!M. Številka. Trat, v torek 25 aprila IM H). IVčnj XXIV ,.Edinost" khajfi dva k rat lin dan. rnziin nedelj in praznikov, ijiitraj in 7.vc 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja nh 9. uri zjutraj. >» re^iii mi znti4a : Ohe is« lan j i na leto . . , gM. 21*— Za Mamo večerno izdanje . 12'— /-a pol let«,četrt leta in na me«ec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naroči ie brez priložene naročnine »e uprava ne ozira. Na drobno *e prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeijake /.jutranje Številke po 3 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. EDIH08T (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. H70. 4 nvč. V edlnonti Je moč! Oglasi »e računajo po vrntah v petitu, /.a večkratno naročilo * primernim poptmtoin. Ponlana. osinrtnire iti javne zalivale, domači oglaai itil. *e rat-iinajo |»<> pogodbi. V«i dopiai naj *e poSil jajo uredništvu. Nefiankovani dopiai »e ne aprejemajo. Rokopisi se ne vrača j o. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. llredlllfttvo lil Uskiirmi se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UprnvtiMtvo, odprav nist vo in sprejemanje htnetalov v ulici Molin piccolo Stv. :t, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran C jdnik Lastnik konsorcij lista „Fdinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejke veati.) S|»|J«'t 24. Včeraj sta došla semkaj železniški minister dr. pl. \Vittek in pravosodni minister tir. pl. Rnber. It II <11111 pest a 24. Zbornica poslancev je sklenila, da bode v četrtek razpravljala o danes vloženem poročilu o zakonskom načrtu glede kuri-jalne sodnosti v volilnih stvareh. Prihodnja seja bode v sredo. Ilmli lil pest;« 24. V magnatski zbornici se jo predsednik Karolv z gorki m i besedami spominjal umrlega nadvojvode Ernesta. Na to je zbornica razpravljala o proračunu za leto 1899. Z i c h v je izjavil, da smer, ki prevladuje sedaj, ni pravična opravičenim interesom rimsko-katoliških državljanov in je grajal podržavljanje konfesijonalnih šol. S za bo je urgiral uravnavo vprašanja o duhovniških plačah. Maj lat je govoril o delavskem vprašanju in o podržavljenju uprave, ter je mini-sterskemu predsedniku izrekel zaupanje. Finančni minister pl. Luktfcs je priznal potrebo reforme davčnih doklad, vendar pa se mora najprvo izvršiti uravnava glavnega davka. On upa, da mu bode v kratkem možno predložili dotično predlogo. Minister za nauk je naglašal, da on ni pristaš ekskluzivnoga podržavljanja. Podržavljanje konfesionalnih šol so nikoli ne godi brez dovoljenja kompetentne cerkvene više oblasti. Glede vprašanja o duhovniških plačah je minister poka/oval na dela, ki se ravnokar vrše o tem vprašanju. Na to se je proračun vsprejel. Zaliv »Aranct« 22. Zvečer je bil obed v slavnostno okrašenem salonu »Navoje«. Pogrnjeno je bilo za petdeset oseb. Na desni strani kraljice je sedel kralj Humbert, na levi britanski poslanik sir Filip Currie, Na obedu je bilo mnogo najviših dostojanstvenikovangležkih in italijanskih. Po obedu je kraljeva dvojica držafa »cercle« do 11. ure. Isti čas je bila na ladiji »Lauria« slavnostna čast an-gležkim častnikom. Ladije so bih; slavnostno razsvetljene. Zaliv »Arancl« 23. Italijanski kralj in kraljica sta danes ob 7. uri zjutraj na ladiji »Savoia« mod grmenjem topov italijanskega in angležkega brodovja odpotovala na otok Maddalcna. Pariz 26. »Figaro« objavlja izpovedi žurna-lista Stronga in generala Billota. Htrong jo rekel, da mu jo Esterhazv povedal, da jo napisal borde-reau na povelje polkovnika Sandhorra. Generalni štab je hotel imeti materijelen dokaz proti Drevfusu. Esterhazv je dodal temu, da je Mereier vojnemu sodišču zapo veda 1, naj obsodi Drovfusn. Pariz 24. »Agence Havas« javlja iz Algira : Autisemitje so šli pred zapore, kjer se nahaja Maks Regis. Na povratku so demonstrovali preti palačo guvernerja, kjer so bili aretirani Drumont, nadalje župan Vainot. jeden urednik lista »Libre Parole« in občinski svetovalec Lioune. Guverner je dovolil, da se izpuste vsi, ako se končajo demonstracije. Na to so se demonstrnntje razšli. Vzlic temu so izpustili na svobodo samo Drumonta in Vainot-a. Zvečer je bilo po mestu dokaj nemirno. Jeden policijski komisar in neki policijski agent sta bila ranjena. Mir se je napravil zopet. PODLIH T E K. Črtice. ž dugome r III. Obhajali so zaroko Primčeve Ivanke s trgovcem Novakom . .. Okolo bogato obložene mize je sedela veča družba ter pazno poslušala notarja Premca, ki je v navdušenih besedah in s pravim pesniškim poletom proslavljal krepost žen in razglagal dolžnosti možkih do njih. Mladi zaročenki je kar utripalo srce veselja in niti za trenotek ni obrnila velikih, modrih očij od navdušenega govornika, v srcu pa si je želela, da bi bil njen Karol tudi tak mož, kakor je notar Premo . . . j. . . Žena bodi možu družica, tolažuiea iu zvezda-vodnica po temnih potih skozi življenje! Mož pa naj ljubi svojo ženo in naj ji z zvestobo povračuje vse skrbi in trpljenje, ki jih ima žena z gospodinjstvom in z otroci. Nikdar pa naj se ne spozabi mož tako daleč, tla bi smatral ženo za svojo deklo in sužnjo. In vendar se nahajajo — žalibog možje, ki mučijo in trpinčijo žene, ki so vendar krona stvarstva, kakor trinogi! Toda ne samo to! V znamenju sloge. Ona sobana »Delavskega podpornega društva«, ki je določena za seje i u v kateri ima tudi politično društvo »Edinost« svoje zavetišče, menda še ni vitlela zbrane take odlične družbet kakoršnja je bila ona, ki se je zbrala včeraj na velevažna posvetovanja. Bila je to druž' a mož, odličnih po svojem stališču, po svoji vrednosti, po svojih skušnjah in po svojem rodoljuhju. Kazim trojice, ki so se opravičili, so bili zbrani vsi slovenski in hrvatski deželni poslanci iz vseh treh pokrajin Primorsko. In sicer so se sešli po inicijativi predsedništva hr- Ko so se jih naveličali, jih puste in si izbirajo drugih. Ni čuda, da potem take nesrečno soproge obupavajo, zanemarjajo gospodinjstvo in vzgojo otrok . . . To so žalostni pojavi v človeški družbi, ki pa bi kmalu zginili, ako bi se zavedal vsaki soprog, da je žena angelj, ki nam ga je poslalo nebo, da nas vodi in varuje, da se ne zgubimo v kalnih in temnih valovih življenja.« Čaše so zažvenketale . . . Stara Primčevka pa si je obrisala solzo iz očesa in v srcu je zavidala notarko, ki ima takega »vzor«-raoža . . . Tiho in potuhujeno ko maček se je priplazil notar do svojega stanovanja. Rahlo je odprl vrata, da bi ga ne slišala soproga, ki je bila nekaj bo-lehna, potem pa je stopil v stransko sobico, kjer ga je čakala mlada hišinn — rudečelična Tončka... Govoril jej je tako sladko in lepo, kakor je znal samo notar.... Ves zadovoljen je zapustil čez dolgo časa ta »vzor«-mož lepo hišino in odšel k — bolni soprogi . . . IV. Kako sladko in ganljivo je znal govoriti: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sobe!« Z rudečim robcem si je brisal potno čelo in ustni iu je nadaljeval: »In ako te je tvoj bližnji razžalil, odpusti mu !« vatsko-slovonskega kluba v deželnem zboru istrskem. Inicijativa je došla torej od one skupine, ki je v naj h ujom ognju. Poročila o razpravah iu o sklepih seveda ne moremo dati, ker se to odteza javnosti. Kolikor je za javnost, so naši čitatelji že izvedeli i/, komunikeja, ki smo ga priobčili v zadnjem i/,danju. Sicer pa morejo čitatelji že po okolnosti, da je zborovanje trajalo nad ."> ure, posneti, da so je sedanje položenje naše na Primorskem pretreslo in prečešeta lo na vse strani. Pa tudi smčr, v kateri so se gibale tožbe, je možno pogoditi iz sicer kratkega komunikeja. Namenoma smo rabili izraz »tožbe«. - Menda ne treba praviti: zakaj?! Ne treba praviti, da je naše položenje tako, da daje priliko le za tožbe na vseh straneh in za za tožbe na vse strani. Ze okolnost, da so je ravno na željo Istranov — teh najvećih trpinov — sklionl ta sestanek, daje shodu slovensko-hrvatskih poslancev iz vse Primorske najprimerneje označenje. Hrvatski in slovenski poslanci Istro gotovo niso kaki plaSljivoi in niso možje, ki bi se zbali pred vsakim viharčkom. Zadostno viharjev je že hrumelo nad glavami njihovimi, z hladnostjo sto-jika so prebijali najhuje napade; z mirnostjo onega, ki ima čisto vest in blažilno zavest, da se bori h' za zakon in za pravo, so odbijali od sebe vsa za-sramovanja ; z ono požrtvovalnostjo, kakoršnje je zmožen le oni, ki tako rekoč utaplja samega sebe v misli za stvar, kateri služi, se niso plašili nobene osebne žrtve m niso poznali nikakega ozira do samega sebe, da bi le koristili pošteni stvari; z onim navdušenjem, ki izhaja iz najčisteje ljubezni in nepremične zvestobe, so gledali, se trudili iu se borili za dobro, za pravo, za življenje svojega naroda. Iz kratka: naši poslanei istrski so podali toliko lepili dokazov v svojem dolovauju, da more biti svet uverjen, tla ni prišlo niti od sentimentalnosti, niti od pohlepnosti po momentannih efektih, niti v izgovor za morda na vstalo ne vesel je do dela, Rad je pripovedoval zgodbo o Samarijanu.. . Vse je bilo zamaknjeno v njegov govor. Zenice so si brisale solzne oči, možje pa prikimovali z sivimi glavami. Ljudje pa so si pripovedovali o dobrem srcu tega moža. Nekega dne pa je vozil kmet Cirilo seno s travnika domov. Travnik je ležal precej daleč od njegovega posestvu in komaj dvakrat je pripeljal Grile dopoludne domov. Kar so je začelo oblačiti in pripravljati k dežju, na travniku pa jo bilo še mnogo suhega sena. Tedaj pa jo stopil stari Grile k usmiljenemu možu in ga poprosil, da-li sme par-krat peljati seno po njegovi poti, ki je veliko bližja, da tako morda spravi seno pod streho še pred dežjem . , . »Hm, lun«, je mrmral debeluhasti mož in srpo meril skozi velika očala starega Grilca, »tako, kadar me potrebujete, da bi vam pomogcl, hitro prihajate k meni. Kadar pa ni potrebe, se niti ne zmenite za-inc. Kaj pa je bilo o zadnjih volitvah?! Mar niste ravno vi najbolj rogovilili proti meni ? ! Le pojdite in vozite tam, kjer ste prej vozili — — —« Iti stari Grilc je moral oditi ter pustiti, da mu je dež premočil vse seno — — — (Zvršetek.) mnrv«i da je res že postala polna tudi mera an-geljske potrpežljivosti njihove in mučeništva njihovega, ko so zaklicali slednjič: mi ne moremo več dalje! A v trenutku, čim so vroča U»jna tla, kjer so hoteli zvesto in pošteno vršiti svojo dolžnost, zapuščali ob luirunskem kriku zdivjanega sovražnika, rogajočega se cinično vsakemu parlamentarnemu pravu mednarodnemu, v hipu »o se ohrnili do — Ura to v in so jih prosili na posvetovanje, kaj je storiti v teli težkih časih?! In hratje so se pokazali — h rate! Došli so vsi! I>ošli so vsi, tožili so vsi, pripovedovali so si vsaki svoje gorje in prišli so do uverjenja, da nas vseh tlači in proganja isti ljuti sovražnik, prišli so in se uverili, da nas slavim vlada v Trstu in v Cioriei in v Istri jednako o h si pije se a vojn naj od kri tej o in n a j d o s I e d n e j o n 6 d o 1» r o h o t n o h t j o ! Zložili so se v prepričanju — in to je najvažneji moment v komunikeju —, da je v vseh treh pokrajinah primorskih slovanskim deželnim poslancem onemogočeno sodelovanje v deželnih zborih, na deželni zakonodaji. S tem je proglašena politika abstinence na vsej črti. (lotov o le s težkim srcem so se naši poslanci [ odločili za tak korak. Le skrajna zlohotuost bi jim torej mogla očitati morda, da je njihov odlok lali-komišljen ali frivolen. Oni so premislili dobro vse okolnosti in vse možnosti, pred no se izrekli usodno besedo. In sedaj je izrečena. Vsi oni pa, ki so zakrivili, da je prišlo tako daleč, ki so tako dolgo pehali naše zastopnike in se frivolno igrali z njihovim pravom, da se v treh pokrajinah zastopstvo večine prebivalstva z užaljenimi in ogorčenimi čut-stvi umika s pozorišča, prepustivši vnebovpijoči krivici, naj se ubije sama, po svoji ničvreduosti: . vsi oni, ki so zakrivili to — bodisi s pozitivnim delovanjem v to, bodisi v ucodpustni brezbrižnosti naj le odgovarjajo za svoje čine pred Bogom, pred svojo vestjo in pred zgodovino, ki bo sodila kedaj, kako se je nekdaj v primorskih pokrajinah kupičila kriviea nad krivico nad najlojaluejim živ- ] ljem in l ako so se s tem sekale krvave rane tudi koristim vse države. (Jorjč, nečuveno politiško, narodno in gospodarsko gorjč, je dovodio skupaj brvatsko-slovonske poslance iz vsega Primorja; užaljena in ogorčena čutstva so jim narekovala oni kratki komunikč, v katerem pravijo, da ne morejo dalje, ker jih nasilje veže na rokah in nogah ! To je manifestacija ul viipne užaljenja, ukupne bede — manifestacija I zloge v b e d i! Toda možje, ki so se zbrali včeraj v sobani » Del. podpornega društvu«, niso le tožili o vsem, kar jim je bilo prebiti, niso le tožili o neznosnosti sedanjih razmer, a m pak tu i s 1 i 1 i so tudi n a b o <1 o č n o s t. ()ni nočejo biti zložni ne le v sedanji bedi, a m p a k tudi n a p r i h o d n j e m d e 1 u ! S pozorišča deželne zakonodaje sta jih pregnala krivica in nasilje, ali s tem se ni nehalo njihovo delo za blaginjo naroda 1 Združili so se v organizacijo, krepko oklenivši se jeden druzega in podavši si roko v trdno zvezo. Vest o zložnosti med zastopniki našega naroda je akord, ki veselo zveni iz žalospeva o narodnem mučenišlvu nagem. S tem je podrta nada vseh onih, ki v svoji nizkosti špekulirajo na neslogo med našimi poslanci. Seveda so tudi oni možje, ki znajo misliti samostojno, tudi } mej njimi - - kakor povsodi, kjer sta le dva človeka skupaj — je čuti različnih meuenj o tej ali oni postranosti. Ali jedini so v ljubezni do naroda in ta ljubezen je fundament njiliove zloge! Tudi to je povedano v komunikeju, da so bili vsi zaključki vsprejeti jednoglasno in da se je torej posvetovanje završilo v znamenju —■ zloge in jedinstva. Ta moment v komunikeju razveseli gotovo ves narod naš v Primorju in tudi one rojake izven naših pokrajin, ki imajo sočutje z nami v tej veliki bedi naši. Sedaj pa jo na narodu našem v Primorju, da sledi vzvišenemu izgledu svojih zastopnikov v mestih, trgih in v zadnji vasici in da se postavi za svojimi posl !l!H*l k! ikor trdna falanga, pripravljena za vsako žrtev. Mi smo večina v deželi, zakonitost naših prizadevanj nam jo prapor; ako ra zložnimi poslanci stopi v boj tudi zložen narod, potem smemo biti uverjeni, da ne ostane to brez utiša tudi na one mogočno gospode, ki nas niso hoteli slušati dosedaj, ker so menili, da ne znamo delati, in da ne mine mnogo časa, ko se ImmIo naši mogli z častjo povrniti na zakonodajno delo za blagor naroda. N' z n a m e n j u zloge razvijaj ta se torej naše življenje in naše delo in — Bog bo z nami! Nekdo o Konsnmniti flmžtfiti. (I >opis). Na Kranjskem se je vnel hud gospodarski boj, ki zasluži vse pozornosti, osobito ker bi utegnil imeti trajnih posledic. Konsumna in jednaka gospodarska društva rasejo na vseh krajih kar iz tal, kakor gobe po dežju. Tem društvom so seveda nasprotni mali trgovci, kar je naravno, ker jim delajo veliko konkurenco. Med konsumnimi društvi in temi trgovci se bije boj, v katerem utegnejo podleči poslednji. Ta gospodarski hoj je važen, ker kaže, da tudi v nas trka socijalno vprašanje na vrata, da-si je dovolj ljudi, ki so mislili, da smo mi zavarovani pred tem vprašanjem, kakor s kakim kitajskim zidom. Le prehitro se je pokazalo baš nasprotno. Slovenski narod je siromašen narod, temu se ne more oporekati. Kmečki stan propada, a industrije nimamo. Dohodki so vedno manji, a izdatki se večajo čimbolj. Ali je torej kako čudo, ako je narod počel misliti na sredstva, kako bi si olajšal stanje? Konsumnim društvom je namen, dobivali blago iz prve roke in ga brez dobička oddajati konsumentom ali odjemalcem. V tem je za odjemalca velikanski razloček med trgovci in konsumnimi društvi. Trgovce mora imeti dobička na razprodaji blaga, sicer se ne more vzdržati. Da pa i ima kaj dobička, mora svoje blago prodajati toliko dražje. Konsumna društva pa ne iščejo dobička, ker niso nikako zasebno špekulativno podjetje, ampak last vseh zadružnikov. Vsled tega lahko prodajajo blago svojim zadružni kom mnogo ceneje. To pa jo velika dobrota, osobito, ker se prosto ljudstvo mora težlo boriti za svoj kruh in mora gledati na vsaki krajcar, da ga čim bolje obrne. Take gospodarske organizacije torej niso škodljivo, pač pa — posebno ako so dobro ure- j jene — lahko mnogo koristijo. Ako so čutijo pri tem oškodovani posamezniki, to vendar ne more j priti v pošev, kadar gre za naprave, ki so splošno j koristne. Danes živimo v dobi svobod ne konkurence. Nikdo ne more trditi, da na kmetih marsikakšen tuj, nemški, italijanski ali celo židovski trgovec prav neusmiljeno odira ubogo ljudstvo. On sc bogati od kmečkih žuljev in vrhu tega še p'ozira ^ ljudstvo, ki mu pomaga do blagostanja. Ali ni umestno v takem slučaju, da si isto samo pomaga s tem, da si ustanovlja svoja konsumna društva ? In takih trgovcev imamo dovolj na Slovenskem. Sieer pa, ne gledd na to, ima ljudstvo popolnoma pravo, da si pomaga samo in ni obvezano ; vprašati nikogar, da-li mu je to po godu ali no. V nasprotnem slučaju tudi nobeden kmečki oderuh ne vpraša po tem. Pa tudi oni imajo prav, ki trde, da naj se taka društva ne bi ustanavljala lahkomišljeno. Gle- i dati se mora vedno na to, da-li nastane konsumentom kaka korist z ustanovo društva ali ne. Nikoli naj bi se ustanavljala jednaka društva vsled osebnega uli p o H t i d u e g u s o v r a ž t v a in ' proti trgovcem, ki so naši in — pošteni. S takim \ gospodarskim bojem uničujemo konečuo sami sebe, ' ljudstvu pa bi ne bilo mnogo pomagano. Na Kranjskem se bije ta najnoveji boj med ! klerikalno in narodno stranko. »Liberalci* očitajo • klerikalcem*, da hočejo s konsumnimi društvi uničiti male trgovce na deželi. Narodovci bi bili te dni skoro rekli, da se v desetih ali dvajsetih lotih podre svet, ako se bo nadaljevalo z ustanovljaujem konsumnih društev. No, tako hudo pa vendar ne bo! Sicer pa si je narodna stranka tega boja sama kriva. N j o tepe se d a j b i č, katerega si j e spletla sama. Pred kakimi par letijo izjavilo nje glasilo, da narodna stranka še ni imela časa, da bi sestavila svoj gospodarski program. Ali se morete še čuditi potem, ako se je ljudstvo naveličalo čakati, kdaj boste vi, imeli časa, da mu pomorete na gospodarskem polju ? Ljudstvo ni hotelo in ni moglo več čakati, ker je tare beda in se je oklenilo od vas toli obsovraž-ljenih «klerikalcev* in krše. socijalistov, ki so so res z hvalevredno marljivostjo poprijel i tega dela. t Le-ti so si vzeli «časa» in žanjejo za to toliko vspehov. Moje menenje je to: Ako hočemo za ljudstvo kaj storiti, ga moramo gospodarsko okrepiti. Naj že stori to Peter ali Pavel, glavna stvnr je, da ljudstvu kaj koristi. Sčasoma se že odstranijo nedostatki in zlorabe in ljudstvo bo umelo ločiti med dobrim in slabim. Kar je dobrega, to ostane, in kar je slabega, propade. Tako je bilo in tako bo v takih stvareh. Ljudstvo pa se v tem vendnr-le uči osamosvojati se. Samozavest se mu lltrja in z gospodarskimi organizacijami si gradi tudi svoje gospodarsko blagostanje. R o d o 1 j u b. Politični pregled. TRST, 26. aprila 1H99. Avstrijska brezbrižnost za naše jušne pokrajine. Včeraj smo prinesli članek iz zagrebškega »Obzora«, ki obsoja brezbrižnost Slovencev in Hrvatov do tega mesta tržaškega. Danes pa imamo pred seboj članek v dunajski *Reichs\vehr«, ki se z istim očitanjem •— toda glede na ves naš jug — obrača do vseli onih, ki imajo kaj besede v političnem življenju države. DoČim vsaki malenkostni dogodek v severnem dolu države — tako nekako meni dunajski list — vzburja vso javnost, pa leži neprestana megla nad žalostnimi nd noša j i juga monarhije. Ta jug ostaja odločujočim krogom vedno le — interesantan, Tu doli se dogajajo ne-j navadne in čudne stvari, tu jo globoko segajočih sporov med slovanskim in italijanskim življem, čudnih dogodkov in posebnih gibanj, o katerih govore le kratke brzojavko v dunajskih listih in k večomu da listi dostavljajo kake aforistiške opazke. In vendar je jug monarhije nekaj več, nego le in-teresanten, dif, utegnejo nastati okolnosti, ko bo dajal mnogo misliti. Dunajski list opisuje potom, kako je bilo neprestanih bojev in sporov mod Slovani in Italijani že od uvedenja duvalizma sem. V Trstu, v Istri in na Goriškem vladata nepretrgoma nemir in ogorčenje. O vsem tem »eneizve mnogo, ali že to, kar prihaja v svet ob inalobesednosti tržaških poročil, je razvidno, da so to važni dogodki. Sosebno o kričečih dogodkih v deželnih zborih primorskih se je liberalno novinstvo povilo v molk. Vzlic njih številu ni možno primorskim Slovanom, da bi so dokopali ni do najpotrehnejih postu lato v jednakopravnosti. In vendar bi zahtevalo te razmero vso pozornosti od strani monarhije. Kajti tu »loli ne gre samo za Italijane iu Slovane. Pojavi v primorskih pokrajinah, ne spadajo več izključno — tako meni *Reiohs\vehr« — v veliko obsežje bolezni narodnega in jezikovnega vprašanja. Tu doli je jeden del italijanskega prebivalstva posebno nagnjen do vsakovrstnih demostraeij. Omenivši pismo predsednika italijanske komore do župana tržaškega, pravi dunajski list, tla postopanje dra. Dompierija no potrebuje nikakega komentarja. Vprašanje hrvatskega gimnazija v Pazinu nikakor ni tolike važnosti za Italijane, da bi župan Dompieri moral v Rim pošiljati papirnate rezultate italijanske agitacije v Istri. Zupan dr. Dompieri je mimerjal torej demonstracijo v tem zmislu, da pokaže zopet je-denkrat, kar že davno vemo iz irredontovskega časopisja Primorske, pokazati je hotel, da so njegova družba ne počuti dobro v Avstriji, da jej bližina Italije nekoliko bega pamet in da bo jej Slovani neprijetno na poti, ko sanja svoje, veli ko-i t a 1 i j a n s k c s a n j o. Sicer pa je slučajev, ko so gospdda italianis-simi prav dobro spominjajo, da pripadajo k Avstriji. Kedar potrebujejo česa, so vendar raje vozijo na Dunaj, nego pa v Rim. Ko potrebujejo denarja, da 1>» mašili luknje, ki jih odpira komunalna odprava tržaška, tod n j sc župan Dompieri rad oglaša v sobanah ravnateljev avstrijskih bank; kadar hočejo imeti drugo železniško zveze, tedaj jo videti gospode v korporativni svečanosti, ko čakajo v rudeči dvorani avstrijskega parlamenta. Le resolucije, ki se tičejo notranjih avstrijskih razmer, pošiljajo v Rim, reprezentanci italijanskega kraljestva v nekako odobrenje. Ne brigamo se za to, da-li občutijo gospodje, kako nedostojno in nepa-trijotično je njih vedenje. Zdi se, da ne občutijo — ali važno na tem je to, da v tem rogoviljenju tržaških oblastnikov tiči zistem in da izrekajo polagoma z cinično odkritostjo, da jim ni nič ležeče na Avstriji, razun njenega — denarja. Veliko du- najsko novinstvo, ki je sicer jako ročno se svojimi uvodnimi članki, molči o tem. Ali država ne sme molčati k temu, njej je pravica in dolžnost, da doli na jugu napravi red in da velikim koftam tržaškim nekoliko debeleje in določneje načrta naše avstrijske meje! Mi vemo dobro — tako zaključuje »Reichswehr« — da Dompieri in družba ne zastopajo vsega i tal. prebivalstva Primorske, da so marveč le klika, ki terorizuje vse italijanske življe. Ne treba torej druzega, nego da se zlomi ta koščeni terorizem in se s tem lojalno misleči Italijani varujejo v njih zavesti o ukupnosti z državo, kateri Italijani so zdaj v nevarnosti, da bodo diskreditovarn in oškodovani po njih čudnih politikih. Kliko se bo moralo prijeti in če tudi kar v zabojih pošilja v Kim svoje proteste...... Trentinsko vprašanje. »Neue Kreie Presse« javlja, da sc pogajanja prično ta teden in sicer na podlagi premenjenega vladnega načrta, kakor gaje dr. Kathrein predložil italijanskim poslancem. Vlada da je odjenjala v mnogočem, vendar na da treba odpraviti še marsikako težavo, tako, da ni lahko misliti, da bi se Italijani že v tem zasedanju povrnili v deželni zbor. Nove zahteve nafte vojne uprave. Omenili smo že, kako govore listi v Nemčiji, da se uprava avstrijske vojske oglasi letos v delegacijah z novimi zahtevami. Povišati i.očejo plače Častnikom, pomnožiti stalno vojsko za jeden kor, povišati efektivno stanje vojaških oddelkov, pomnožiti topničarstvo in uvesti tope na hitro streljanje. Vse skupaj bo zahtevalo do 100 milijonov. Od teh da hočejo zahtevati letos prvi obrok 20 milijonov. Nekaj čez 100 milijonov je bil zahteval že bivši vojni minister Bauer, ali tedaj se je bil uprl finančni minister. Zopet koncesija Madjarom. Z Dunaja poročajo, da so se merodajni krogi zopet odločili za koncesijo madjarski samoljubivosti, ki hrepeni po tem, da bi se madjarski glob kazal kolikor le možno odluščenega od Avstrije. Odslej bo namreč vsakokrat, ko bo cesar bival v prestolnici ogerski, odhajal tjakaj tudi minister za vnanje stvari s potrebnim številom uradnikov, da bo tam reševal posle avstrijske vnanje politike. Ob takih prilikah se bodo mudili v Budimpešti večina poslanikov na Dunaju, kjer se bodo vršila tudi običajna diplomatska vsprejemanja. Na Rumunekem so dobili novo minister-stvo Gregor Cantaeuzeue. Mož ima to znamenitost na sebi, da je najbogatoji mož na Rumunskcm. Ministarstvo je čisto konservativno. Vendar pa sodijo, da vnanja politika ostane v starem tiru iu sosebno, da se odnošaji do Avstro-Ogerske nikakor ne premene. Prejšnje ministerstvo je bilo odločno avstrofilsko. Padlo je pa prav zato, ker so Rumuni menili, da je bil njega predsednik Stourdza malce preintimen z madjarskimi velikaši. Dvomimo torej, da-li ta prememba v rumunskcm min iste rstvu res ne pomenja prav ni kake spremembe, zlasti pa, kar se tiče madjarskih sosedov. Domače vesti. V To I lil III11 je umrl p > Goriškem širom znani g. Josip Deve tak, bivši mnogoletni župan tolminski, dež. poslanec, načelnik okrajnega cestnega odbora itd. Pokojniku je bilo 75 let. Naj počiva v miru! U Uli'I Je v Ljubljani ukokojeni višega deželnega sodišča svetnik gospod Karol Pleš ko. Pokojnik je bil tudi kakor uradnik vsikdar zvest sin svojega naroda. Agitacija po okolici. Pišejo nam: Dne 16. t. in. sem bil v Rocolu. Zatekel sem se v društvom) krčmo. Notri sti bili tudi dve osebi, obe v magistra tovi službi, dobro poznani polil- Pizamei in mizar Ivan Zabrič. imela sta vsaki svojo listo, na katero sta nabirala podpise. Imela sta že kakih 10 do \'> podpisov. Dva vrla moža nista hotela podpisati. Tema sta žugala gori imenovana, da zgubita delo. In ustrašila staju. Prejšnjega dne sem bil šel v krčmo »Al Vetturiuo« in tudi tam sem videl istega Piziunei, ki je nabiral podpise in si je vse možno — izmišljeval o misli ustanovitve okrajnega glavarstva. Iz Skorklje nam poročajo, da je tam lovil podpise cestni polir Skrl. Pripovedoval je, kako da hočejo Slovenci odtrgati okolico od mesta, kako da treba, da se okoličani rešijo od Slovencev, sicer da bo nesreča itd. itd. Najlepše pa je bilo to, da je bil prav — zidane volje, ko je tako z lažmi »reševal« okolico od Slovencev. Sploh ho upreženi v to agitacijo vsi magistratni uslužbenci po okolici; znamenito pa je, da morajo podpisovati tudi taki de-lavei po kampanjah, ki so došli od zunaj in ostanejo tu k večomu par tednov. (V se branijo — češ: mi nimamo pravice, utikati se v to stvar — pa jim groze: tu si služite sedaj kruha, storiti morate torej, kar želimo mi! Taka jota nemoralna agitacija. Po rečenem je pač razvidno, koliko so vredni vsi oni podpisi, kolikor so jih nabrali na svoje proteste. Občinske dopolni I ne volitve v Ljubljani. Včeraj je volil tretji razred. Za kandidate narodne stranke je bilo oddanih f>H2 glasov, za kandidate takozvane »mostne združeno opozicije* 14lJ, nemški kandidat pa je dobil 17v5 glasov. Ker torej ni nobena stranka dosegla absolutne večine, se je danes vršila ožja volitev. Znamenje časa. V Bujeli, kjer menda pr-vačijo laška gospoda, kar se dostaje irredentisti-škega mišljenja, so bile te dni občinske volitve, ki so simptomatične po tem, da sesignori niti niso upali v boj, ampak so resignirano prepustili terčn takozvani poljedelski stranki. Evo vtim, košček socijal-nega gibanja v Istri! Iz licrpelj se nam piše: Tukajšnji mesečni semenj, ki se obdržuje vsakega 2. dne v mesecu že eno leto sem, vspeva vsestransko dobro. Sosebno zadnja dva sta po udeležbi in kupčiji presegla vse prejšnje. Prodalo se je, razliti druzega blaga, jako mnogo goveje živine in prašičev. Toliko slavnemu občinstvu naznanje, da bo vedelo, da lahko z zaupanjem prihajata na naš trg, toliko prodajalec kolikor kupec raznega blaga. Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu vabi svoje ude na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne JU), aprila ob 5. uri popoludne na vrtu slovenske šolo pri sv. Jakobu. Po zborovanju priredi pevski zbor omenj. bratovščine s prijaznim sodelovanjem tamburaškoga zbora slavnega pevskega društva »Kolo* — »Pomladansko vesel i c o», na katero imajo pristop tudi neudje. Podrobneje o namenu to veselice spregovorimo 1 prihodnjič. Za zastavo pevskega društva »Kolo« je nabrala gospodičina Ana Sturm v krčmi konsumnega društva 4 K. 54 st.; g. Ivan Tavčar daroval 2 K. Prej izkazano 415 K. 70 st. Skupaj 422 K. 24 st. Srčna hvala vsem darovalcem kakor tudi gospici nabiralki. «Ak. dr. Slovenija na l>uiiaju» odbor za poletni tečaj t. 1. se jo sestavil sledeče: Cand. mod. Jernej Demšar, predsednik; stud. i ur. Ivan Zabukovšck, podpredsednik; stud. pliil. Alfons Vales, tajnik; stud. phil. Niko Omorsa, blagajnik; stud. phil. Hinko Vodnik, knjižničar; stud. iur. Josip Sajn, gospodar; stud. inr. Fran Bvtzek, arhivar. Namestnika: stud. iui. Anton Avšeo, stud. phil. Hinko Klešnik. Predniki: cand. phil. Josip Reisner ; cand. med. Jos. Tičar; stud. phil. Ivan Merhar. Odbor akad. telili, društva »Triglav« se je za poletni tečaj sestavil tako-le: Predsednik: iur. Kasto Pustoslemšek; podpredsednik: stud. iur. Pavel Glaser; tajnik: stud. iur. Bogumil Senekovič; blagajnik : stud. iur. Vc-koslav Gregorič; knjižničar: cand. phil. Ivan Ko-štijal ; gospodar: stud. iur. Miloš Vehovar. Odbornikov namestnik: stud. iur. Fran Žiher. Učiteljsko društvo za sežanski okraj bo imelo svoj obč, zbor v Štanjelu, dno 4. maja t. 1. ob 10. dop. Dnevni red: 1. Prečkanje zap. o zborovanju dne 13. okt. prošloga leta. 2. Poročilo o društvenem delovanji, i). Računi za minolo leto. 4. Poročilo odposlancev o vspehih na Dunaji. 5. Referat: V vrenju vina. li. Volitev društvenega vodstva. 7. Predlogi. Nekoliko blnsra, ki je bilo na potopljenem parniku «Flink», so vendar rešili in so je priveli včeraj v Trst na dveh trahakeljnih. Iz-pred deželnega sodišča. Včeraj je bil obsojen .'15-letni mešetar Anton Gabrevee na Ki mesecev joče radi goljufije in poneverjenja. Prodal je bil dva vagona lesa, a skupino, 425 gld.,je porabil za-se. Na uličen način je oškodoval še par družili trgovcev. 2-sledie. Ali nezakonski oče ni hotel vedeti za otroka in tudi jmtem ne, ko ga je tožila. V žalosti in ogorčenju je mislila na maščevanje. Sla je v vinograd ljubimca ter mu porezala 200 trt, provzro-čiv ši s tem za kakih 1(H) škode. Pravnik Krnest B. je bil obtožen po $ 305., ker je povodom shoda županov kričal: Viva 1' Istria italiana! Abbasso jjli slavi! Sodišče pa je tega obtoženca rešilo krivde. Nesreč« v kamenolomu V nekem kamenolomu nad Barkovljami se je vsula danes zjutraj zemlja in je zasula .'l»l-letnega delavca Petra Živica, Ponesrečenca so preveli v bolnišnico, na srečo pa njegovo stanje ni tako hudo, da 1 >i se bilo bati najhudegn. Živie je spoštovan med svojimi tovariši in tudi — da-si priprost človek — jako značajen narodnjak. Dal Bog, da bi kmalu okreval. Drobile vesti. 73-letni Ivan Rebula, ki je služil v Lloydovem arzenalu kakih 30 let, je umrl včeraj predpoludne nagle smrti — in na delu. 30 let je delal na tvojem mestu v arzenalu, tani inu je prišlo slabo in tako rekoč z orodjem v roki se je poslovil s tega sveta. Taka smrt je tudi častna, ne samo ona na bojnem polju. Mej očetom Ivanom Dugulinoin iu sinom mu Kvirinom so nastali jako hladni oduašaji, ker sin ni mogel odpustiti očetu, da je po smrti žene oziroma matere vzel neko drugo žensko v hišo. Včeraj pa je prišlo v delavnici očetovi do takega prepira, da je sin nekoliko krvavo ostavil delavnico. Vzlie temu je oče napravil prijavo policiji, češ, da mu je sin grozil. Na vprašanje uradnika je izjavil oče, da ne odpusti sinu in da naj ga le obdržo v zaporu. Sin pa je izjavil, da noče prijaviti očeta radi rane, ki mu jo je prizadel. Sina so vendar-le izpustili, toda s posvari lom, naj ne hodi več k očetu. Včeraj je prišel neki L. S. v zapore v ulici Tigor, kjer je pripovedoval, ves zasopljen, kako jo munahal ženo. V isti hip se jo žena oglasila na zdravniški postaji. Mož jo ostal v ulioi Tigor. Pod pomeni ii društvu za slov. vhokošolce na Dllliajll so poslali: (Dalje.) Po 4 krone so darovali: dr. Jurij Kulterer, odvetnik v Velikovcu, B. C. Rosbacher trgovec v Celovcu, dr. Janez Hrašovee, odvetnik v Celju, Fr. Goli v Idriji, Fr. Kunšelc o. kr. poštar Trnja na, Bernard Jentl zasebnik v Mariboru, dr. Josip Vrečko odvetnik v Celju, Anton Rančigaj vikar v Celju, Jurij Be-zenšek župnik v Cadraitiljah, Milka, Vera, Nada, Vinko v Ložu, Fr. Omersa trgovec v Kranju, dr. Andrej Vojska c. kr. soduijski nadsvetnik Novo Mesto, Henrik Angerer dekan Št. Lenart, dr. Jos. Kušar in Fran Milčinski v Ljubljani, Mavril Mavr pivovarnar v Kranju, Jurij Pfeifer v Novem Me- Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste o«l Alessandro Levi Miiizi v Trstu. Piazzn Košaric žtev. 2. (šolsko poslopje). liogat Izbor v tapetarljali. zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis iu fniuko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo so na brod ali železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij 0.1 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! »tu, June/ Ogris župnik v Kaplji, Vineene Konig le k a rničar v Mariboru, Vilibald Venedig župnik v Ormožu, Kr. Kadim«- župnik v Krašnji, .Ins. Jeglič e. kr. davkur v Idriji, Karol Klorijan knjigotržee Kranju, .los. Stiinan dež. šolski nadzornik v Ljubljani, dakoh Kiušie župnik pri Sv. Križu na Goriškem, Simon Gregorčič k 11 rat v Sedlu, Jakob Smolej e. k. deželni šolski nadzornik v Ljubljani, Marija Mareneie v Kranju, Alojzij Sore pušta r v Boveu, M. Pirnat v Ljubljani, .Matevž Pre/elj v Maveičak, Anton Santl e. kr. prof. v Goriei, Janez Lukežič dekan v Komnu. (Zvršetek pridd.) Različne vesti. Bogat berač. frMMNN) frankov so našli v stanovanju nekega berača, ki je te dni umrl v Saint-Gilles pri Bruselju. Starega berača je poznal vsak otrok po vsem mestu. Oblečen v najlimazaneje cunje je šepni po ulicah. Ko je pred nekoliko dnevi zbolel, se je zavzela zanj ubožniška uprava in je plačala zanj zdravnika in lekarno. Vzlie temu pa jih je bilo mnogo, ki so trdili, da je ubogi, nesrečni berač premožen. Ko je umrl, so njegovi ljubeznjivi sorodniki željno preiskali njegovo stanovanje, ne da bi našli kaj denarja. Dan po pogrebu pa je našel neki unuk berača v peči pod velikim kupom pepela pismo na ime berača, ki se je glasilo na pol milijona frankov, ki so bili naloženi v neki bruseljski banki. Najveća knjižnica na svetu, utemeljena v \Vashingtonu, glavnem mestu Zjedinjenih držav v Ameriki, ima HOO.OOO zvezkov. Vsako leto prihaja toliko zvezkov, da že dolgo nimajo več prostora za nje. Da se temu odpomore, so dale /jedinjene države zgraditi novo poslopje za biblioteko, katero so gradili 11 let in so ga otvorili nedavno. Kar se tiče velikosti, lepote in opreme, ni para na svetu tej knjižnici. Za samo zgradbo se je potrošilo 0 milijonov dolarjev. V pojedinih krilih ima prostora za štiri mijone zvezkov in to na štelažah, ki so dolge 1(10 kilometrov. Poslopje je zgrajeno iz marmorja. INhI kupolo je ogromna čitalnica, v sredini je urad za knjižničarje. V tem uradu so zapisniki knjig. Listke z naslovi knjig odpremljajo knjižničarji s pomočjo pnevmatične cevi v dotični oddelek, kjer jih sprejema niži uradnik. Za tri minute se denejo knjige v košarice, ki leto po električni žici v središče in tam se knjige pnevmatičnim potom polagajo na mizo. Vse to traja samo tri minute. Išče se čevljarski učenec, ki je že nekoliko priučen. Sprejme ga takoj Josip Kolb, ulica Sette Fontane št. 2. Službo Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 2f>. Guje se, da je določeno, da se delegacije snidejo še pred jesenjo, Dunaj 2! >. (Deželni zbor.) Med došlimi spisi je tudi zahteva sodišča za dovoljenje za sodno proganjanje dra. Luegerju, proti kateremu sta dva učitelja uložila tožbo radi žaljenja na časti. Duuaj 25. Neki plemenitaški gospod je prijavil policiji, da se ga je skušalo zastrupiti. Na umu jo njegov lastni sluga. Pftrlz -i"). cKcho de Pariš* je izvedel iz gotovega vira, da kasaeijsko sodišče izreče svojo fodbo dne 20. maja v aferi Drevfus. Pari/ l'.r>. »Figuro« objavlja danes izpoved kapitana Guiuetta, ki pripoveduje, kako jo razkril ponarejanja Henrv-a. ( bije tega nienenju, daje Henrv napravil ponarejenje v obrambo pred spletkami velikega pristašu Drevfusovaga, Pieipuirta. Ilenrv daje bil le sokrivec, glavni provzročitelj falziilkaeije da je bil Du Patv de Clain. Guiuet je prepričan o krivdi Drevfusa. On opozarja na nekatere pomote v izpovedi Piccpmrta in zahteva, naj se generali Goiise, liillot in Mcreier ter IIanataux zaslišijo še enkrat. London 2f>. Spodnja zbornica je zavrgla z l().-> proti 22 glasom zahtevo Dillona, da naj bi se nekoliko črtalo na postavki »Pomnožeuje gradenj vojašnic v južni Afriki«, potem ko je izvajal Cliam-berlain, da to pomnožeuje izhaja iz dolžnosti, da se angleška posestva zavarujejo pred morebitnimi napadi. Ako bi katera-koli tudi še tako prijateljska vlast pomnožila svoje hrodovje, pomnoži vlada tudi angležko hrodovje in sicer zgolj v obrambo. Isto načelo je uporabljati tudi glede vojnih sil na kopnem. sposoben \ popravljanju vsakovrstnih lir, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, raznašalee ..Kdinosti* in vratar, Via Solit&rlo it. t. F I L IJ A L K A c. kr. p. astrijsta MUm zavoda /a trgovino in ohrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21/ 0 »»-dnevni odka* 2•/„•/, •m .J-mesečni 21// " " 3 /o ti- „ 2 V/ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih Imnkovcih avstrijske veljave, utopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. juniju in odnosno 20. avgusta t. 1. po doti enih objavah. Okrožni o d d e 1. V vredn. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih brez obrest Hakaznioe na Dunaj, Prago, PeAto, Brno, Lvov, Tropavo, Iteko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, (kadeč, Sibinj, Inomost Czovee, Ljubljano, Line, Olomue, Itelchenberg, Saaz in 8ol nograd, l»rez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l"'on provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi. Janičevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Lou-donu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po juko umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vlotki v pohrano. (Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU o peča z vsemi bančnimi iu menjalnimi posli, kakor: a) V sprejema u plačila na tekoei račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: po 2a/„°/o proti 5 dnevni odpovedi 2T/ u/ 12 » *• I h /9 n ,, 3l/4°/0 „ 4 mesečni „ ai/ o i u n /ii I o n ° » '1 3b/h°/o « 1 ,etni » Napoleone: po 2 u/0 proti 20 dnevni odpovedi , 2'/,% „ 40 „ » -"/4 "h, ,, mesečni „ 3 u/ U ,1 « /o rt " » »1 Tako obresto vanje pisem o uplaČilili velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-couto »laje 28/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20,000 gld. a cheque; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - eorrentiste, iukase iu račune na tukajšnjem trgu, menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji. v kaki trgovski ali odvetniški pisarni išče izo-j hražen Slovenee z Io|m> pisavo in vsestranskimi praktičnimi izkušnjami, vešč poleg slovenskega tudi I nemškemu in hrvatskemu jeziku. Dotični lahko ! nastopi službo takoj. Blagovoljnih ponudeb se prosi na „G. H. 56" poste restante Trst, glavna pošta. Zanimiv oglas kolesarjev! kolo iz tovarne Johann Puch is Gradca ustanovitelja industrije za kolesa, je najbolje kolo sveta L. Golobi? t Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, r zun v drugih navedenih tobakarnnb, tudi najutnem kolodvoru. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tlsočcrni cvet" (Millellori). ('isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai Ane Mori" t TRSTU, veliki trg. Tudi za 65 nvč. v markah dopoftlje se franko. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. I - TRST Zaloga pohištva /a jedilnice, spalnice in sprejem niče, žiiniiic in peresuic, »gledal in železnih blagajn, po cenah, da sc nI bati konkurence. „Hotel Nazionale" v Trstu, Via Violina St. 4 nahaja se v bil-ž ini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr. Oena od 60 novč. naprej. V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Nazionale-elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri a gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Cuimbach-ovo črno pivo, najbolje dalmatinsko „Apolo di Lissa'- in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovau-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski. Naslanjaje so na geslo: „Svoji k svojim" priporoča se slavuemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obiiea obisk udaui Josip Serdarović, lastnik. „THE ORESHAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva druStva do 31. decembra 1897...........Kron lo».«97,579'— Letno vplačilo premij in obresti do iil. decembra 1S97..... » 28.823,375*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4S.) . » — N' letu 1H«)7. izdanih 74(>H polic za glavnico od....... » 67.331,351*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu 11a pismeno vprašanje oil niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. i Via del Teatro štv. 1, „Tergeateo" Scala IV. HF" Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovalci. "1RS v:kxxxxxxxxxxxx: