Poštnina platana v gotovimi
Spedizione in abbonomento posfalo
Prano • Orna Ur 0.50
Štev. 125
Izključna pooblaičenka za oglaSevgnje italijanskega in tujega Izvora: Uniona Pabbltcitž ttaliana S. A, Milano.
Jjeto Vlil.
Concessionaria eiclnvira per la pnbblidli 31 proveaienza itaiiana ed esterat Uniona PabblicitA Itallano S. /L, Milana ;
V Ljubljani, v sredo, 2. junija 1943-XXI
| Uredntltvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana E ( = Bedaztone. Ammlnistraziooei Kopitarjeva 6. Lubiana. E
Bollettino n. 1102
Altacco aereo contro Suša
20 velivoli nemiri ahbaftuti
II Quartiere generale delle Forze armate co-munica:
Nel porto di Susa bomb« lanciate da aerci germanici hanno suscitato v?»sti incendi. ,
Incnrsioni sonostatc coni pinto dalKAviaziono avversaria su_ Foggia. Angusta, Pantelloria. Cagliari e provincia. Danni notevoli a Foggia; in corso di accertamento a Cagliari.
II nemico lia perduto in tali azioni venti ap-parecchi, novo abbattnti dai cacciatori italiaui o tcdeschi nci cielo sardo o aulla Sicilia; nndici di-strutti dalle batterie cotraeree, di cui quattro a Pantcllcria, due ad Angusta e cinque in Sarde-gna.
Le vittinie tinora aceertate tra la popolazione per le incursioni segnalate nel Bollettino odier-no ascendono a 27 morti e 33 fcriti a Foggia, 4 morti a Guštini, Provincia di Cagliari.
Vojno poročilo it. 1102
Letalski napad na Suso
20 nasprotnikovih letal zbitih
Italijansko uradno vojno poročilo Štev. 1102 pravi:
Bombe, ki sojih spuščala nemška letala na pristanišče v Susi, so povzročile obširne požare.
Nasprotnikovo letalstvo je izvedlo napade na Foggio, Augusto, P a n t e 11 e r i j o, Cagliari in okolico. Znatna škoda v Foggii, y Cagliariju pa jo še ugotavljajo.
Pri teh nastopih je sovražnik izgubil 20 letal: 9 so jih sestrelili italijanski in nemški lovci nad Sardinijo in Sicilijo. 11 pa jih je zbilo protiletalsko topništvo, in sicer 4 nad Pantcllcrijo, 2 nad Augu-sto in 5 nad Sardinijo.
Dodatek k vojnemu poročilu St. 1102.
Doslej ugotovljene Irtve med civilnim prebivalstvom, povzročene pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, znašajo: 27 mrtvih in 33 ranjenih v Foggii, 4 mrtve v Guspiniju (Cagliari).
I
Manjši spopadi ob Kubanu -drugod zatišje
živahni napadi nemškega letalstva zahodno od Krimskaje — Rusi so včeraj izgubili 51 letal — Nemški bombniki napadli Suso
Hitlerjev glavni stan, 2. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na vzhodnem bojišču je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja ob kubanskem mostišču v splošnem mirno.
Močni oddelki letalstva so napadali včeraj sovjetske oklepne in pehotne oddelke na podorč-ju zahodno od Krimskaje in obstreljevali z do-
brim uspehom baterijske postojanke in sovjetska dovozna oporišča na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča. Sovjeti so izgubili včeraj 51 letal, sami pogrešamo 2.
V	Sredozemlju je letalstvo včeraj uničilo '8 večinotornih sovražnih letal.
Oddelek težkih nemških bojnih letal je bombardirat preteklo noč pristaniško področje v Susi.
Neka nemška podmornica je potopila na Atlantiku sovražno 8000-tonsko tovorno ladjo.
Nemški iist o pravljičnem junaštvu japonskih vojakov na otoku Attuju
. flliinchen, 2. junija, s. »Abendzeitungc se po-vrača k epionemu boju, ki ga je 17 dni vzdržala japonska posadka na^oloku Attuju — 2000 proti 20.000 — ter poudarja, da je bila ameriška premoč v moštvu in orožju ter drugih vojaških potrebščinah zagotovljena po stalnih novih dobavah, kakršnih za hrabre borce japonske posadke ni bilo. Oni so vedeli že vse od začetka tega neenakega boja, da 6e bo nekega dne treba ukloniti sovražnikovi premoči, a ta zavest jim je le še bolj dvigala duha, ne pa jim ga jemala. V neutrudljivih napadih in' proiinapadih — piše omenjeni
prizadejali hude izgube. Računajo namreč, da je bilo vrženih iz boja 6000 mož. 29. maja pa 60 se odločili, da se poženejo še zadnjikrat na sovražnika v skladu s duhom in izročilom pravljičnega japonskega junaštva.
Roosevelt bo morda poveličeval zmago, ki so jo izbojevale ameriške čete na otoku Attuju, z največtim slavospevom ter propagandnim hrupom. Lahko pa je prepričan, da ne bo njegova krivična zmaga, temveč epopeja 2.000 Japoncev — ki niso dovolili, da bi otok padel sovražniku v roke, dokler so bili še pri življenju — našla
nemški list — so cesarjevi vojaki odbijali napa- j plemenitega odmeva in priznanja pri vseh naro-dalca, zelo pogosto tudi v boju na nož, ter mu dih sveta.
Vladarjev zastopnik obiskal Kosovo
Tirana, 2. junija, s. Kraljevi namestnik se je v spremstvu podpredsednika ministrskega sveta in ministra za javna dela s posebnim letalom odpeljal v Prištino. Pred odletom so ga pozdravili ministrski predsednik, člani vlade, državni ministri in ugledne osebnosti. Letalo je na poti najprej pristalo za uraden obisk kraljevega namestnika v Kosovem. Prištinsko ljudstvo je vladarjevega zastopnika ki je najprej obiskal Kosovo, viharno pozdravilo. Na vsakem cestnerrt ovinku so bili po-
Pogajanja in spori med zavezniškimi Francozi
se nadaljujejo
Tanger, 2. jun- s. Med degaullovci in giraudovci se nadaljujejo razgovori, pogajanja in prepiri, medtem ko je nezadovoljstvo med ljudstvom čedalje hujše. Po raznih predlogih, ki jih je ena ali druga stran ovrgla, se zdi, da so se povrnili k zamisli o menjajočem se poveljstvu. En mesec naj bi poveljeval De Gaulle, drugi mesec pa Giraud. Opaža se, da bosta generala na ta način drug drugega onemogočala, zakaj gotovo je, da bo De Gaulle tisti mesec, ko bi poveljeval on, razveljavil vse ukrepe, ki jih je bil prej izdal Giraud, slednji pa bo storil prav gotovo isto z De Gaullovimi ukrepi.
Včeraj je bila glede tega vprašanja dolga razprava. Razpravljali so nad tri ure prav v duhu francoskega parlamentarizma, ne da bi bili na koncu kaj sklenili. Opaziti je bilo, da je De Gaulle prvi zapustil sestanek, za njim nekateri njegovi politični pristaši. Iz tega se lahko sklepa, da je tudi predlog
o	menjajočem se poveljevanju pogorel. Prav gotovo je v tem dokaz, da so giraudovci gladko odklonili, naj bi odstopila Nogues in Peyrouton, zlasti sled-nji, ki ga De Gaulle še posebno ne more videti. Na to jc De Gaulle takoj odgovoril s tem, da je imenoval armadnega generala Vuilemina, ki ga Giraud ne more videti, za poveljnika letalstva v Tuniziji.
Kakor se vidi, je vedno manj možnosti, da bi prišlo do sprave med obema vodilnima francoskima
beguncema, In to toliko manj, ker Roosevelt in Churchill — pripominjajo v nekaterih krogih — nista sklenila uresničiti predloga, ki je bil — kakor trdijo — postavljen na konferenci v Casablanci, to se pravi predloga, da je treba De Gaulleu in Gi-raudu ukazati, naj se sporazumeta, in da jima je v primeru nepokorščine treba zagroziti, da ne bo ne eden ne drugi dobil podpore. A za dosego tega bi bilo treba, yda se najprej sporazumeta Roosevelt in Churchill, potem bi se šele lahko nadaljevale razprave in boj med Giraudom in De Gaullejem-
stavljeni slavoloki s pozdravnimi napisi vladarju, Duteju in albanski vojski. Kmalu po doletu so se razvrstili avtomobili v dolg sprevod ter se odpravili proti mestu, kjer je prištinski župan prišel vladarjevemu zastopniku naproti in mu ponudil kruha in soli, staro, znamenje albanske gostoljubnosti. Številna množica je bila pri tem obredu ter se nato zbrala na trgu, kjer je prefekt izrekel uradno dobrodošlico ejtsc. Parianiju. Potem je vladarjev zastopnik govoril prištinskemu ljudstvu. Dejal je, da je vesel, da je v Kosovu naletel na tisto blestečo svetlobo svobode, ki čaka zmagovitega konca vojne, da bi potem svetu dala sadove svojega dela in plodovite zemlje ter naravnih bogastev, ki jih ji je Bog naklonil. Ta zmaga zahteva trdo bojevanje, toda to ne more motiti Ko-sovljanov, ki so bili v srcu vedno zvesti vojščaki ter zmeraj pripravljeni pustiti, plug, da bi prijeli za puško, kadar jih je domovina klicala, in se bojevali z bajnim junaštvom, ki ga ves svet pozna. Vladarjev zastopnik je potem dejal, da ve, da so Kosovljani trdno ob strani italijanskih vojakov, ki so ponosni, da so prišli v Kosovo. Ob zaključku je toplo pozdravil vdano in delavno ljudstvo vsega okraja. Nato je bila med živahnirh vzklikanjem množice parada italijanskih in albanskih vojakov, ki se je razvila v sijajno manifestacijo vojaške sile. kateri se je priključilo mnogo ljudstva. Iz Prištine se je vladarjev zastopnik odpeljal v Pejo.
Stalinovi razlogi za razpust kominterne
Stockholm, 2. junija, s. Stalin je v nekem pismu dopisniku uradne angleške agencije v Moskvi I-Iaroldu Kingu pojasnil politične vzroke za razpust kominterne, vzroke, ki jasno razodevajo, da je hotel Stalin z razpustom kominterne zadostiti angleškemu in ameriškemu pritisku, da bi vsaj uradno odpravil glavni vzrok za nezaupanje angleške in ameriške javnosti v nevarnega boljševiškega »zaveznika«. Stalin je namreč dejal, da je razpustil tretjo internacionalo zlasti zato, da bi odpravil pre-
Kitajska obupno prosi zaveznike pomoči
Stockholm, 2. junija, s. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter< poroča, da kitajski krogi v Londonu nenehno in obupno prosijo angleško vlado, naj bi skrbela za to, da bi se spet odprla birmanska cesta, češ da je to neobhodno potrebno. če hočejo preprečiti, da bi Japonska še bolj utrdila svoje postojanke na azijski celini.
V	Stockholmu sodijo, da^ bo položaj Kitajske v prihodnji zimi najbolj kočljiv. Verjetno je, da so kitajski zastopniki poudarjali potrebo po Čim večjem številu angleških in ameriških prevoznih letal za kitajsko oskrbo. Zvedelo se je, da so se
ruske pošiljke Kitajski v zadnjem času zelo zmanjšale, ameriške dobave pa da so popolnoma nezadostne.
Londonski list »Financial Nevvs< se v svoji poslednji številki bavi s položajem v vzhodni Aziji, ter pravi, da gre tu za nevarnosti, ki jih zavezniki ne bi smeli prezreti. Ja-ponska bo lahko v kratkem ogražala severno avstralsko obal in pretrgala zveze med Ameriko in Kitajsko. Naj-večja nevarnost na skrajnem vzhodu pa je ta, ker se že kažejo jasni znaki, da je kitajska vojaška sila močno oslabela, odkar so Japonci birmansko ceato docela zaprli. 1
Težave v sovjetski težki industriji, preseljeni
v
Buenos Aires, 2. junija, s. Iz \Vasliingtona poročajo, da je dopisnik ameriškega lista >iNew-vVeek« ugotovil, (la so delovni nogoii v težki sovjetski industriji v Sibiriji silno hudi. 1 re-selitov nekaterih tovarn iz Ukrajine pod Ural, v kotlino Kuzneck in v lurkestan je spro^la tri huda vprašanja, in sicer: pomanjkanje delovne sile, težave z gorivom ter težkote s prehrano in stanovanji. Dejansko so v sibirski industriji zaposlene skoraj same ženske in mladoletniki. Zato 65 odstotkov teh delavcec nima potrebne tehnične izobrazbe. Delovni dan je izredno dolg in naporen in znaša po 11—12 ur, v skladu s krajevnimi razmerami. Praznične dneve pogosto porabijo za čiščenje. To delo
ni plačano. Izostanek od dela se strogo kaznuje. Kdor zapusti delo, velja za vojaškega begunca. Vzlic naporom sovjetskih oblasti, tako končuje list, pa industrializacija, ki naj bi v te kraje prinesla vsaj nekaj dobrin, ni prinesla drugega kakor bolezni in umazanijo.
Nasprotnikove bedastoče
Rim, 2. junija, s. Včerajšnje »Uradno poročilo o. nasprotnikovih bedastočah« pravi: Stockholm: Kakor poroča »Daily Express«, so Mussolini in njegovi najožji sodelavci zapustili Rim ter se preselili v Tivoli, in sicer v vilo d’Este.
pričanje nekaterih držav, češ da hoče Moskva posedati v njihovo notranje življenje in ga ooljsevizirati, drugič pa bi rad rešil razne komunistične stranke obtožbe, češ da ne delajo v korist svojih sodržavljanov, marveč ubogajo le zapovedi, prihajajoče iz tujine, in sicer od kominterne. Tako liodo — je dodal Stalin — komunistične stranke lahko delale bolj gibč-no_ in nič sumljivo. Stalinove izjave jasno kažejo ne le na glavni oportunistični razlog za razpust kominterne, marveč tudi na posledice', ki bi jih s tem rad dosegel. Rad bi odpravil nezaupanje, ki na svetu vlada do komunizma in raznih komunistični strank.
Kakor poroča »Newvnrk Times«, je admiral Standley, poslanik Združenih držav v Moskvi, ker je nezadovoljen z razmerami v katerih mora opravljati svoje delo, sporočil Rooseveltu, da bo odstopil. List dodaja, da meni Standlev, da je njegovo mesto v Moskvi brez koristi, ker zastopniki raznih ruskih ustanov pošiljajo svoja poročila v Ameriko naravnost brez posredovanja ameriškega poslaništva.
Knez in kneginja Piemontska na obisku v prizadetih krajih
Napoli. 2. junija, s. Piemontski knez se je z običjnih nadzorstvenih obiskov pri četah na Siciliji in v Južni Italiji vrnil predvčerajšnjim v Napoli, prav med zadnjim letalskim napadom. Visoki knez je takoj odšel v kraje, katere je sovražnikov bes najhuje zadel in prinesel prebivalstvu svojo tolažili^ besedo in svoje zanimanja. Povsod je bil knez predmet navdušenih mani* festacij in vdanega priznanja.
Grosseto, 2. junija, s. Piemontska kneginja j* iz Montecatinija, kjer je predvčerajšnjim popoldne obiskala ranjence v raznih bolnišnicah, prispela včeraj zjutraj nepričakovano v Grosseto in odšla z zastopniki oblasti, ki so jo prišli sprejet, v bolniSnico Rdečega križa in v civilno bolnišnico obiskavat ranjence zadnjega letalskega _ napada. • Prostovoljnim bolničarkam Rdečega križa, ki so se med zadnjim nasprotnikovim napadom posebno izkazale, je izrekla svoie visoko priznanje, Kneginja se je potem zadržala v stanovanjskih delih mesta in se posebej zanimala za prizadete družine, ki so visoko gospo sprejele z ognjevitimi pozdravi in vdano spoštljivostjo.
Spremembe v vodstvu vojske
Rim, 2. junija, s. S 1. junijem je na visokih mestih v vojski prišlo do naslednjih sprememb: vršilec dolžnosti armadnega generala Enzio Rossi je nehal biti načelnik glavnega stana ter je prevzel poveljstvo skupine armad. Vršilec dolžnosti armadnega generala Mario Roatta je prevzel vodstvo glavnega stana vojske. Dalje je armadni general Alfredo Guzzoni 30. maja prevzel poveljstvo neke armade.
Smrt kneza-duhovna
Rim, 2. junija, s. Predvčerajšnjim je umrl v Rimu v vili San Erancesco ai Parioli kr. vis. knez msgr. Jurij Bavarski. Kr. vis. knez msgr. Jurij Bavarski, sin kneza I^eopolda Maksimilijana in nadvojvodinje Gizele Avstrijske, se je rodil v Miinchenu 2. aprila 1880. Posvetil se je vojaškemu poklicu ter je postal polkovnik bavarske vojske. Pozneje je opustil svoje vojaško življenje ter se posveti! duhovniškemu poklicu. Potem je bil imenovan za apostolskega proto-notarja ter kanonika pri sv. Petru y Rimu. Bil je veliki prior ter prošt reda sv. Jurija, odlikovan i. avstrijskim redom zlatega runa ter s številnimi drugimi visokimi odlikovanji.
Pismo vere In zvestobe bojevnika skvadrista
Rim, 2. junija- s. Tajnik stranke je prejel naslednje pismo, ki mit ga je poslal skvadrist Savino Terlizzi: »Tajniku narodne fašistične stranke v Rimu. V skrbi za usodo mojega mladega Riccarda, bojevnika prostovoljca v slavni in junaški prvi armadi, je moja žena 22. maja družino razveselila z drugim majhnim, toda gotovo dobrim Italijanom. To je 22. otrok, od katerih je ostalo živih osem. V ponosu in’ veselju, da sem dal domovini na razpolago tako številno potomstvo, ki bo ohranilo očetovska in družinska čustva neskončne ljubezni in vere,
• veličastno usodo cesarskega in fašističnega Rima, obhajani ta dogodek s tem. da Vam, Ekscelenca, pošljem vsoto 760 lir, ki mi jih je nedavno poslal bojevnik Riccardo. Razpolagajte s to skromno vsoto, Ekscelenca, kakor najbolje, veste. Za Duceja in za fašizem do onstran groba! Zmaga! Podpis: Terlizzi Savino, bojevnik skvadrist.c
Konfinacija za nespodobno vedenje v vojnem času
Firenze, 2. junija, s. Ker so se ob neki družabni prireditvi, ki so jo organizirali tedaj, ko je ves narod z vzvišenim ponosom spremljal junaške boje 6vojih vojakov v Tuniziji in se je tam odigravala najsilovitejša bitka, vedli tako. da so žalili žrtve bojevnikov, vero in delo naroda, so bili poslani v policijsko konfinacijo: RosselH Del-turco Lorenzo za dobo petih let. za tri leta pa Guarnieri Adriano. Maraini Grato ter Blasi Fo-glietti Catorvo. Iz istega razloga je bil interniran v nekem koncentracijskem taborišču tujec Saave-dra Carlos. V koncentracijsko taborišče sta bila poslana tudi dr. Genzini Enzo in njegova žena Weatherdon Aliče, ker sta si nakupičila ogromno množine živil ter jih tako odtegnila porabi.
Drago plačani ameriški letalski napadi na Nemčijo
Berlin, 2. junija, s. Amerikansko letalstvo je moralo plačati svoje etrahovalne napade na nemška mesta v maju z ogromno izgubo dragocenega letalskega materiala. Okrog 210 težkih strojev, večinoma štirimotomih bombnikov, je s svojimi posadkami vred postalo žrtev uspešne nemške obrambe, ko so poskušali nribližati se ciljem. V celem znaša število letal, zbitih nad Nemčijo in zapadnimi zasedenimi državami 590, medtem ko jo nemško letalstvo izgubilo 128 letal, po večini lovcev. Tudi v boju proti boljSevikom je nemško letalstvo meseca maja doseglo znatne uspehe. Na vzhodnem bojišču je bilo zbitih 1213 sovjetskih letal, aprila pa je bilo sestreljenih 1075 letal. Od celotnega števila uničenih sovjetskih letal v maju je bilo v letalskih spopadih zbitih 1061. 114 jih je padlo kot žrtev protiletalske j obrambe. 38 pa jih je bilo uničenih na tleh. Ob l teh nasprotnikovih ifcgubah pa se 143 ner^kih letal ni vrnilo na oporišča.
Vesti 2. junija
General Mutsui, bivši poveljnik japonskih čet m Kitajskem, jo odpotoval na nadzorstveno potovanje v Šanghaj, Nanking, francosko Indo-kino, Birmanijo in Siam.
Na tisoče delavcev je sinoči zapustilo delo v ameriških premogokopih, ker je sinoči ol> polnoči potekel rok z-a pogajanja. Vlada je sedaj pred posebno težko nalogo.
Po Churchillovi vrnitvi v London je treba pričakovati pravega političnega viharja, ki ne bo nič manjši, kakor je bil za velike rudarske stavke leta 1926, piše švedski list »Allehan-da«. Glavni vzrok spora je ultimat, ki od vlade zahteva spremenitev zakonov, prepovedujočih državnim uradnikom članstvo v združenjih. ki imajo politične cilje.
Južnoafriški zamorci se odločno bojujejo proti gospodarskemu suženjstvu in so se zaradi tega združili v 80 sindikatov, ki štejejo 150 tisoč mož.
Sovjeti so med zasedbo Poljske nasilno odvedli številne Poljake v okoli 6000 sibirskih krajev in vasi, je povedal poljski konzul v Syd-neyu. Verjetno je. da je te ljudi zadela ista usoda kakor poljske častnike pri Katynu.
Angleži prodajajo stare umetnine, da bi vlnrlai dobila zanje tuje valute. Največji del teh dragocenosti gre v Združene države.
Gorazd Mar jen:
Ančka
»Sla žc spet skupaj, salaraent!« je prijazno zarobantil oče Martin in stopil izza vogala-
Ančka je zardela kot mak in prhnila v hišo, Mile pa je le nekaj zajecljal in hitel grubiti odpadlo listje po dvorišču.
Oča Martin ni kaj preveč _ zameril Miletu, da pogleduje za Ančko, ne, celo všeč mu je bilo. Ančka, edini njegov otrok, sirota brez matere, mu je lujšala težke skrbi, ki mu jih je prizadejalo naraščajoče posestvo. Mile, trdna in poštena kmečka duša, jol-gruntarjev sin, pa mu je tako rekoč na-domestoval sina. Sila rud ga le imel oče Martin. »Gruntar bo še lahko, če se ]>oprime,« je večkrat godrnjal sam pri sebi. »Fant je videti pripraven, lil naš človek je, pi ve, kako prijeti za delo, ne pa kakor tiste mehkužne napihnjene žabe iz mesta. Zet bi bil, da malo takih.« Nabasil si je dolgo zakrivljeno pipo, sedel no klop in zadovoljno meril z očmi svojo bogastvo.
Pomlad se je prikradla počasi v deželo, sonce je dobilo svojo moč in snežna koprena je izginila, kot bi mignil. Okoliški hribi, pa tudi Kamniške gore so se jasno odražali ,v daljavi.
Pridnejši kmetje so že odhajali na polje, lica so jim bila zirdela, smrekove vejice so krasile njih klobuke, vse j« hitelo polno moči in zdravja opravljat prva dela. Otroci so razgrajali po cestah, vse je kipelo, dvigalo mladostno razpoloženje, ki 6e je vzbudilo celo v veteranih, starih kmečkih grčah, in valovilo kot vzburkano morje. Pomlad... Koliko jih je mislilo, da ne bodo preživeli zime, pa so le še lezli čili in okrepčani po vasi ter poučevali, kako treba to napraviti, da no bolje uspevalo, in ono, da bo večja letina.
»Moj Bog, koga vidim, kaj ste še
živi ? <
»Eej, tako, tako, kdo bi mislil na smrt, ko pa tako lepo sonce sije!«
Voda je odtekla in dvigal se je že skoraj prah. Oče Martin in Mile sta molče korakala skozi vas. Srečavala sta znance, ki eo ravno tako hiteli gledat na polje. V cerkvici na hribu se je oglasil zvon — bim, bom — turobno in zateglo.
»Življenje gre svojo pot, tudi mi se bomo spočili nekoč v tej zemlji.«
»Starega Žulca pokopuje jo .. .<
»A mi gremo dalje, kot da ni nič.«
»Do konca...«
»Pa drugi dalje...«
»Je že tako. Prihajamo in odhajamo. Eni v grob. drugi na delo.«
.Vrane so odlctavale s polj, kar je
značilo ’ konec zime. Lahne meglice so se dvigale s puhteče zemlje.
»Kar jutri zorjeva, Mile, zemlja je še nekoliko zamrznjena, pa bo ravno prav.«
Korakala sta čez polje in ga merila z očmi.
»Moj Bog, kakšna zemlja! Mastna, rahla, kot bi jo sejal,« je zdajci spregovoril Mile.
»Lep kos, tudi moj rajnki oče ga je bil vesel. Vedno mi je govoril o njem, tako da sem ga vzljubil, kot more le pravi kmet ljubiti zemljo.«
»Če bi jaz imel toliko zemlje, pa par konj, he, zagrizel bi se v to zemljo kot klop...« je sanjal Mile.
»Vse bo sčasoma, kaj bi stokal. Vidiš, to je bilo moje, ko sem dobil posestvo v roke, a zduj? Pet oralov lezi še onkraj hriba, pa gozd in pašnik. Ne malo sem se znojil in garal. Ko je rajnica umrla, sem začel razmišljati, kaj mi vse to pomaga. Sina nimam, da bi peljal naprej, zeta pa le redko dobiš takega, da zaživi s to zemljo. Jaz vem za vse njene posebnosti in malenkosti, petdeset let se je že okle-am, gojim, božam mehko prst... a mahi...«, solza je spolzela poštenemu kmetu raz lice,
»Oče, razumem vas...!<_ je tiho pripomnil Mile. Martin se jc ustavil, mu segel v roke in jo krepko stisnil.
Molče sta nadaljevala pot poglobljena vsak v svoje misli.
S pomladjo je postajal tudi Mile pogumnejši. Vrtel se je okoli Ančke kot čebeia okoli medu. Njej je bilo to na moč všeč in kmalu si je morala priznati, da je Mile kuj postaven in zal fant.
»Oče, nocoj bom pa pri Ančki vasoval,« je poredno podražil Mile.
Ančka je zardela do ušes in si dala opraviti s pospravljanjem, stari, oče pa se je nakremžil in zbadljivo odgovoril:
»Ko bi te Ančka le marala! Kar pridi, boš dobil kropa na glavo, da boš čez dva dni plešast!«
»E, ne bo sile, jaz bi rekel..-« je zmanjkalo Miletu besed.
»Kar tiho bodi, pa vse skupni Ančki prepusti...«, ga je potolažil Martin in si nabasal pipo.
Bili so tihi poletni večeri, cvetje je dehtelo, tople jasne noči so zbliževale ljubeča se srca... Ljubezen med Ančko in Miletom ni bila več nikaka skrivnost. Vaške poštarice so imele polne torbe dobrih in zlobnih novic, šušljalo se je veliko, na glas pa sc ni nihče upal govoriti, dn se ne bi zameril očetu Martinu, ki ga je imela vsa vas zelo v čislih. Celo kdaj bo poroka, so vedeli nekateri povedati, toda oče Martin je bil drugačnih misli- Ko je
Pni?r - iesen* vaški pastir Urh krave-v Martinov hlev, mu je oče razodel.
»V šolo jo pošljem. Naj se punca malo izobrazi. Ne bo ji škodilo, saj je tudi rajnica imela nekaj šol.«
»Eja, eja...«, se je glasno začudil stari pastir. Odkar je živel, še ni slišal, da bi hodilo kmečko dekle v šolo. »Pa kam jo mislite dati, oča?«
»V mesto naj gre, v gospodinjsko šolo.«
»V mesto? Eja, eja... pa boste zmogli sami?«
»Mileta imam, saj je tako rekoč žc naš. Ko se Ančka vrne, se vzameta. Mile bo gospoduril, ona se bo v kuhinji znala obračati, jaz se bom vsedel na zapeček, no, in ...amen.«
»Eja. eja, to bo pa res le|»o,« se jo posvetilo končno tudi staremu Urhu.
In tako sta sc oče Martin in Ančka odpeljala nekega jesenskega dne v mesto. Mile ni bil sicer preveč zadovoljen, toda zaupal je očetu Martinu. Kako pusto in prazno se mu je zdelo vse leto brez Ančke. Željno je pričakoval njenega povratka, ko jo bo zopet objel, poljubil in je ne izpustil več. Postal je resen, zrel kmečki mož. Z očetom sta hodila po polju, širila gospodarska poslopja, zgradila novo ograjo ob cesti in končno sta celo prebelila hišo, da bi tudi ona sprejela v 1 svatovskem oblačilu svojo gospodinjo.
(Dalje prihodnjič).
"  »Ludi luveniles«
Visoki komisar je prisostvoval tekmovanju ljubljanske mladine
V dvorani GILL-a, ki je bila spremenjena v umetniško delavnico in v odgovarjajoči obliki okrašena in urejena, je imela slovenska mladina 6vojo prvo umetniško prireditev.
GILL je v okviru svoje pristojnosti in posebnega razumevanja izrabil tudi to priložnost, da je dal mladini priliko, da je pokazala svoje umetniške sposobnosti. Prireditvi je prisostvoval tudi Visoki komisar v družbi zveznega podpoveljnika in drugih oblastnikov, da bi se prepričal o poteku tekmovanja.
Štirideset mladeničev in mladenk je z vidnimi simpatijami sprejelo Eksc. Graziolija. Visoki komisar se je vidno zadovoljen zanimal za posamična dela, pohvalil tekmovalce in izražal pohvalo organizatorjem. Tekmovalci ao bili razdeljeni v skupine, upoštevajoč pri tem starost kakor ludi stopnjo izvežbanosti.
Predmeti tekmovanja so bili sledeči: Mrtva tirava, oblikovna umetnost in študij po naravi.
Vsakemu je bilo dano na prosto, da si je izbral obdelavo s svinčnikom, ogljem, peresom ali barvicami. Posebno pozrnost je med obisko-
valci in ocenjevalno komisijo vzbujal mladenič Mikec Stanko, najmlajši izmed tekmovalcev. Njegovo delo »belo in črno«, kompozicija z verskim motivom, dokazuje, da je fantič umetniško močno nadarjen in da bi njegove sposobnosti zaslužile nadaljnje vzgoje.
Zaradi sigurnosti in natančnosti, s katero so bila izvedna, so omembe vredna dela s svinčnikom Debeljaka Ludvika, Staudacher Traute in Muck Marlenke. Zanimiva so bila tudi dela Tomšič Erne in Beštra Avgusta zaradi svetlobnih učinkov in harmonije barv. .
Mlademu Debeljaku Ludviku, ki je reproduciral Jakopičevo posmrtno masko, se je delo lepo posrečilo.
Preizkušnja, ki so jo prestali ljubljanski otroci na tem prvem umetniškem tekmovanju, je posebno zanimiva. Prepričani smo. da bodo še napredovali in zato želimo mladeničem in mladenkam, ki 6topajo v življenje obdarjeni s takšnimi sposobnostmi, da bi se, jim posrečilo doseči izpolnitev njihovih nad in doseči cilj, ki jim ga jc usoda namenila.
Prva zgornja slika: zmagoslavna pot brezjanske Marije Pomagaj ,na Evharističnem kongresu v Ljubljani Teta 1935,
Druga slika: stolna procesija, ki se s škofom in za križem vrača z milostno podobo Marije Pomagaj v stolnico.
Tretja slika:	brezjansko
Marijo neso v spokorni in prošnji procesiji.
Zbor občinskih poveljnikov GILL-a
Ljubljana, 2. junija.
Na ukfaz zveznega poveljnika jo podpoveljnik sklical sestanek občinskih voditeljev. Zvezni podpoveljnik je navzočim podal smernico in potrebna navodila ter razložil razne naloge, ki jih je treba izvesti, od izdajanja članskih izkaznic pa do vključitve, o zdravstveni pomoči in kulturnem delu. dalje o delovanju in ureditvi šoli odrasle mladine, o šolskih kuhinjah, zdravstvenih kolonijah ter poletnih in zimskih taborjenjih. Navzoč-ni tajnik je prisotne vzpodbudil k vestnemu opravljanju važnih nalog, posebno pa tehničnega in podpornega značaja. Sestanek se je začel in končal s pozdravom Duceju.
Določitev osebnega mesečnega obroka jedilne soli m prehrano
S 1. junijem stopa v veljavo naredba, po kateri se mesečna količina soli določa na 500 g na osebo.
Uspela razstava
Ljubljana, 2. junija.
Poročali smo o otvoritvi razstave šestih naših umetnikov, slikarjev in kiparjev, članov bivšega »Kluba neodvisnih« v Jakopičevem paviljonu. Ta razstava, na kateri razstavljajo slikarji prof. Stane Kregar, Zoran Mušič, Nikolaj Omerza in Maksim Sedej ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih, je v vsakem oziru uspela ter pomenja resnični mejnik v valovanju življenja naše sodobne umetnosti. Dozorele umetnine dokazujejo ne samo velik napredek, temveč popolno izpopolnitev vsakega posameznega teh umetnikov v lastni individualni smeri. Obisk občinstva je bil nadvse zadovoljiv in kakor kaže, se pričenja stremljenje občinstva ta teden, ki je zadnji te razstave, tudi za tem, da občinstvo pokaže umetnikom polno priznanje tudi s tem, da umetnine kupuje.
K že objavljenemu podrobnemu poročilu o tej razstavi pripoininjairfl9 zlasti, da med občinstvom vzbujajo pozornost predvsem nežna Kregarjeva cvetlična tihožitja, ki so res mojstrsko slikana in pred katerimi poznavalci obstajajo z občudovanjem. Prav tako seveda se obiskovalci zanimajo za Kregarjeve krajine in interjere oziroma figuralne skupine, v katerih je še duha surrealizma, so pa izdelane povsem realistično. Zoran Mušič privlačuje tako s svo-
Navodila Visokega komisarja predsedniku zveze poštnih uslužbencev
V navzočnosti strokovnjaka cav. Colombisa je Visoki komisar sprejel inž. Antona Repeta, novega predsednika pokrajinske zveze poštnih in brzojavnih uslužbencev, kateri mu je poročal o delovanju zveze.
Eksc. Graziol? je potem dal navodila za nadaljnje delo.
Izročitev umetniških del
za športno-umetniško razstavo.
Kakor smo že poročali pred dnevi, bo umetniška razstava posvečena športu, otvorjena 12. t. m. v Jakopičevem paviljonu.
Umetniki, ki sodelujejo pri razstavi, se naprošajo, naj dela, ki so namenjena za razstavo, izročijo v dnevih 8. in 9. t. m. od 10. do 12. odnosno od 16. do 18. ure. Po omenjenih dnevih dela ne bodo več sprejeta.
Na zadnji strani vsakega dela, namenjenega za razstavo, morata hiti različno napisana ime in priimek avtorja, naslov njegovega stanovanja, naziv predmeta in prodajna cena. — Udeleženci razstave turističnega lepaka bodo prejeli posebna navodila na domove.
v Jakopičevem paviljonu
jimi tihožitji kakor z interjeri zaradi svojevrstne in izredno fine kulture barv, kjer ni nič kričavega, temveč vse občuteno in poduhovljeno, hkrati pa tudi skrbno slikano. Nikolaj Omerza vabi gledalce z razkošjem svojih barv ter je enako močan tam, kjer slikani predmet zahteva močno barvitost, kakor tara, kjer zahteva nežnost in mirnost, na primer v svojih zimskih motivih ali portretih. Maksim Sedej je posebno močan v figuralnih kompozicijah, zlasti v slikanju obrazov, kjer s priprostimi sredstvi dosega nenavadno učinkujoč uspeh.
Oba kiparja. Zdenko Kalin in Karel Putrih, sta s svojimi razstavljenimi plastikami• pokazala, da se je slovensko kiparstvo osvobodilo šablon in pretiranega rokodelstva ter da je tudi v tej umetniški vrsti možna čista^ umetnost. Občinstvo opozarjamo samo na nežni marmor ležeče ženske Zdenka Kalina, ali na izvrstne individualne portrete Karla Putriha ter na njegov »Zenski torzo«.
Le še nekaj dni bo trajala ta razstava in se konec tega tedna zaključi, ker je Jakopičev paviljon za prihodnji teden oddan za drugo razstavo. Zato priporočamo ljubiteljem našo umetnosti, da izrabijo zlasti praznični dan in še preostale dni v tednu ter si to bogato in prepričevalno razstavo ogledajo.
Dobra letina za borovnice in jagode
Ljubljana, 2. junija.
Junij je v vremenoslovju naših krajev zazna-novan kot mesec a sekundarnim, mesečnim mak-siniom padavin, ko ga le še oktober prekaša. Letos se je junij primerno ;dobro uvedel. Prvi dan je pripeljal v deželo hladno jutro, toda podnevi prijetno" vfBSriTbč Jtunija 'ta kaj. rade''toltalne nevihte, ko se zrak prenaglo segreje. 'Ponoči je bila prva junijska nevihta, ki jc v okolici bila tako silna, da je žilna polja potlačila. Močan naliv je bil. Ploha je lepo obetajočo pšenico ln rž povsod zelo potlačila k tlom, vendar ni hujše škode, ker se bo oboje lahko opomoglo, ko niso stebla skle-ščena, kar se navadno primeri pri toči,-
Letošnje pomladansko vreme je bilo prav ugodno za gozdne rdeče jagode in borovnice, kakor tudi za maline. Vsi ti gozdni sadeži imajo dobro letino. Posebno dobro so obrodile borovnice, ker je bil zanje pomladanski topli čas zelo ugoden in prijeten. Borovnicam je prizanesla slana. Za nje so navadno najbolj nevarne pomladanske pozebo.
Borovnice so že dozorele in prvi ljudje so te dni prišli na Golovec, da so jih začeli nabirati. V prvi vrsti je prišla v gozdove mladina, pa tudi mnogo žensk Je'že s košaricami v rokah hitelo na razne strani Golovca. Na trgu sicer Se ni borovnic, toda danes se je že pojavila prva prodajalka, ki pa je kaj hitro spravila lepe in zdrave borovnice v denar.
Te dni je neka ženska prvič prodajala na trgu in to na vogalu semenišča, na prostoru, ki je določen za prodajo gozdnih sadežev med škofijsko palačo, stolno cerkvijo in semeniščem, lepo in debele vrthe jagode, ki so bile po 15 lir kg. Včeraj, v torek. 1. junija, pa je neka ženica prinesla na Vodnikov trg prve gozdne rdeče jagode. Ker sedaj branjevci ne prodajajo, je svoje jagode ženica postavila kar na neko klop. kjer navadno prodaja neki branjevec svoje blago. Jagode je kmalu prodala. Danes je bilo tudi nekaj jagod naprodaj.
Današnji trg je bil prometno zelo živahen. Na kupe lepe glavnate trnovske in krakovske solate je bilo vsem ljubljanskim gospodinjam na izbiro in njim v veliko zadovoljstvo. Tako ogrom-„ nih jerbasov glavnate solate kronist že kmalu ni videl na ljubljanskem trgu. Vse je vozilo solato
na trg. Bila pa je ludi skoraj vsa pokupljena. Na trgu je opažati tudi prvo novo čebulo, prvi češenj in še druge dobrine. Lepo junijsko vreme jo trg šo nekoliko bolj poživilo.
Uvozni in izvozni kontingenti
Da bi mogli dobiti od Ministrstva za izmenjave in valute potrebne kontingente, se vabijo vsi interesenti, dd predložijo Pokrajinskemu svetu korporacij najkasneje do 8. jun-nija t. I. svoje vloge za blago, katero nameravajo uvoziti iz inozemstva v drugem semestru tega letu.
V vlogah posameznih tvrdk mora biti blago navedeno po vsaki vrsti posebej z navedbo količine, kakovosti, vrednosti, države izvora, ter mora odgovarjati stvarni potrebi tvrdk v sorazmerju z njihovim poslovnim obsegom nu ozendju Ljubljunskc pokrajine, ker je izključeno, dn bi se moglo uvoženo blago kot tako izvoziti v notranjost Kraljevine.
Poleg tega nuj tvrdke do istega termina sporočijo tudi količine blaga, uvožeuega iz drugih pokrajin Kruljevine in katero nameravajo izvoziti v inozemstvo v drugem semestru t. L, z nuvedbo države, v katero nameravajo dotič-no blago izvoziti, kakor tudi količino, vrednost in kakovost dotične.ga blaga.
Opozarja se, da se vlog, ki bi dospele po gori navedenem terminu ne bo moglo upoštevati.
Vabijo se naslovna Združenja, da na gornje opozore vse prizadete tvrdke.
Zadeva je nujna.
Pokrajinski svet korporacij.
S Štajerskega
Mobilizacija kovin. Spodnještajerski »Službeni list« prinaša objavo, po kateri naj se po vsej državi zberejo odvisne zaloge težkih in lahkih kovin, ki so še v rokodelskih obratih kot izdelki ali kot zaloge polizdelkov.
Ljudstvo je trpelo, ljudstvo bo sodilo
Ljubljana, 2. junija.
Med Gorjanci in Kolpo, zemljo, ki jo je skozi stoletja pojil znoj in so jo hranili žulji pridnih Belokranjcev, živi rod, pošten, delaven, veren, zato tudi neomajan kot hrast in brezkompromisen. Med to ljudstvo so se pred dvema letoma prikradli izprijeni intelektualci, postopači, delomrzneži in politični računarji, plačanci rdečih krvnikov, da bi jim služili in sledili. V duši zdrav in čist Belokranjec pa je kmalu spoznal zvodnike, ki so napenjali usta in besedičili o »osvoboditvi«, ki jim je bila le krinka za komunistično delo in pridobivanje, e poznal v njih najslabše ljudi, ki jim ni bilo nikoli mar pošteno delo in življenje, ki niso bili navezani na belokranjske valovite njive, ne na skromne vinograde, tihe loze in san jave stelnike » svojimi belimi brezami in zeleno praprotjo, temveč so se prodajali za denar tujcu in tuji ideji — komunizmu — ter romali iz zapora v zapor in poslednjič v belgrajsko glav-njačo. Takim ljudem pošteno belokranjsko ljudstvo ni mo^io slediti. Zato pa je moralo občutiti na sebi vso strahoto komunističnega krvavega na6ilja, kajti komunisti so hoteli doseči s krvjo in nasiljem to, kar niso uspeli z lažnivo propagando.
Človeka kar zgroze poročila iz posameznih krajev tega lepega kosa o krvavih nasiljih rdečih krvnikov in mučiteljev ter uničevalcev.
Samo v metliški župniji so komunistični rablji vzeli življenje 24 poštenim ljudem, med njimi v veliki večini slabotnim ženskam in celo otrokom, 'iako so hoteli komunisti z nasiljem ukrotiti poštenega Belokranjca, da bi jim sledil. Toda Belokranjec ni klonil. Kakor hrast v gori, ki se ne upogne, ko besnijo viharji in udarjajo strele; je stal, pripravljen raje umreti kakor slediti glasnikom laži in nosilcem vsega gorja, ki je prišlo tako ali tako na naše ljudstvo. Tekla je mučeniška kri, n\očila to, z znojem prepojeno zemljo in poškropila samotne stezice nekdaj tako skrivnostnih in lepih gorjanskih gozdov, pordečila krvave zločinske roke, prinesla pa tudi mnogim — spoznanje.
Zato ni čudno, da je na smrt obsojeni pokojni župnik Raztresen nupisal pismo, v katerem pravi: »Če Bog hoče moJe življenje, ga rad dam v ta namen, da bi ljudje povsod in tudi na Suhorju spregledali, da pot, ki so jo zdaj ubrali, ni prava, ker pelje daleč proč od Cerkve in Boga*«
Njemu je sledilo še 11 žrtev, tem pa se je pridružilo 18 junakov, ki so branili vas in svojo pred zločinci in častno umrli.
Žrtve so padale: otroci, žene, delavci in po-išteni kmetski fantje. Vsi ti so spletli .zmučeni belokranjski materi trnjev venec, venec zmage.
I.judje eo raje umirali, kakor pa sledili zvodnikom in morilcem. To so bili sadovi bridke preizkušnje, ki so rodili spoznanje in celo nnj-zakrknejšim odprli oči. Kdo ibi še danes verjel, da so ti zvodniki glasniki pravice? Kričali so, da se bore za nov red, pobijali pa zgarane kmetske fante, morili delavcc, usmrtili žene na polju, na njivi. Nihče ali pa le taki, ki so se napali krvi mučenikov in jilj.je satan vpregel v hlapčevski protiverski in “protinarčidiu plug! Ti so zgubljeni, ker jih ljudstvo 6odi, četudi najdejo kjer koli in v komur koli zagovornika. Krivi so smrti in strašnega gorja tisočev Slovencev in za vse to morajo po božji in človeški pravici dati odgovor. Ali naj mar verjamemo lažnivcem, ki so hlinili »pravo krščansko ljubezen in pravico«, pa se predajali v svoji zlobi in osebnosti komunistom? Ne! Sokrivi so in zato l>odo s komunisti soodgovarjali! Sodba je seveda najhujša nad njihovimi zvodniki, ki so se zavestno predali komunistom in z njimi delili ljudsko kri in narodno premoženje šc odločneje, ko so nekateri »zavezniki« (n. pr. krščanski socialisti in sokoli) spregledali, pa so morali zaradi odkrite besede v vlažne komunistične zapore in celo v smrt. Dokazov za to je dovolj in o njih bomo šc spregovorili.
Komunisti — krivci vsega gorja
Kakor v domačem okolišu tako si je znal prosluli komunist dr. Mihelčič Alojzi j iz Metlike tudi v župniji Suhor organizirati krog zagrizenih komunističnih propagatorjev. Meti njimi sta bila od vsega začetka najbolj vneta kmeta posestnika Krštinc Jože iz Dragomiljc vasi in Kramarič Anton iz iste vasi. Ta dva sta zopet dobila spretne pomagače v Leopoldu Jeleniču. trgovcu in krojaču jz Dol. Suhorja, Mo-leku Alojziju, trgovcu, in škofu Janezu, pismonoši oba iz Dol. Suhorju, Krštincu Martinu iz Bereče vasi, Videtiču Martinu iz iste vasi ter Tajčmanu Jožetu iz Bnšinje vasi. Prva dva. Krštinc in Kramarič iz Dragomlje vasi sta od dr. Mihelčiča dobivala stalna navodila in propagandni material, ki sta ga potom navedenih pomagačev razširjala med novo pridobljene
Strahote komunizma v suhorski župniji
pristaše. Posebno nevaren je bil v tem pogledu iajčman Jože, ki je kot zastopnik zavarovalnice imel dobre pretveze in legitimacijo za kritje svoiih propagandnih potov. Vsa ta družina je imela redne sestanke v zidanici svojega pristaša Jožeta Krstinca iz Dragomlje vasi. Zidanica stoji na samem- Zato jim je bilo mogoče, da so sc shajali neopaženo in nemoteno.
Kljub tej tako spretno osnovani propagandi pa se jim je posrečilo spraviti med roparje samo nekaj fantov iz vse fare. Preprosto in verno ljudstvo ima namreč dobro razvit čut za zdrave in nezdrave ideje. Poleg tega ljudstvo ve, da ideje, ki jih razširjajo moralne propalice, ki že od nekdaj stoje veri in Cerkvi sovražno nasproti, ne morejo voditi k dobremu.
Toda čeprav se ljudstvo tem lažnim voditeljem ni dalo zapeljati oziroma ravno za to, ker se ni dalo zapeljati, je moralo na. sebi občutiti vso strahoto komunističnega krvavega nasilja. Ti možje, ki^smo jih namenoma imenoma navedli, so namreč s krvjo in nasiljem skušali doseči to, česar s propagando niso mogli. Izglasovali so smrt ne samo za župnika Janeza Raz-trešena, marveč tudi mnogim drugim svojim ožjim rojakom, ki niso hoteli nasedati njihovi propagandi. Oglejmo si tc žrtve po kronološkem razgledu.
Partizani sc tako radi bahajo, da prinašajo pravico zatiranemu ljudstvu, da prihajajo osvobajat zasužnjeni proletariat. In res, tudi v župniji Suhor je ubogi delavec prvi, ki so ga ti osvoboditelji osvobodili, pa ne osvobodili, ne vem, katerega suženjstva, marveč življenja. Bil je to 22 letni delavcc Loj k Ivan iz Dol st. 23. Ustrelili so ga na domu lani 14. maja.
Druga žrtev je bil zopet delavec, in sicer Kolarič Mihael iz Bnšinje vasi št. 4, star 67 let. Bomba, ki so mu jo 16. maja vrgli skozi okno, ga jc smrtno ranila in je potem umrl v novomeški bolnišnici.
Tretja žrtev: 30 letni lesni trgovec Težak Martin iz Ilrasta št. 8. Zajeli so ga nad Hrastom, ko se je z avtomobilom peljal in so ga z avtomobilom vred odpeljali v svoje taborišče na Brezovo reber ter ga tam umorili na ta način, da so ga živega spekli na ognju. Tudi to je bilo v maju lanskega leta.
Četrta žrtev je Loj k Marija, mati zgoraj imenovanega Ivana z Dol 23, stara 44 let. Ustrelili so jo na Dol. Suhorju na dvorišču hiše št. 17.
Peta žrtev: Najostudnejši zločin, ki ga je partizanstvo zagrešilo na Suhorju, je umor župnika Raztresena Janeza. Znana so imena tistih, ki so zahtevali njegovo smrt. G. župnik je slutil, kuj se mu pripravlja, zato je lastnoročno napisal poslovilno pismo, katerega izvirnik se nahaja na škofijskem ordinariatu in iz katerega nekatera mesta navajamo.
»Če Bog hoče moje življenje, ga rad dam v ta namen, da bi ljudje povsod spregledali« i 1
»Ker so govorice, da bom s svojim življenjem plačal pobeg nekaterih faranov k tako imenovani »beli gardi«, izjavljam: da se je kaj-takega zgodilo, mene ne zadene krivda.
Odpuščam vsem. Tudi Jožetu Tajčmanu iz Bučinje vasi 16, ki je organiziral odpor proti meni in nahujskal vaške odbore, da so me obsodili na smrt. Odpuščam tudi svojemu sorodniku Jožetu Govekarju, ki je vodil vso zimo partijo in se izražal, da je treba »nekatere« na Suhorju pobiti. Molil bom zanj, da bi dobil zopet milost za sv. vero.
Če sem koga razžalil, — namena nisem imel, — naj odpusti, kakor tudi jaz vsem odpuščam. — Če Bog hoče moje življenje, ga rad dam v ta namen, da bi ljudje povsod in tudi na Suhorju spregledali, da pot, katero so zdaj ubrali, ni prava, ker pelje daleč proč od Cerkve in Boga.
Pozdra\ljam svojega škofa, g. dekana, duhovščino/v dekaniji, moje domače na domu in v župnišču in vse farane.
Ivan Raztresen, 1. r.,
f	župnik,
''	na 23	letnico nove maše-
Dne 2t- julija t. 1. se je	župnikova slutnja
izpolnila. Prišla je poDj patrulja zločincev in ga odvedla v taborišče na Brezovo reber. Tam so	ga	naslednji	dan zaslišali	in gu takoj usmrtili s	strelom v	tilnik. Sodbo	jc izvršil prosluli
komunist Marko Badovinac iz Rosalnic.
šesta žrtev:	17 letni posestniški sin
Ambrožič Fra,nc iz Bereče vasi št. 20. Dne
10.	novembra ga je na polju zaklal z nožem
komunist Ambrožič iz iste vasi št. 24. Zločinec je šc isti dan prejel zasluženo plačilo: ubili so ga na Suhorju.
Sledijo šc žrtve junaških brambovcev Suhorja ob napadu dne 27. februarja t. 1. Osemnajst jih je, potem ko so se kot levi borili na življenje in smrt proti uničevalcem njihovih domačin in uničenju vsega, padlo in počivajo na suhorskem pokopališču. Nekaj jih je živih padlo krvolokom v roke, ki so bili nato po dolgotrajnem mučenju na Popovičih pobiti dne 29. ali 30. februarja t. 1.
Njih imena:
Kapetan Dobrivoj Vasiljevič, o. Nobert Klement, sodnik Mihael Jerman, Okorn in Gake in še pet drugih. Dijak Lah se je ranjen rešil s Suhorja na Lokvico. Toda namesto da bi ga sprejeli v zaščito, je terenski odbor poklical zločince, ki so ga potem 29. ali 30. na Lokvici zverinsko ubili in vrgli v prepad' nad vasjo.
Sedma žrtev iz suhorske faro je Iv ec Alojzija roj. Pavlovčič, žena trgovca. Zločinci so ob napadu na Suhor Ivčevo trgovino popolnoma izropali. Toda to jim še ni bilo dovolj-Dne 23. 12. so prišli, da oropajo družini še mater. Odvedli so jo k svojim kolovodjem na Drago in jo tam usmrtili. Tako jo v 40. letu žrtvovala svoje življenje za svoje prepričanje.
Osma in deveta žrtev: 37 letni Go-1 j a Rudolf iz Dol. Suhorja 14 in njegova žena Ana roj. Badovinac. Oba so odvedli od doma in umorili na Dragah lani med 23. in 31. dec.
Deseta žrtev: 16 letna Karolina He-mani, hči kurjača in bivšega župana nekdanje občine Mctlika-okolica. Oovedli so jo 31. decembra 1942; 3. jan. t. 1. je bila še živa. Javno so jo zasliševali pred prebivalci vasi Draga, naslednje dni pa so sami javili, da ni več med živimi.
Enajsta in dvanajsta žrtev sta 57-letni posestnik in vdovec Jožef Starec iz Bereče
vasi 34_ in njegova 17 letna hči Jožefa. Oba so zločinci odvedli od doma 29. marca t. 1. in ju isti dan ubili. (Ubil ju je prosluli komunist Ili-ia Badovinac iz Rosalnic s svojimi pajdaši na kraju, ki ga ljudje imejiujejo Gabriha.) Kakor, je bil umorjeni redek vzor vernega, načelnega in skrbnega moža in očeta, tako je bila njegova hči vzor dobro %'zgojenega, čistega slovenskega dekleta. / njunim umorom so zločinci zopet »osvobodili« slovenski narod dveh poštenih ljudi.
ŠPORT Ljubljana : Mars
V	nedeljo se bo zavrtelo drugo revanžno kolo domačega nogometnega prvenstva. Tokrat se bosta srečali znani domači enajstorici Ljubljane in Marsa. Ljubljana za zdaj vodi skupaj s Hermesom na čelu tabele. V nedeljo se ji bo nudila prilika, da svojim šestim točkam pripiše še nadaljnji dve in se^ tako sama usidra na vrhu tabele. Da pa ta račun ne bo tako preprost, bo poskrbel Mars, ki je razen Ljubljane in Hermesa gotovo najboljše ijubljansko moštvo. 2e nekaj časa sem sicer opazujemo, da Marsovci niso več-~¥^evoji dobri formi, vendar pa smo prepričani, da bodo dali v nedeljo dobro partijo in da bodo gledalci prišli na svoj račun.. Vsi igralci.Jiedeljskih rpiohierjev so pridno trenirali, ker se iavedajo važnosti borbe: Ljubljani gre za prvo mesto, Marsu pa za to, da se čim bolj odloči od repka prvenstvene tabelice, kjer sameva za zdaj Tobačna tovarna brez točk, in si zagotovi obstanek v razredu najboljših, saj je znano, dai zadnji iz tabelice potuje v drugi razred. In Mars si gotovo tega ne želi. Po drugi stra-ni, pa je menda spet moštvo Ljubljane premočno, da bi mogel Mars računati na uspeh, saj je vprav Ljubljana tista, ki igra v našem mestu daleč najboljši in najkoristnejši nogomet in je vsakemu moštvu trd oreh, ki ga ni lahko zdrobiti. Z eno besedo rečeno: v nedeljo bo na igrišču Ljubljane zanimiva in napeta borba in upajmo, da bo tudi na/ dostojni športni višini, česar za preteklo nedeljo ne moremo reči. Torej prijatelji nogometa: v nedeljo na Ljubljano gledat lep nogomet. Točen razpored nedeljskih prvenstvenih tekem bomo objavili v petkovi številki našega lisla.
SK Žabjak sporoča, da bo danes, v sredo,
2.	junija, od 18 dalje v Tivoliju trening I. moštva in rezerve. V petek bo v klubski sobi sestanek članstva. Vabljeni! — SK Žabjak.
J. Ogrinec: »V Ljubljano jo dajmo!« Ena izmed naših najstarejših veseloiger iz konca preteklega stoletja, ki ima za vsebino ljubezensko zgodbo iz naših meščanskih krogov. Osebe: Sre-brin, trgovec — Cesar, Rotija, njegova žena — P. •Juvanova, Marica, njuna hči — Levarjeva, Cena, hči — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec, Pavle, hlapec — Peček, Neža, dekla — Rakarjeva, notar — Skrbinšek, dve priči — Benedičič, Brezigar. Režiser: Skrbinšek.
Ljubljana
Koledar
Sreda. 2. rožnika: Križev teden; Marcelin, mučenec; Evgen I., papež.
Četrtek, 3. rožnika:	Vnebohod Oo«oodov;
Klotilda, kraljica; Zdislava, devica.
Obvestilu
Dovoljenje za izvoz in uvoz blaga iz inozemstva. Tvrdke, ki so vložile prošnje za izvoz in uvoz do 9. maja t. 1., so pozivajo, da prevzamejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 30,
II.	nadstr., med popoldanskimi uradnimi urami od 3.30 do 18 uvozna oziroma izvozna dovoljenja.
Sprejem t zavod sv. Stanislava. Sprejemni izpit za prvi razred škofijske gimnazije bo v juniju. S cerkvenim kolkom za 4 lire opremljeno prošnjo, naslovljeno na ravnateljstvo, treba vložiti do 15. junija. Priložiti treba krstni list in šolsko spričevalo. Kdor vidi, da bo v juniju zadržan, naj do 15. junija odda pismeno prošnjo, da se dovoli izpit jeseni. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Baragovem semenišču. Bleiweisova 52.
Nocoj ob 7 se bo začela v ljubljanski stolnici druga izvedba Tomčeve kantate za soli, zbor in orgle: Križev pot. Skladba ima dva dela in bo po odpeti sedmi postaji kratek odmor. Koncert bo v ljubljanski stolnici, začetek točno ob 7, konec ob 9. Delo bodo izvajali: monsignor Stanko Premrl — orgle, Franja Golobova alt-solo, Julij Betetto bas-solo, pevski zbor Glasbene Matice; vodstvo je v rokah ravnatelja Mirka Poliča. Delo je veličastno in bo pri izvedbi v cerkvi zapustilo prav gotovo na vsakega poslušalca izredno svečan vtis. K izvedbi vabimo, vstopnic^ se dobe tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od pol 7 dalje pa pri glavnem vhodu v stolno cerkev.
Stolni cerkveni pevski zbor in mešan! pevski zbor drž. učiteljišča bosta izvajala skupno na Vnebohod ob 10 pri elovesni službi božji v tukajšnji stolnici prof. Matija Tomca novo, obsežno, za veliki zbor pisano latinsko mašo: Missa immaculati Cordis Mariae.
Le še nekaj dni nas loči od zaključka razstave v Jakopičevem paviljonu. Ne pozabite jo obiskati. V četrtek, 3. t. m., ob 11 dop. bo imel vodstvo po razstavi preds. DSLU. g. prof. S. Šantel. Pridite v velikem Številu.
Razstava akvarelov Bruna Vavpotiča. Bruno Vavpotič spada nedvomno med najboljše naše akvareliste in to tehniko, ki je najtežja med vsemi slikarskimi, v resnici tudi mojstrsko obvlada. Hkrati pa jc Bruno Vavpotič slikar ljubljanskih motivov ter je tudi v tem oziru izjema med našimi umetniki. Na praznik dopoldne, to je jutri, odpre v Obersnelovi galeriji mi Cesti Arielle Ree razstavo svojih akvarelov. Skupno bo razstavil 3"S dovršenih akvarelov in to razen nekaterih krajin iz drugih krajev skoraj samo izključno ljubljanske motive. Občinstvo bo spoznalo iz teh umetnikovih del marsikatero skrito lepoto našega mesta.
Spored koncerta na dveh klavirjih, ki ee bo vršil v petek, dne 4. t. m., ob 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani: 1. Mozart: Sonata v D-du-ru; 2. Schumann: Andante z variacijami; 3. Chopin: Rondo op. 7; 4. Clementi: Druga sonata; 5. Brahms: Valček op. 39; 6. Infante: Trije andaluškl plesi. Spored bo izvajala umetniška dvojica: Rio in Gregoria Nardl, dva umetnika, ki čudovito obvladata igro na dveh klavitgh in imata izredne uspehe v tej panogi svojega iimet-nifikega Udejstvovanja. Vstopnice so v predprodaji v'Knjigarni Glasbene Matice.	"
Mlakarjeva »Izgubljen« Marta« v frančiškanskem gledališču na praznik, 3. junija, ob 17. Igra, ki nia pet dejanj, je nekoliko predelana. Nekateri prizori, zlasti v »Plesni šoli«, so popolnoma novi. Sodeluje 25 oseb. med njimi: profesor, maestro, dijakinje, plesalke itd. Igra se bo ponovila v nedeljo, 6. junija, ob 17. Predprodaja vstopnio za obe predstavi pri Sfiligoju od ponedeljka dalje, na dan predstave pa pri dnevni blagajni od 9.30 do 12 in od, 15 dalje.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 2. junija, ob 18.30: »V Ljubljano jo dajmo«. Red Sreda.' četrtek, 3. junija, ob 18: »Jorijeva hči«. Red Četrtek.
Petek, 4. junija, ob 13: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Opera:
Sreda, 2. junija, ob 18: »Prodana nevesta«. — Red B.
Četrtek, 3. junija, ob 18: »Madame Butterflv«.
Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Petek, 4. junija: Zaprto.
Sobota, 5. junija, ob 18: »Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje sopranistke Cortinijeve in baritonista Beccliija. Cene od 60 L navzdol.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli v četrtek, na praznik, za svoj red predstavo
D’Annunzijeve tridejanske pastirske tragedije: Jorijeva hči« v običajni zasedbi.
«. JJ. VAS DIHE!
j »Sc bolj zamotan, kakor pa morda misliš,« mu jc odvrnil Vanče. »Povem ti, dragi Markham, da jc ta zločin eden najbolj zapletenih, ki si z njim kdaj imel opravka. Na prvi mali se človeku zdi čisto enostaven — takšnega je zločincc hotel prikazati, razumeš — in prvi dokaz, ki smo ga našli, je bilo ličkaj, lAkkar je zločinec najbolj računal.«
^rMarkham je radovedno pogledal Vanccja.
M>Pa se ti kaj zdi, kakšen namen naj bi bil zločincc imel sjtakšnim svojim podtikanjem?« Njegove besede so bile prej pritrditev kakor pa vprašanje.
& »Če se mi kaj zdi?« Vancc je v trenutku postal nekam silno resen in njegove misli so zaplavale nekam daleč. »O, seveda se mi zdi. A moja misel ti najbrž ne bo razumljiva. Takoj sem zaslutil neko zmešnjavo in vsa poznejša odkritja so samo šc potrdila mojo domnevo. Nič določnega še ne vem, pač pa imam
o	vsem le neko medlo predstavo. Pravega nagiba, ki je vodil zločinca, še nisem mogel ugotoviti, ker pa vem, da so bila vsa ona sumljiva znamenja vnaprej pripravljena z namenom, da bi preiskavo zavedla na napačno pot, jc res verjetno, da ugotovimo rc«iico.<
s »Razloži mi svojo domnevo!«
»Beži, beži, ni mi treba tako pihati na dušo!« Vanče sc jc nalahno nasmehnil. »Za zdaj šc vedno tavam po temi.«
»Ne vidim, da bi bila za rešitev vse te uganke še kukšna druga pot kakor ta, da zaslišimo vse domače,« je odvrnil Mark-hnm, »zakaj če. dr. Bliss ni pravi krivec, zločina očividno ni mogel storiti kdo drugi kakor človek, ki je dobro poznal domače razmere in ki je imel prost dostop v hišo.«
»Jaz za svojo osebo,* je pripomnil Vanče, »mislim, da moramo najprej ugotoviti, kakšen položaj zavzemajo razne osebe, ki žive tu v hiši, ter sc seznaniti z odnošaji med njimi. To bi nas že usmerilo na neko pot, se ti ne zdi? Morda nam bi nasvetovalo Celo najboljšo pot, ki jo je treba ubrati.« Sklonil sc je naprej na svojem stolu in nadaljeval: »Markham, rešitev te uganke zavisi skoraj povsem od ugotovitve, kakšen namen jc imel zločinec pri tem svojem dejanju in kako si ga je zamislil. Umor Benjamina Kyleja ni običajen zločin. Zločinec je natančno vse premotril in umor čudovito pripravil. Samo kak strahoten nagib je moral imeti pri tem. V njem vidim neko prenapetost, silno in strašno misel, ki si jo je morilec vcepil v glnvo, misel, ki jc nedopovedljivo okrutna, neusmiljena. Tale zločin jc veVjetno samo priprava na nekaj še bolj satanskega, sredstvo za dosego nekega višjega cilja. In ta končni cilj mora biti še neprimerno strašne jši in nedopovcdljivcjši kakor pa odstranitev Kylcja... Jasni, neprisiljeni in neposredni zločini se včasih lahko opravičijo ali vsaj delno odpuste. A v tem primeru se zločinec prav gotovo ni hotel omejiti parno na tale umor. Poslužil se ga je kot nekakšnega orožja,*da z njim umori nedolžnega človeka...«
»Priznam, da je to, kar praviš, res,« je odgovoril Markham, vstal in se sklonil nad steklene omarice, v katerih so bili sha-wabtisi. »A kako naj ugotovimo, v kakšnih odnošajili so si člani te družine, če ne. na ta način, da jih zaslišimo?«
»S tem da zaslišimo edinega človeka, ki ni član tc družine.«
»Scarletta?«
Vanče je prikimal.
»On gotovo ne ve še kaj več, kakor pa nam jc bil že povedal. Dve leti jc bil skupaj s člani dr. Blissove znanstvene odprave, živel je v Egiptu iii pozna zgodovino te družine... Zakaj ne bi malo z njim pokramljali, preden zaslišimo še druge? Razne stvari bi rad pojasnil, preden bi začeli s preiskavo.«	i
Markham se je zastrmel v Vanceja.
»Nekaj ti je šinilo v glavo, \ance... Dobro, pa bom dal Scarletta in dovolil, da ga zaslišiš ti.«	|
Tedaj se je vrnil Heath.
»Dr- Bliss je odšel v svojo spalnico in smo mu veleli, naj ostane tam,« je sporočil. »Drugi so v salonu. Hennessey in Emery sto na oprezovanju. Tudi policijski avtomobil sem odslovil, Snitkin pa nadzoruje pri vratih.«
Redkokdaj seip videl Heatha tako poparjenega, kakor je bil zdaj.
»Kaj je naredil dr. Bliss, ko ste ga spustili na svobodo?« je vprašal Vanče.
»Zdel se mi je zelo brezbrižen.« Heath je spregovoril tc besede nekam nejevoljno. »Ni zinil niti besede. Odšel jc s sklonjeno glavo po stopnicah v svojo spalnico. Po mojem mnenju je ta možakar velik šaljivec.«
»Egiptologi so sploh po veliki večini šaljivci, gospod narednik,« jc pripomnil Vanče.
Markhani jc postal spet nestrpen. V hipu se je obrnil k Hcathu in naglo dejal:
»Preden nadaljujemo s preiskavo, sva z Vanccjem sklenila, da poskusiva od gospoda Scarletta zvedeti vse, kar ve in bi nnma lahko povedal. Ga hočete obvestiti, naj pride sem?«
Narednik‘je stegnil roke in potem spet pustil, da so mu padle navzdol, kakor bi hotel reči: pa naj bo tako, kakor želite. Nato je naglo odšel iz muzejske dvorane. Kmalu se je vrnil in pripeljal s seboj Scarletta.
Vanče je premaknil nekaj stolov. Po njegovem resnem in odločnem vedenju sem takoj lahko spoznal, da je razgovoru s Scarlettom pripisoval največjo važnost. Tedaj šc nisem vedel, kaj ima v mislih. Tudi nisem razumel, zakaj si je bil ra^no Scarletta izbral, da bi od njega izvedel najvažnejše stvari. A Se pred večerom mi je postalo vse to jasno. Izbral si je bil edinega človeka, ki mu jc mogel dati potrebna pojasnila, na podlagi katerih je bilo mogoče j;azvozljati uganko Kylejevega umora. In vprav to, kar je \ance zvedel od Scarletta, mu je pomagalo pojasniti zločin.
Ameriški zajedalci afriške celine
Radi bi dobili pod svoje neposredno nadzorstvo železnice, petrolejske vrelce, rudnike, industrijske naprave in rodovitna polja
italijanski mesečnik »Azione Coloniule«, ki ga izdaja ministrstvo za kolonije, priobčuje članek, v katerem popisuje, kako daleč že sega danes ameriški gospodarski vpliv v Afriki in kakšne končne cilje so si Amerikanci zastavili na tej celini, člankar se sklicuje na izvajanja portugalskih in švedskih, torej nevtralnih časopisov, pa tudi na nekatere izpovedi Ameri-kancev samih.
Razširjanje ameriškega gospodarskega vpliva na Afriko se je začelo jasno kazati že ob začetku sedanje vojne. 7.e pred izkrcanjem ameriških čet v Severni Afriki so bili na pomembnejših mestih agenti večjih ameriških podjetij. Čim so se ameriške čete izkrcale v Afriki, so na afriška tla stopili tudi posebni odposlanci raznih ameriških trustov — piše omenjeni italijanski mesečnik — in vse, kar je bilo le dosegljivega, obložili s svojimi hipotekami, in sicer železnice, petrolejske vrelce, rudnike, industrijske naprave in poljske nasade. Skupina Morganovih in Baldvvinovih finančnikov si je takoj zagotovila afriško železniško omrežje. Ustanovila je novo železniško družbo, imenovano »North-West Afričan Railways«, ki v njeno območje spadata tudi Zahodna in Francoska ekvatorialna Afrika. Ameriški načrt pa ni obstajal samo v tem, pač pa so Amerikanci hoteli dobiti pod svoje neposredno nadzOrštvo tudi vso železniško omrežje v Afriki.
' V portugalski koloniji Mozambique se je pojavil zaupni mož Morgan-Thompsonove družbe, ki je prišel tja z namenom, da bi železnico, ki je bila do tedaj pod nadzorstvom Angležev, spravil pod ameriško-brazilski finančni vpliv.
Italijanski mesečnik »Azione Coloniale« pa pravi k temu, da je brazilska udeležba le bolj za slepilo. Služila naj bi v ta namen, da bi »Portugalcem izmenjava nadzorstva nad to železnico bolj teknila«. Vse je tako kazalo, da so Thompsonova prizadevanja rodila uspeh, kajti ta mož je portugalski vladi v Lizboni predlagal, naj bi z večjim'posojilom odkupila tisto, kar so Angleži založili v obe portugalski koloniji. V nadomestilo naj bi bil ustanovljen konzorcij portugalskih, braziljskih in ameriških bank, ki naj bi prevzele izkoriščanje teh portugalskih kolonij.
, Južnoafriška vlada pa je Thompsonu ponudila, naj do konca dogradi železniško progo, ki si jo je bila vlada zamislila, zlasti tisto, ki bi bila speljana po ozemlju bivše nemške jugozahodne Afrike.
Mogočna bančna skupina Morgan-Baldivin je — nadaljuje omenjeni italijanski mesečnik — položila svojo roko na bogastvo afriške zemlje in se polastila bogatili nahajališč fosforja v Maroku. Združene ameriške države hočejo v Afriki dobiti nadomestek za ogromne izgube, ki so jih doživele v zahodnem delu Tihega morja, zlasti pa še izgubo cinka in kavčuku.
Podjetje »General-Motors« je bilo predlagalo vladi v Pretoriji graditev velikih avtomobilskih cest. Čisto na svoj način pa so Amerikanci ravnali z Belgijskim Kongom. Tu so zlasti bogati rudniki bakra tisti, ki tako mamijo Amerikance. Družba »Union Miniere du Haut Katanga« je prešla v ameriške roke. Isto velja tudi za »Tink« in »Kathur« na afriških tleh. Ameriški podjetji »Dunlop« in »Firestone« sta skupno ustanovili »East Africa Rubber Co.«
HENRIK S1ENK1EW1CZ
ROMAN V S El KAM
Prisilna selitev Judov iz bolgarske prestolnice
Zanjo so se oblasti odločile spričo ugotovitve, da je pri zadnjih napadih ^ ' „ sodelovalo zlasti mnogo Judov
Madžarska uradna agencija poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je sklenila izseliti iz Sofije vse ljudi, ki so judovskega rodu. V Bolgariji danes živi okrog 45.000 Judov, v prestolnici sami pa okrog 23.000, medtem ko so Jude iz Macedonije in Trakije, kakih 14.000 po številu, že prej odpeljali na Poljsko. Nove ukrepe je očividno treba pripisovati dejstvu, da so pri zadnjih atentatih sodelovali v velikem številu tudi Judje, tako da je bolgarska vlada smatrala za nujno potrebno, Jude iz prestolnice izseliti.
Komisariat, ki ima nalogo reševati judovsko vprašanje na Bolgarskem, je te dni izdal ukaz, po katerem se mora veliko število sofijskih Judov v treh dneh zglasiti in prinesti s seboj svojo prtljago, ker jih bodo poslali ven na deželo. Tega ukaza iz tehničnih razlogov niso dobili vsi istočasno, pač pa postopoma drug za drugim. Po načrtu za izselitev bodo zadnji Judje zapustili bolgarsko prestolnico najpozne-' do 7. '
olikor j iz Sofije
e doslej znano,
  pravi dalje poteh Judov ne bodo poslali
iino, t. j. na Poljsko, pač pa jih bodo na-farni!i v posebnih taboriščih pri Burgasu, Kar-nobatu, Plevnu in Nevrokopu. V Sofiji jih bo ostalo le še kakih 3000, po večini takšnih oseb, ki so poročeni z Nejudi.
Uradni razglas prisilne izselitve Judov iz Sofije se glasi takole: »V Sofiji živeči ljudje judovskega rodu se morajo preseliti na deželo.
EIAR - Radio Ljubljana
Sreda, 2. junija 1943/XXI. 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Glasba —
13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester —
14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Mali orkester vodi dirigent Lesjak — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa, Poročila v italijan-ščini — 17.15 Koncert klasičnega tria — 17.35 Sodobna glasba — 19.00 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 Koncert sopranistko Pavle Lovšetove — 21.30 Lahko glasbo vodi dirigent Petralia — 22.05 Predavanje v slovenščini — 22.15 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščina
Ker se je za izselitev, ki jo določa § 29. uredbe o Jfudih, prostovoljno odločilo le malo prizadetih oseb, je komisariat za judovska vprašanja sklenil preiti k prisilnemu izseljevanju. Vsaki družini judovskega rodu je bil dan rok treh dni in v teh trem dneh se mora preseliti na deželo. Tiste osebe judovskega pokolenja, ki se ne bodo ravnale po tem ukazu, bodo brezpogojno odvedene.«
Jude bodo zaenkrat nastanili v mestih Vratca, Plevno, Trnovo in Karnobat. Tudi Jude iz obmejnih krajev prejšnje Bolgarije bodo preselili v omenjena mesta.
Raj pod morjem
Nek japonski raziskovalec, ki se je svoj čas mudil na Novi Gvineji, pripoveduje, da domačini tega velikega tihomorskega otoka po božje časte morske pse, ki jih je v vodah okrog tega otoka vse polno- .Kadar umre kdo od novogvinejskih domačinov papuancev, ga njegovi sorodniki takoj odneso v žalnem sprevodu na obalo, kjer ga po opravljenih »pogrebnih« obredih vržejo v morje. Morski psi, ki že dobro poznajo to navado novogvinejskih domačinov, tako rekoč že kar čakajo na svojo novo žrtev. Toda po mnenju tamkajšnjih domačinov ti morski psi mrtveca ne požro, pač pa ga odneso na dno morja, kjer z gobci skopljejo jamo, pod katero se odpro vrata, ki drže v papuanski raj.
Naročajte Slovenski dom!
Umetni sneg
Japonskemu fiziku Nacati je baje usjjelo narediti na umeten način snežne kosmiče z neko pripravo, ki odlično posnema naravo-_ S to pripravo je mogoče umetno narediti dvanajst vrst različnih snežink, ki so vse prav takšne, kakor jih pozimi narava sama »izdeluje«. Oblika snežinke zavisi od temperature, pri kateri vodni hlapi začno zmrzovati. Kadar je zručni tok ohlajen na 20 stopinj pod ničlo, so delajo zelo zamotano sestavljene snežinke, če pn je temperatura še nižja, pa so snežni kosmiči že enostavneje zgrajeni. Hitrost, s katero se delajo snežinke, pa je odvisna od njihove oblike. Za najenostavnejše zadostuje približno pol ure časa, za najbolj čudovito sestavljene pa včasih tudi ves dan.
Dragocena zbirka čevljev, torbic in slik
V Offenbachu imajo muzej in v njem eno najbogatejših zbirk izdelkov iz krzna in usnja.
K
n
h
407.
•On pa je dvignil dragoceno kupo, ki se je lesketala v mavričnih barvah in ki je njena vrednost bila neprecenljiva, ter rekel:
»To je čaša, iz katere sem izlil vino na čast boginji s Cipra. Odslej se te posode ne bodo dotaknila nobena usta več in nihče ne bo več iz nje žrtvoval na čast boginje ljubezni.«
In treščil je dragoceno posodo na tla, posuta z žafranovim cvetjem. Ko se je razbila na tisoč koscev, je začudenim gostom dejal:
»Dragi, veselite se, na- . mesto da bi se čudili. Starost in slabost sta slaba tovariša' za poslednja leta življenja, laz pa vam dajem dober zgled, kako se jima je moči izogniti. Ni ju treba čakati. Odidite prostovoljno, še preden prideta, kakor odhajam jaz.«
Nekateri so ga začeli nemirno spraševati, kaj namerava.
»Veseliti se, piti, gledati te božanske postave, potem, pa z ovenčano glavo zaspati' Ali hočete, slišati, kako sem se poslovi.1' od cesarja?«
i ' 408.
Pri teh besedah je-poteg-nil izpod škrlatnega zglavja pismo ter leže začel brati:
»Vem, o Cezar, da me nepotrpežljivo pričakuješ in da bi mi dal vse, kar moreš, če bi prišel. Toda oprosti, da ne morem. Prisegam ti to pri sencah tvoje, matere, žene, brata in Seneke, ki si jih dal pobiti, A to me /ni razjezilo, kakor tudi ne, da si požgal Rim in poslal v smrt vse poštene ljudi iz države. Ne! Poželenje po smrti je v‘ meni zbudilo samo to, da Sem motal dolga leta pustiti, da mi je ušesa mrcvarilo tvoje petje, in poslušati tvoje deklamacije, ti borni predmestni pisar. To je preseglo moje moči. Bodi pozdravljen, toda ne poj; ubijaj, a ne piši pesmi; zastrupljaj, a ne pleši; požigdj, a .ne brenkaj. To ti želi tvoj »Arbiter elegentarium«.
B
U
LVv
Pravijo, da imajo v tem slovitem muzeju med drugim tudi čevlje, ki jih je nosila plesalka Tanut iz egiptovskih Teb, ki je nastopila pred starodavnim egiptovskim kraljem Amonom. Potem lahko vidiš v tem muzeju tudi čevlje avstrijske cesarice Elizubete ter Marije Luize,
druge žene Napoleona Bonaparteja, dalje čevlje, kneginje Metternichove ter plesalke Fanny: Elssler, igrače, s katerimi se je kot otrok igral Ludovik XV., torbico cesarice Marije Antoinete
ter razne usnjene izdelke z dvora Medičejcev. Edinstvena je tudi zbirka siamskih, javanskih in kitajskih slik, narejenih na bivolsko in oslovo kožo.
Kratke za robom
Črve in pajke jedo s posebnim užitkom ljudje, ki žive. po gozdovih Srednje Afrike, do-čitn gredo mravlje zelo v slast Siamcem ih Brazilcem. Prirejajo jih bodisi v neke vrste omaki ali na maslu.
Najstnrcjša doslej znana drevesa rastejo v Sencganibiji. Pravijo, da .so stara že nad 6000 let. Takoj za njimi sledi po starosti, ki jo dočaka, cipresa iz Vera Cruza, katere deblo je pri tleh šestnajst metrov debelo.
Mrtvo morje je tako grenko, da v njem ne more živeti nobena riba. Svojstvena teža njegove vode pa je, tako velika, da človek v tem morju plava, kakor bi bil iz plutovine.
Med vsemi štirinožci ima konj v primeri s svojo velikostjo najmanjši želodec.
Živali, ki žive v najvišjih legah na zemlji,
so pajki. Našli so jih celo v višini 8000 metrov na Himalaji.
300 jezikov govore ljudje na zemlji, a <0 so samo važnejši jeziki- Vseh ^narečij pa Pra' vijo,' da je na zemlji okrog 2500.
Med vsemi ribami najhitreje plava morski pes in pri plavanju tudi najdlje zdrzl-
Vsak dan 20 do 30 miligramov železa potrebuje človek za svoje življenje.
Kolumb odkriva Ameriko
Piloti so izmerili lego, in kakor je pokazalo, se je Nina nahajala nekako 440 milj stran od Kanarskih otokov, Pinta nekako 420. Kolumbova ladja pa približno 400 morskih milj.
Četrtek, 20. septembra..— Na kapitanovo ladjo sta priletela dva pelikana, potem pa še eden, in to je bil predznak, da zemlja ni več daleč. Videli so tudi mnogo zelenih rastlin (nlg), katerih pa dan poprej niso videli. Z rokami so ujeli nekega ptiča, ki je bil podoben galebu in je imel tudi take tace. Bila je rečno in ne morska ptica.
Na ladjo sta naslednje jutro sedle zopet dve ali tri kopenske ptice in začele peti. Ko je vzšlo sonce, so se pa izgubile. Malo kasneje je priletel s severozahodne strani pelikan in letel v jugovzhodno smer. To je bil znak, da je ptič zapustil zemljo na severozahodu. Te vrste ptiči spe na kopnem in se podajajo zjutraj nad morje na lov za hrano ter se nimajo navade oddaljiti od obrežja več kakor pa 20 milj.
Petek, 21. septembra. — Ves dan je prevladovalo brezvetrje, šele nato je zapihal lahen veter. Prepluli so okrog 13 milj, in sicer deloma po začrtani poti, deloma pa tudi izven nje. Ob prvem svitu tega jutra so zapazili takšne količine rastlin (alg), ki so prihajale od zahoda, da se jim je zdelo, kakor da bi se morje skisalo. Videli so tudi pelikana. Morje je bilo gladko kakor reka in zrak milejši kakor povsod drugod na svetu. Opazili so tudi kita, znak, da se nahajajo blizu kopnega, kajti te živali se stalno drže v neposredni bližini suhe zemlje.
Sobota, 22. septembra. — Držali so se smeri zahod—severozahod in le sem pa tja krenili nekoliko iz te proge. Naredili so pot okrog 30 milj in niso več videli zelenih rastlin (alg)'. Videli
so nekaj ptičev strakošev in drnge ptice. Tukaj pravi Kolumb:
»Ta nasprotni veter' je bil ineni silno potreben, ker sem moral močno vzpodbujati svoje posadke, ki so zapadale v misli, da na teh morjih sploh ne vlečejo vetrovi, ki bi mogli naše ladje guati nazaj v Španijo.«
Nekaj ur je bilo morje brez rastlin, potem pa so se začele spet javljati v večjih množinah.
Nedelja, 23. septembra. — Držali so se severozahodne smeri, delno malo bolj proti severu, pozneje pa spet po svoji začrtani poti proti zahodu in naredili 22 milj. Videli so grlico in pelikana in neko drugo rečno ptico iu še druge bele ptiče: rastline so se javljale vedno gosteje in med njimi so opazili rake.
Ker je bilo morje mirno in gladko, so začeli mornarji mrmrati in govoriti, da za povratek v Španijo ne bo ugodnih vetrov.
Toda kmalu se je morje razburkalo, ne da bi sc pojavil veter, iu zato je Kolumb zapisal:
»Tako je bilo to bučno morje zame veliko olajšanje. Poaoben čudež težko najdeš, razen v času Judov, ko so Egipčani preganjali Mojzesa, kateri je bil Izraelce osvobodil sužnosti.«
Ponedeljek, 24. septembra. — Plul je po svoji smeri in ponoči in podnevi prevozil pot 14 in pol milje. Kolumb jih je zapisal 12. Brodovju se je približal pelikan, videli so pa tudi veliko ptičev strakošev. (23. in 24. septembra, navaja Kolumbov sin Ferdinand, da so se med posadkami javljali nemiri, vrstile so se grožnje na račun Kolumba vse do jutra pred odkritjem.)
Varljiva nebesna znamenja.
Torek, 25. septembra. — Popolno brezvetrje, nato pa je zapihal veter. Držali so se zahodne smeri prav do noči.
Kolumb je razpravljal z Mart. Al. Pinzonom, kapitanom ladje Pinta, o neki zemljepisni karti, katero mu je bil poslal tri dni prej na ladjo in na kateri so bili, kakor se zdi, zarisani neki
otoki tega morja, kateri bi se po mnenju Martina Alonsa morali nahajati v njihovi bližini. Kolumb je odgovoril, da je tako menil tudi on sam, če pa niso zapluli proti tem otokom, je prišlo zaradi tega, ker so morski tokovi stalno gnali ladje stran proti severo-I zahodu in da ladje niso mogle naprej, kakor so to zatrjevali piloti.
Ko sta razpravljala o tem predmetu, je Kolumb rekel Martinu
I	Alonsu, naj mu pošlje navedeno zemljepisno karto. In potem ko mu jo je Pinzon vrgel v posebni posodi, je Kolumb začel risati karto skupaj s svojim pilotom in mornarji, j Ob sončnem zahodu se je pojavil Martin Alonso na zadnjem delu svoje ladje in z veliko radostjo zavpil Kolumbu in zahteval od njega darilo, češ da je odkril zemljo. (Sin Ferdinand Kolumb pravi o tem dogodku sledeče: Pinzon je krepko zakričal: »Zemlja, zemlja, gospod! Zaslužil sem napitnino,« in pokazal je v smer jugozahoda neko gmoto, ki je bila čisto podobna otoku.) Ko je slišal, da je Pinzon to s poudarkom ponavljal, se je Kolumb vrgel na kolena, da bi se zahvalil Bogu, medtem pa je Pinzon deklamiral ! »Slava Bogu na višavah« skupaj s svojo posadko. Prav isto je j naredila posadka ladje »Santa Maria«, mornarji Nine pa so se ' spravili na. jambore in na jamborske lestve in vsi skupaj soglasno zatrjevali, da vidijo suho zemljo. Tudi Kolumbu se je zdelo, da tista zemlja leži kakšnih 24 milj stran. In vsi so prav do noči stalno zatrjevali, da je bila tisto zemlja.
Tedaj je Kolumb ukazal, naj zapuste začrtano zahodno smer,
I	ki so se je doslej držali, in naj krenejo proti jugozahodu, kjer se je zdelo, da se jim je prikazala suha zemlja. In tako so ta dan pluli štiri in poPmilje v zahodni smeri, ponoči pa 17 milj proti jugozahodu, kar je dalo vsega skupaj 21 milj in pol, vendar jih je Kolumb najavil možem le 13, kajti še vedno je tvezil svojim mornarjem, da so naredili šele malo poti, da bi jim potovanje ne bilo predolgo. Tako je Kolumb na razloženi način vodil dva obračuna, enega napačnega in drugega resničnega.
Za Ljudska tiskarna f Ljubljani: lota Kramarič. — Izdajatelj: Inl Sodja. — Oredoik: Mirka It »ornih. — ItnkopUo« na fračama. — »Slovenski dom« Ishala ab delaralklb ot 12. — Metalna naročnina 11 Ur, u (noierastro 20 Ur. — Uredništvo: Kopitarje?! oUea S, UJ. nadstropja, Oprala: Kopitarjeva nllca S, Ljubljana, — lalalon itar, 4(101 do WJ OS, — Podruialeai Bova mesta,