugame dejansko ne opravljajo vse nadure, plačajo pa se v višini 400 dinarjev mesečno po osebi, kar m v skladu s samoupravnimi akti. Priporoča se, naj delavski svet odloči o tej zadevi. ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA, 12. 5. - Med številnimi sklepi, ki jih je sprejel odbor za medsebojna delovna razmerja, smo izbrali enega, ki bi ga lahko imenovali tudi priporočilo ■ članom kolektiva. Na odbor je bilo naslovljeno več pritožb z delitvijo posojil za zasebno gradnjo. Spričo pičlo odmerjenih sredstev v te namene odbor ni mogel ustreči vsem prosilcem, kljub temu, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev posojila. V občinskem merilu obstajajo sredstva solidarnostnega sklada za zasebno gradnjo. Zaradi tega odbor za medsebojna delovna razmerja priporoča vsem zainteresiranim, naj se, ko bo javni razpis, o čemer bodo člani kolektiva seznanjeni, prijavijo na ustrezen naslov. ARGUSOV SPREHOD Nekaj manj kot mesec dni je trajala negotovost, ali sem tako prijetno zasmrčal začasno ali za vselej. Na »srečo« mojih večkratnih gostov ali gostiteljev, kakor vzamete, sem v mesecu cvetja in mladosti, ves prenovljen, spet pred durmi. Enim bliže, drugim malo oddaljen. Odvisno od vas samih. Tu sem — vaš sem. Začnimo tam, kjer je nastopil mesec cvetja. že zdavnaj so trdila, jaz pa tega ne oporekam, da je bivanje v naravi zelo prijetno in za zdravje koristno početje. O tem so me prepričali tudi naši, tako jim, bolj po domače rečemo, portirji. Bivanje v naravi so začeli že pred prvomajskimi prazniki in ga krepko nadaljevali po praznikih. Ne vedo, ali pa nočejo povedati, komu gre zahvala za malo daljše bivanje na »svežem« zraku. Pravijo le to, da bi bilo zelo zelo priporočljivo, če bi kakšen delovni dan namenili »zaslužnemu« ali zaslužnim, da bi tudi oni uživali bla-godat narave. Od zavisti portirjem me je nekaj zaneslo na najvišjo nadmorsko višino. Vonj po obljubljenem odojku me je pripeljal na Boč. Po odojku pa je dišalo samo tri četrt hoje. Na zbornem mestu sem z obžalovanjem ugotovil, da je odojek" že na pravem mestu. Bojda so k temu kakšen delček prispevali tudi tisti, ki ne sodijo v glažarski svet. Na voljo so bile le še kranjske, čeprav sem jaz trdovratni nasprotnik jedi, ki so moj žalostni vsakdanjik. Prav mi bodi, ko sem se obnašal bolj opozicijsko. Vrnimo se malo iz narave, v naš domači log. Presneto mi je. prijalo, ko sem zvohal, kako neusmiljeni so nekateri člani našega kolektiva. Opravili so nalogo, ki jim jo je naložil kolektiv. Po samoupravni poti. Polomili sb ga. Niso ravnali v skladu, tako'je potem izzvenelo, s čutom do ljudi v kolektivu, ki so jim prsti zrasli malo daljši, kot je zaželeno. Iz dobro obveščenih krogov sem slišal, da bodo odpustili le tiste, ki bodo sneli tovarniški dimnik, ker bi se nam sicer preveč kadilo po dvorišču. Najbrž bi se tudi- takrat našel kakšen, sicer načeloma močno za red in disciplino opredeljen član, ki bi za sneto kljuko ali kelih zahteval nepreklicen »odstrel«. En dlakocepski tip mi je zastavil sila nerodno vprašanje. »Ti, Argus, ko se delaš vseveda in vsem soliš pamet, odgovori na majhno vprašanjce. Ni v zvezi z velikimi rečmi, je pa po svoje zanimivo: Ali si kdaj računal, koliko dnevno steče vode, če nenehoma, re- Saj pravim, da bo treba kaj ukreniti, da bo naš oder večji cimo, v enem samem stranišču teče voda?« Skomignil sem z rameni in odgovoril, da za. tozadevne reči pa res nimam ustreznih kvalifikacij. Zdajci vem, da mislite, kako je nehal spraševati. Nadležen je bil kot obad. »Veš, to sem te vprašal kar tako, za šalo, ker vem, da že 10 dni v enem teče voda, za druga ne vem«, me je spravil že do obupa. Popraskal sfem se po glavi in ugotovil, da specialistov za takšne zadevščine res nimamo, da pa imamo precej takšnih, ki bi to veščino kljub temu opravili. Za to bi najbrž, po moji trapasti pameti, zadostovalo, če bi se kdo spomnil, da je ob velikih rečeh včasih potrebno misliti tudi na takšne, ki sicer niso videti, utegnejo pa biti kar pomembne. Za naše žepe, mislim. Za tiste, ki jim je bolj všeč kaj drugo kot gola beseda, še dve, ki lahko povesta še več. Vas lepo pozdravlja vaš prebujeni Argus PROBLEM - SKLEPČNOST Premajhna udeležba na nekaterih sestankih — Tudi sklepčnost Je dinar — Poiskati vzroke. Na nedavni * razširjeni seji osnovne organizacije zveze komunistov bistriške steklarne, katere so se udeležili tudii funkcionarji delavskega sveta TOZD, Zveze socialistične mladine, sindikata in vodstva TOZD, so med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda obravnavali analizo dosedanjega delovanja samoupravnih organov in družbenopo. litičnih organizacij v TOZD. Velja omeniti enotno ugotovitev, iz katere je razvidno, da se poraja resen problem tako v vseh samoupravnih organih kakor tudi na zborih kolektiva. Ta se imenuje nesklepčnost. Iz tega niso izvzete niti delegacije niti razne komisije. Ob takšnih ugotovitvah so se komunisti skupno z vodstvom in drugimi predstavniki resno zamislili in precej obširno razpravljali. Tako so ugo-tovili, da je udeležba na posameznih zborih naravnost porazna. Večkrat se zgodi, da je treba kakšen sestanek večkrat sklicati, preden je dosežena zaželena udeležba zaradi sprejemanja sklepov. V iskanju vzrokov so nekatere ocenili kot opravičljive, toda veliko več je takšnih, ki jih drugače imenujemo neresnost in izigravanje zaupanja sVd- i j >. .'V vj' 'i ■. i.u 'V ::. ,, ■- ... : jih sodelavcev. Za premajhno udeležbo manj bolehata osnovna organizacija in delavski svet, medtem ko je v sindikatu zelo opazna. Stanje ni nič boljše v vrstah mladine, v delegacijah in raznih komisijah. Očitno je torej, da se nekateri ne zavedajo svojih dolžnosti, kajti v nasprotnem primeru najbrž ne bi bilo treba govoriti o nesklepčnosti. Prav kmalu se bomo morali zavedati, da je naša nesklepčnost zapravljen dinar. Večina se tega dobro zaveda, žal pa so tudi takšni, ki gledajo dinar izključno skozi prizmo višine sejnin. Pri tem pozabljajo, da je njihov delovni prispevek na sejah skromnejši od sejnin. Vsako olajšanje pri sprejemanju sklepov in njih uresničevanju pomeni za nas vse skupaj korak nazaj v izpolnjevanju zastavljenih nalog, za katere smo tako vneto dali svoj glas. Odveč bi bilo poudarjati, da je vsako zavlačevanje tesno povezano tudi z našimi osebnimi dohodki. Na sestanku so se zmenili, da si je treba odločno in vztrajno prizadevati, da bo ta bolezen, nesklepčnost, čimprej odpravljena. Najprej je treba, kot pri vsaki bolezni, poiskati vzroke, zakaj prihaja do tega. Nato sledi temeljito zdravljenje,- v,- V. Horvat ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJ ______________ ___________________ ___________________________i ___________________________ MLADINSKE IGRE V TEKU STRELJANJE V počastitev 30. obletnice osvoboditve je občinska strelska zveza pod pokroviteljstvom steklarske šole organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško, in sicer v Bistrici ob Sotli. Tekmovanja se je udeležilo 12 moštev iz občine Šmarje pri Jelšah. Tudi tokrat naši strelci niso dopustili nobenega presenečenja in so zanesljivo osvojili prvo mesto v moštvenem delu in v konkurenci posameznikov. Uvrstitev: 1. Steklarna 599 2. Zdravilišče 550 3. Bistrica ob Sotli 535 krogov itd. Med posamezniki sta Darko Djuro-vič s 156 in Ciril Zobec s 152 krogi zasedla prvi dve mesti. Na tem tekmovanju so nastopile tudi ženske, žal brez naših, zmagale pa so strelke »Metke« iz Kozjega, najboljša posameznica pa je bila Sikoško-va iz Kozjega. ŠAH Četrti tradicionalni šahovski brzo-turnir pod pokroviteljstvom Steklarne »Boris Kidrič« je letos potekal v znamenju rekordne udeležbe, saj je nastopilo 36 igralcev iz več krajev in mest. Med njimi so nastopili mojstrski kandidati: Vavpetič (Domžale), letošnji hitropotezni prvak Slovenije, Slak in Karnar, prav tako iz Domžal, Kranjc iz Maribora in Bervar iz Celja. Po peturnih bojih je v finalni skupini zmagal Bervar z 9 točkami, pred Slakom 8,5, Pešcem 8 itd. Skoda je, da kljub organizaciji v naši neposredni bližini ni bilo več naših zastopnikov, ki se sicer radi ukvarjajo s šahom. Edina naša udeleženca Djurkovič in Tišma se nista odrezala po svojih zmogljivostih. Je pač tako, da športna sreča včasih rada obrne hrbet. Sicer pa organizacija turnirja in igranje res ne gresta skupaj. NAMIZNI TENIS____________________ Z osvojitvijo drugega mesta v vzhodni skupini druge slovenske namiznoteniške lige so namiznotenisači Steklarja dosegli zelo lep in nenadejan uspeh. S tem so si najbrž priborili pravico do boja za vstop v prvo slovensko namiznoteniško ligo. Pod kakšnimi pogoji? V primeru, če se eden od dveh (Ljubljana in Kemičar), uvrsti v drugo zvezno namizno teniško ligo — in zato so realne možnosti — bo Steklar igral kvalifikacije proti zmagovalcu iz srečanja Bežigrajčanov iz Ljubljane in Sodražice. Kot vsako leto tudi letos OK ZSMS Šmarje pri Jelšah organizira mladinske športne igre v naslednjih panogah: malem nogometu, košarki, streljanju, namiznem tenisu, šahu, krosu na 2400 metrov. Letošnje majske igre imajo še posebno obeležje, saj sodijo v okvir 30. obletnice osvoboditve. Za tekmovanje se je prijavilo več ko 60 moštev iz osnovnih organizacij v občini. Ekipe so razdeljene v več skupin, tekmovanja pa potekajo v raznih krajih naše občine. Doslej so izvedli tekmovanja v malem nogometu, košarki in streljanju. Na vseh tekmovanjih so se naši Letos mineva peto leto, odkar je zaradi upokojitve zapustil bistriško steklarno. Napisati ime in priimek, to marsikateremu delavcu ne pomeni veliko. Poznali so ga bolj pod imenom Simeta, vedno nasmejanega in polnega humorja. Tudi na njegovem domu, na Križnem vrhu, kjer se je rodil in sedaj preživlja upokojenska leta, ga je težko najti po pravem imenu. Vaščani so me napotili k Sitarjevim in tam sem našel našega Simona. Prvih dni službovanja ni začel v steklarstvu, iz pogovora z njim pa sem razbral, da je bilo 16 let, kolikor jih je preživel v bistriški steklarni, obdobje velikih spoznanj, prijetnih doživetij in delovnih naporov, saj proizvodni proces ni bil tako popoln, kot je danes, O slednjem se je že neštetokrat prepričal, ko je obiskal naše vrste. Po triletnem opravljanju vratarske službe so ga po potrebi premestili na transport. S tem se Simon ni zadovoljil. Želel je napredovati. Zaposlil se je v brusilnici, kjer je delal sedem let, dokler ni zbolel za silikozo, nato je bil premeščen za izlagalca stekla, kjer je bil zaposlen do upokojitve 1970. leta. Na vseh delovnih mestih je svoje naloge opravljal vestno in uspešno. Tudi najzahtevnejših nalog se je loteval z veliko mero humorja, s čimer je sebi in sodelavcem velikokrat pripravil vesele trenutjke. Kljub 62 letom pravi, da se ne namerava odpovedati humorju. »Humor mladinci dobro odrezali, saj smo v vseh treh panogah osvojili prva mesta. Kljub takšni uvrstitvi ne moremo biti preveč zadovoljni. Udeležba naših mladincev je bila pod pričakovanju. Močno s^ čuti premajhna zagnanost v množičnosti. Večkrat je treba prositi posameznike, da se udeležijo tekmovanja v kakšni panogi. Nadaljujemo prakso, ki je vse prej kot opravičljiva: da se tekmovanj udeležujemo v nepopolnih postavah. Pri 480 mladincih si takšnih spodrsljajev ne bi Smeli privoščiti, kljub upanju, da bomo v končni uvrstitvi postali zmagovalci. M. Šarlah mi veliko pomeni v premagovanju si-likoze in čemu naj bi potem obrnil, hrbet humorju,« je smehljaje se dodal. Zelo rad pride v stik s člani svojega nekdanjega kolektiva in se z njimi pomenkuje. Posamezne dogodke pa tudi rad opisuje. Za razvoj dogodkov v kolektivu zvem tudi iz Steklarja. Skoda je le, da prihaja prepozno, ko je rok za odpošiljanje križanke s katero se rad spoprimem, že mimo,« je pristavil na koncu najinega razgovora. Foto in besedilo: V. Horvat NAS OBISK PRI SIMONU ŠRAMLU NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 16 SESTAVIL ALOJZ eubale OSNOVA izobraz- be PRIPRAVA ZA negovanje NEDONOŠENČKA kopno obdano z MORJEM tovarna v ZAGREBU REKA na PELEPO-NEZU NAJVEČJI POSE- ŽEN STEKLAR ČETA, TROPA, DRHAL OBREŽEMO IVJE . SRŠK! GLASNIK PRED TROJO ŠTEVNI K Delavka ročnega dela, OBRTNl- CA LESO- Rezec KRATICA ZA FIZIK AL-ATMOSFE. mi PevkA VSLEN— TAN/C ÖST6R ZASMČH ZANIMIVOST, MINA V-A'OST •SOVJE OGLA- ŠANJE F/LM. IGRALKA (NOVAK) toplje- nje VISOKO Obl /KOVA AV J £ &AAVA /ORALIH KART P/JA ČA STAR/ H SLOVA/JOt ■ $rOTJv v ZUPANČIČ VEČAN- JE ponest B coš/č konec 2! VIJE — MA Rena na hOLE/JJSK OZEK. NOS PESKE Bolgar. POLITIK (ŽIVKOV) ŠLA S P/Š-ČALKP UŽITEN KRAJ PRI ČAČKU TOMOSOV AVTO 'general SPANsn/ Borec KREAČ/c) PRŽAVR / Afriki Ljudska Repubu- S LOVEN/M STROM- zvrst, vrsta nemška Reka uran ELEKTRI- ČNA MORSKA Riba vino- rodna Rastlina UMIKA- NJE kratica anglešk. vojnega Letal- stva STEKLAR ZA DOBRO VOLJO Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitev pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, steklarna »Boris Kidrič«, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. — Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na naš naslov do 15. junija 1975. Prosimo, ne pozabite pripisati »Nagradna križanka« št. 16. Za nagradno križanko št. 15 je žreb Izbral tele dobitnike: , 1. Irena Obradovič, Rog. Slatina 191 — I. nagrada 70 dinarjev 2. Srečko Obradovič, Rog. Slatina 191 — II. nagrada 50 dinarjev 3. Sandi Gobec, Rog. Slatina n. b. — III. nagrada 30 dinarjev Čestitamo! »Koliko otrok bova Imela, dragi?« vpraša zaročenka. »Po moje bi zadostovali trije.« »Zakaj pa ravno toliko?« »Zaradi tega, ker je vsak četrti otrok na svetu Kitajec!« * »Lepo vas prosim,« reče prišlec natakarju, »dajte mi konjak, predem bom tepen.« Hitro izpije in ponovi: »Dajte mi dvojnega, preden bom tepen.« To še nekajkrat ponovi, nato ga natakar le vpraša: »Koga, za vraga, se tako bojite, da vas bo pretepel?« »Vas, ker nimam prebite pare v žepu!« * »Prosim vas, hitro mi zbrusite to vazo.« »Saj to je prekratek rok za vašo prošnjo!« Stranka malce srdito: »Če ne bo tako, kot sem dejal, bom poslal tistega, ki jo Je naročili« »Mar mislite, da jo bo zbrusil hitreje od nas?« * »Sinoči mi je Micka rekla, da me ne mara videti!« »In kaj si ukrenil?« »Ugasnil sem luč!«