Št. 57 Maribor, petek 16.10.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA APAČE 828. Sklep o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, 94/2007- UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF; -v nadaljevanju ZLS), 247.člen v zvezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/201818-v nadaljevanju: ZUreP-2) in določb Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih št. 33/2007, 53/2012), je Občinski svet Občine Apače na 9. redni seji dne 7.10.2020 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. Nepremičninam s parc. št. 476/3 k.o. 172 Vratja vas, parc. št. 247/9 k.o. 171 Vratji Vrh in parc. št. 933/2 k.o. 180 Črnci, ki so v lasti Občine Apače se odvzame status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, ker ne služijo več namenu zaradi katerega jim je bil status dodeljen. 2. Na podlagi tega sklepa bo občinska uprava Občine Apače izdala po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičninam s parc. št. 476/3 k.o. 172 Vratja vas, parc. št. 247/9 k.o. 171 Vratji Vrh in parc. št. 933/2 k.o. 180 Črnci. Po pravnomočnosti le te odločbe se poda zemljiškoknjižni predlog za izbris zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin – Lex localis. Številka: 478-0004/2020 Datum: 7.10.2020 Občina Apače dr. Andrej Steyer, župan OBČINA BENEDIKT 829. Spremembe Statuta Občine Benedikt Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A, v nadaljevanju Zakon o lokalni samoupravi) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 12. redni seji dne 14. oktobra 2020 sprejel SPREMEMBE STATUTA OBČINE BENEDIKT 1. člen V Statutu Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) se spremeni 4. člen tako, da glasi: »(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) Statut in drugi predpisi občine se objavijo v Uradnem glasilu, ki ga s sklepom določi Občinski svet Občine Benedikt. (3) V Uradnem glasilu, določenim s sklepom občinskega sveta se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.« 2. člen V Statutu Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) se spremeni četrti odstavek 5. člena tako, da glasi: »(4) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1773 rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot petnajst (15) dni.« 3. člen Spremembe Statuta Občine Benedikt začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-2/2020-5 Datum: 15. 10. 2020 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan 830. Spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A, v nadaljevanju Zakon o lokalni samoupravi) in 3. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/18) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 12. redni seji dne 14. oktobra 2020 sprejel SPREMEMBE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BENEDIKT 1. člen V Poslovniku Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/18) se spremeni prvi odstavek 62. člena tako, da glasi: »(1) Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku 15 (petnajst) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge.« 2. člen V Poslovniku Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/18) se spremeni 75. člen tako, da glasi: »(1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem glasilu najprej šestnajsti dan po sprejemu, če svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem. (2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (3) Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu, če ni v njih drugače določeno. (4) Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta.« 3. člen V Poslovniku Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/18) se spremeni prvi odstavek 77. člena tako, da glasi: »(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.« 4. člen Spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-3/2020-5 Datum: 15. oktober 2020 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan OBČINA BRDA 831. Odlok o rebalansu II. proračuna Občine Brda za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB2, 27/08-odl US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10-odl US in 40/12- ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11-UPB4, 14/13 – popr. in 101/13 ) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 14. redni seji dne 13. 10. 2020 sprejel ODLOK O REBALANSU II. PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2020 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o Proračunu občine Brda za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) in sicer tako, da se na novo glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Rebalans II. 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 +78) 6.941.340 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.557.591 70 DAVČNI PRIHODKI 4.684.464 700 Davki na dohodek in dobiček 3.928.166 703 Davki na premoženje 456.765 704 Domači davki na blago in storitve 299.333 706 Drugi davki in prispevki 200 Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1774 71 NEDAVČNI PRIHODKI 873.127 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 611.170 711 Takse in pristojbine 7.000 712 Globe in druge denarne kazni 9.346 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 28.000 714 Drugi nedavčni prihodki 217.611 72 KAPITALSKI PRIHODKI 611.091 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 279.550 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 331.541 73 PREJETE DONACIJE 67.300 730 Prejete donacije iz domačih virov 67.300 74 TRANSFERNI PRIHODKI 705.358 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 398.632 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 306.726 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.738.712 40 TEKOČI ODHODKI 2.047.046 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 396.742 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 70.603 402 Izdatki za blago in storitve 1.528.701 403 Plačila domačih obresti 36.000 409 Rezerve 15.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.827.688 410 Subvencije 0 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.732.322 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 98.275 413 Drugi tekoči domači transferi 997.091 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.637.147 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.637.147 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 226.830 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 102.540 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 124.290 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ) 202.628 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 23.299 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 23.299 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti 23.299 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.- V.) -23.299 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 123.106 50 ZADOLŽEVANJE 123.106 500 Domače zadolževanje 123.106 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 440.476 55 ODPLAČILA DOLGA 440.476 550 Odplačila domačega dolga 440.476 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -138.041 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -317.370 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -202.628 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 138.041 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov oz. konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk/kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Brda. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1775 2. člen Spremeni se zadnji odstavek 7. člena Odloka o Proračunu občine Brda za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) in sicer tako, da se na novo glasi: Prevzete obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v načrtu razvojnih programov. 3. člen Spremenita se prvi in drugi odstavek 11. člena Odloka o Proračunu občine Brda za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2019) in sicer tako, da se na novo glasi: Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višini 123.106 Eur. Občina se bo v letu 2020 dolgoročno zadolžila pri državnem proračunu v višini 123.106 Eur za investicije. V skladu z Zakonom o financiranju občin in Zakonom o izvrševanju proračunov RS za leti 2020 in 2021, občinam sredstva v višini 3% skupne primerne porabe občin, zagotavljajo v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu. Zadolžitev pri državnem proračunu se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občin, prav tako pa za takšno zadolžitev občini ni potrebno pridobiti soglasja Ministrstva za finance. 4. člen Vsa ostala določila Odloka o Proračunu Občine Brda za leto 2020, ostanejo nespremenjena in v veljavi. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 4100 – 04/2020 Datum: 13. 10. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 832. Odlok o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Brda Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami), 3., 7., 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, s spremembami), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, s spremembami), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/17 in 16/18), je Občinski svet Občine Brda na 14. redni seji dne 13. 10. 2020 sprejel ODLOK O IZVAJANJU GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB S PODROČJA RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI BRDA I. Splošne določbe 1. člen (javna služba) Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Brda (v nadaljevanju tudi: Občina). 2. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se določa: I. Splošne določbe; II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe; III. Vrste in obseg storitev javne službe: A. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, B. obdelava mešanih komunalnih odpadkov, C. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov; IV. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe; V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe; VI. Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe; VII. Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe; VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe; IX. Kazenske določbe; X. Prehodne in končne določbe. (2) Določila odloka so obvezna za:  vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,  za izvajalce javne službe in  vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. 3. člen (cilji javne službe) Cilji javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: 1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo, 2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«, 3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, 4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka, 5. vzpostaviti nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov, 6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje, 7. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, 8. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi (kompostiranje), 9. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani, Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1776 10. urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov, 11. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki, 12. izboljšati dostop do storitev javnih služb, 13. izobraževanje javnosti o ravnanju z odpadki, 14. postopen prehod k družbi brez odpadkov. 4. člen (uporaba predpisov) Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi veljavnih državnih predpisov. 5. člen (uporabljeni izrazi v odloku) Izraze, uporabljene v tem odloku opredeljujejo določila vsakokrat veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov s področja ravnanja z odpadki ter ta odlok: 1. Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti javnega sektorja. 2. Mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije; so tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke. 3. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov, kot npr. papir, kovina, steklo, tekstil ipd.). 4. Biološki oz. biorazgradljivi odpadki so odpadki, ki se prepuščajo ali oddajajo kot ločeno zbrane frakcije in se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 01 08 (biorazgradljivi kuhinjski odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in odpadki, ki se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki). 5. Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke; 6. Nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU oz. predpisa, ki jo nadomesti, kot npr. ostanki in nerabljena mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, itd. 7. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je tudi odpadna embalaža, izločena pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov; 8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje osebe, ki z odpadki trguje ali jih posreduje. 9. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je skladno s predpisi s strani Občine izbran izvajalec teh javnih služb. 10. Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. 11. Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje; 12. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov. 13. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov ter je hkrati lahko tudi v funkciji izvajanja predhodnega skladiščenja odpadkov za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave. 14. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je mesto, kjer znani povzročitelji prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov. 15. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki Nova Gorica je zbirni center v Stari Gori, ki ima poleg funkcije osrednjega zbirnega centra za uporabnike, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine, tudi funkcijo prostora, v katerem se izvaja dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov teh predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. 16. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 17. Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. 18. Nepogodbeni uporabniki so manjše pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost ter drugi izvajalci pridobitne dejavnosti (vinarji, kmečki turizmi in podobno), ki ustvarjajo manjše količine odpadkov Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1777 kot pogodbeni povzročitelji in oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke. 19. Namenski tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik). 20. Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu. 21. Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne službe zbiranja, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča). 22. Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali njihovi sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. 23. Recikliranje je postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen. Recikliranje vključuje tudi ponovno predelavo organskih snovi. Za recikliranje se ne šteje energetska predelava ali ponovna predelava v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.. 6. člen (subsidiarno ukrepanje) (1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. (2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun Občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu Občine. (3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima Občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe 7. člen (območje izvajanja in dostopnost storitev) (1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom. (2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna. (3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki, so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov. (4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij - ekoloških otokih, premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov, le- te prepuščajo izvajalcu zbiranja. 8. člen (vrste in način izvajanja gospodarskih javnih služb) (1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki so:  zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,  obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in  odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s podelitvijo koncesije. Do podelitve nove koncesije opravlja javne službe dosedanji izvajalec na podlagi koncesijske pogodbe. (3) Koncesionar za posamezno javno službo iz prvega odstavka tega člena je:  izvajalec zbiranja,  izvajalec obdelave in  izvajalec odlaganja. (4) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko izvajalec javne službe izjemoma s soglasjem Občine pooblasti na podlagi predpisov podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe. (5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko prevoz odpadkov, namenjenih nadaljnji obdelavi iz Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki Nova Gorica do mesta obdelave izvaja preko podizvajalca po predhodnem soglasju Občine. (6) Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim aktom, ki ga sprejme občinski svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki. 9. člen (javna pooblastila) (1) Občina izvajalcu zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine. (2) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžan predhodno uskladiti z Občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem. (3) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine. (4) Občina lahko kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in v njenem imenu župan, poda soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov ter skladno s predpisi, obdelave komunalnih in nekomunalnih odpadkov, pod pogojem, da izvajalec zbiranja z izvajanem posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike med prihodki in odhodki iz tega naslova. 10. člen (Tehnični pravilnik) (1) Izvajalec zbiranja v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične in druge normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan Občine in z njim seznani občinski svet Občine. (2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega:  opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,  tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov, Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1778  tipizacijo predpisanih posod za odpadke,  tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe,  minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,  podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,  podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,  podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov,  pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,  normative za obračun količine storitev za pogodbene uporabnike,  normative za obračun količine storitev za nepogodbene uporabnike,  druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. (3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru. (4) Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnega pravilnika poteka v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek sprejema samega Tehničnega pravilnika. 11. člen (obveznost vključitve v sistem ravnanja z odpadki) (1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju Občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. (2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: uporabniki). (3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov. (4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike, ga izvajalec zbiranja opozori in pouči o pravilnem ravnanju z odpadki. 12. člen (povzročitelji) (1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov:  fizične osebe v gospodinjstvu,  samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,  lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,  pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori,  osebe, ki upravljajo javne površine (tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),  osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. (2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna. (3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki. V Tehničnem pravilniku se lahko določi, v katerih primerih plačevanje storitev javne službe za več oblik delovanja ni potrebno. (4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov (v nadaljevanju: najemnik) in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru , oziroma v primeru, da najemnik ne plača storitev ravnanja z odpadki, se za povzročitelja odpadkov šteje najemodajalec. (5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno. (6) Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Občine in jo uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča. Pogoji zbiranja odpadkov za te povzročitelje se določijo v Tehničnem pravilniku. (7) Povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu zbiranja in z njim skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov. III. Vrste in obseg storitev javne službe 13. člen (vrste in obseg javne službe) (1) Posamezna javna služba obsega naslednje storitve: 1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:  zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,  zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,  zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,  zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,  zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,  prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,  zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov,  zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,  oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,  oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo,  predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru oz. Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori,  izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,  oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,  ozaveščanje in obveščanje uporabnikov,  poročanje na Agencijo za okolje ter druge pristojne inštitucije,  sodelovanje z inšpekcijskimi službami,  druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe. 2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov: Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1779  je predelava ali odstranjevanje komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,  zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,  skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov. 3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov:  odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,  odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,  upravljanje odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju. (2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov. (3) S tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi storitve vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s predpisi za celotno območje Občine. (4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema. A. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 14. člen (ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:  papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,  drobna odpadna embalaža iz stekla,  drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,  drobna odpadna embalaža iz kovine,  biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),  kosovni odpadki,  nenevarni odpadki,  druge vrste odpadkov v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne veljavne Uredbe o odpadkih. (2) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. (3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki. (4) Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij – ekoloških otokih in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. 15. člen (zabojniki za odpadke) (1) Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom. (2) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, izvajalec, zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila zabojnikov za odpadke. (3) Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, odtujeni ali drugo. Za pogodbene uporabnike se zagotavljanje zabojnikov uredi s pogodbo. (4) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati čiščenje zabojnikov vsaj enkrat letno oziroma po potrebi, čiščenje in razkuževanje zabojnikov za biološke odpadke pa vsaj dvakrat letno, o čemer vodi tudi ustrezne evidence. (5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov, če ga je mogoče identificirati. 16. člen (zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki) (1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike. (2) Praviloma so na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni zabojniki za zbiranje ločenih frakcij, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano embalažo (embalažo iz plastike in kovin) ter za stekleno embalažo, zabojnik za mešane komunalne odpadke, običajno pa tudi zabojnik za biološke odpadke. (3) Zabojniki za zbiranje ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način. (4) Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa po predhodni seznanitvi občinskega organa na ekološki otok namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov. (5) Ekološke otoke je dolžan redno vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja, in sicer tako, da na njih ali v njihovi neposredni okolici ni odpadkov. (6) Izvajalec zbiranja mora prepuščene ločene frakcije na ekoloških otokih redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. 17. člen (lokacije ekoloških otokov) (1) Ekološki otoki se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila. (2) Lokacije ekoloških otokov določi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča. Pred odločitvijo o namestitvi se pridobi tudi mnenje organa občinske uprave, pristojnega za okolje in prostor. (3) Ekološki otoki se lahko ogradijo z namenom, da se zaklenejo. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1780 18. člen (zbiralnice nevarnih frakcij) (1) Izvajalec zbiranja mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. (2) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj dvakrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku. (3) Izvajalec zbiranja mora najmanj štirinajst (14) dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici povzročitelje obvestiti o času, kraju in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način. (4) Uporabniki - pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov. 19. člen (zbirni center) (1) Zbirni center za komunalne odpadke je namenjen brezplačni uporabi vsem fizičnim osebam, ki so vključene v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine. (2) Lokacijo zbirnega centra določi Občina na javni površini v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer se namerava postaviti zbirni center. Stroški postavitve infrastrukture zbirnega centra bremenijo občinski proračun. (3) V zbirnem centru izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za odpadke v skladu z vsakokrat veljavno uredbo s tega področja. (4) V zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih odpadkov. 20. člen (Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori) (1) Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica ima funkcijo osrednjega zbirnega centra za odpadke za uporabnike iz Mestne občine Nova Gorica. (2) V zbirnem centru iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe. (3) Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica se lahko uporablja za namene iz prejšnjega odstavka tudi za odpadke zbrane v občinah Brda, Kanal ob Soči, Miren- Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba, če se občine glede navedenega ustrezno pogodbeno dogovorijo in v občinah izvaja javno službo isti izvajalec zbiranja. 21. člen (prevzem odpadkov v zbirnem centru) (1) Način prevzema odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja. (2) Obratovalni čas določi izvajalec zbiranja v skladu s predpisi s tega področja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja. (3) Izvajalec zbiranja mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (4) Uporabnik mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru dokazati, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik tega ne dokaže, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. (5) V zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca. (6) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja proti plačilu organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo. Občina lahko uporabnikom, ki so fizične osebe subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest. Oddajo azbestnih odpadkov in njihovo količino potrdi uporabnik ter krajevna skupnost, na območju katere se ti odpadki nahajajo. (7) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti pristojni inšpekcijski organ. 22. člen (mešani komunalni odpadki) (1) Prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se določijo za znane povzročitelje praviloma na javnih površinah. Odločitev glede lokacije sprejme Občina, v postopku pa sodelujeta tudi pristojna krajevna skupnost in izvajalec zbiranja. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca in je lahko tudi ob zabojnikih za zbiranje ločenih frakcij. (2) Prevzemna mesta, ki so na javnih površinah in predstavljajo občinsko infrastrukturo vzdržuje izvajalec zbiranja, za red in čistočo na tem mestih pa morajo skrbeti tudi uporabniki z vestnim odlaganjem odpadkov. (3) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti. 23. člen (namenske tipizirane vreče) Namenske tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto. 24. člen (biološki odpadki) (1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:  če imajo možnost, jih kompostirajo v hišnem kompostniku,  jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v razgradljivi vrečki. (2) Uporabniki, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu predložiti izjavo o kompostiranju ter mu omogočiti pregled kompostnika. (3) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1781 (4) V zabojnikih za biološke odpadke se med drugim zbira sadje, zelenjava, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke in drugi organski kuhinjski odpadki. (5) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. 25. člen (kosovni odpadki) (1) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa ter drugi tovrstni odpadki. (2) V okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru. (3) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje kosovnih odpadkov najmanj dvakrat v koledarskem letu, po vnaprej določenem urniku na posameznih prevzemnih mestih v posameznem naselju, kot se določi v Tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec zbiranja mora v primeru iz prejšnjega odstavka najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način obvestiti uporabnike glede kraja in časa prevzema odpadkov. (4) Izvajalec zbiranja lahko zagotovi prevzem kosovnih odpadkov tudi pri uporabniku po predhodnem naročilu in proti plačilu. (5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe. 26. člen (nagrobne sveče) Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih. 27. člen (javne prireditve in čistilne akcije) (1) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne službe zbiranja na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike za mešane komunalne odpadke. (2) Če organizator iz prejšnjega odstavka pričakuje več kot 500 udeležencev javne prireditve, mora na način iz prejšnjega odstavka namestiti tudi zabojnike za ločeno zbiranje:  odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,  odpadne embalaže iz stekla,  odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,  mešanih komunalnih odpadkov ter  bioloških odpadkov . (3) Organizator javne prireditve iz prejšnjega odstavka mora o prireditvi obvestiti izvajalca javne službe zbiranja najmanj sedem (7) dni pred njenim začetkom. (4) Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 7.00 ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora. (5) Organizator javne prireditve mora odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem zaključku. (6) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve. (7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (8) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj osem (8) dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov. 28. člen (divja odlagališča) (1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja. (2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja, izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. 29. člen (posebni primeri) V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (veter, sneg, obilno deževje in podobno) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (različne ovire na cesti ali parkirani avtomobili in podobno), je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh (2) delovnih dneh po prenehanju višje sile in po odstranitvi ovire. 30. člen (zbiralna akcija) (1) Izvajalec javne službe zbiranja mora najmanj enkrat letno na območju, na katerem izvaja to javno službo, dati pisno pobudo vsem vzgojno izobraževalnim ustanovam na področju predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja za zbiralno akcijo vsaj ene nenevarne frakcije. (2) Ustanova iz prejšnjega odstavka, ki v petnajstih (15) dneh od prejema pobude sodelovanje v zbiralni akciji pisno potrdi, se z izvajalcem javne službe zbiranja dogovori o podrobnostih zbiralne akcije, vključno s časom trajanja akcije, namenom izobraževanja in plačilom s strani izvajalca javne službe zbiranja za prepuščene odpadke v višini tržne vrednosti odpadnega materiala, zmanjšanega za strošek njihovega zbiranja. (3) Izvajalec javne službe zbiranja mora prevzeti prepuščene odpadke najkasneje v dveh (2) delovnih dneh od zaključka zbiralne akcije. B. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov 31. člen (zagotavljanje obdelave) (1) Izvajalec zbiranja je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je Občina podelila koncesijo. (2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1782 odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju Občine. (3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave). (4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. C. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov 32. člen (zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja) (1) Za gospodarsko javno službo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov Občina podeli koncesijo. (2) Izvajalec gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča. (3) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo. (4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča. (5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 33. člen (pogoji za obratovanje) (1) Za izvajanje javne službe zbiranja po tem odloku morajo biti zagotovljeni:  zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov,  vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,  naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov,  zbiralnice ločenih frakcij oziroma »ekološki otoki«,  prevzemna mesta za mešane komunalne odpadke,  premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,  zbirni centri,  delovni stroji. (2) Za izvajanje javne službe obdelave in odlaganja morata biti zagotovljena:  center za obdelavo odpadkov,  odlagališče odpadkov. (3) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje. 34. člen (kataster prevzemnih mest in ekoloških otokov) Izvajalec zbiranja mora voditi kataster prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij oz. ekoloških otokov. Vsebina katastra se opredeli v Tehničnem pravilniku. 35. člen (obveščanje javnosti) Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov obveščati na krajevno običajen način in na svoji spletni strani o:  času obratovanja zbirnih centrov,  ločenih in nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,  območju, načinu in pogojih prepuščanja kuhinjskih odpadkov,  načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,  načinu prepuščanja kosovnih odpadkov,  drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij,  spremembah Tehničnega pravilnika in  drugih pomembnih vsebinah, ki imajo vpliv na pravilno ravnanje z odpadki s strani povzročiteljev odpadkov. 36. člen (redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki) Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati, izobraževati in seznanjati uporabnike o pravilnem ravnanju z odpadki v skladu z določili vsakokrat veljavne uredbe s tega področja, posebej pa o tem, da naj:  izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na ekoloških otokih ali zbirnih centrih,  izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,  prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,  hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,  ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,  prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako, kot je predpisano,  prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi v zbirnem centru,  razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje,  izločajo vse biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad iz komunalnih odpadkov in jih obvezno prepuščajo izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali predelajo v kompost v hišnih kompostnikih,  ne mešajo kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,  še uporabne materiale prepuščajo v uporabo tretjim osebam. V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 37. člen (pravice uporabnikov) Pravice uporabnika so:  trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,  uporaba zabojnikov za odpadke, Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1783  da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja,  da je obveščen o storitvah javnih služb,  naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske javne službe,  ozaveščanje o alternativnih oblikah uporabe odpadkov in izobraževanja o zmanjševanju količine odpadkov. 38. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo obveznost:  redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,  zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in ekoloških otokih zaprti,  vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih in ekoloških otokih,  večjo embalažo ustrezno stisniti oziroma zmanjšati njeno prostornino in jo ustrezno odložiti v namenski zabojnik,  redno plačevati storitve javne službe,  obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najpozneje v osmih dneh po nastanku spremembe,  zagotoviti izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta,  uporabljati storitve v skladu z določili tega odloka, Tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki,  obvestiti izvajalca zbiranja v primeru neustrezno odloženih odpadkov na eko otoku (zbiralnici ločenih frakcij) oziroma prevzemnem mestu,  Jedilno olje je potrebno izprazniti v namenske posode za jedilno olje oziroma oddati v zbirnih centrih. 39. člen (prepovedi) (1) Prepovedano je:  odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke,  onesnaževanje prevzemnih mest in ekoloških otokov ali okolice,  mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,  odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,  poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,  samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na ekoloških otokih ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo,  lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po njih in jih barvati,  Odlagati kosovne odpadke na lokacije zbiralnic ločenih frakcij – eko otoke,  Odlagati jedilno olje zraven ali v namenske posode za druge odpadke. (2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja. (3) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:  gradbeni material, kamenje, zemljo in vroč pepel,  odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil, stanovanjska oprema),  usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,  odpadke v tekočem stanju,  kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,  tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,  poginule živali, kože in klavnične odpadke,  odpadno embalažo,  odpadno električno in elektronsko opremo,  gume in pnevmatike,  odpadne nagrobne sveče,  odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,  organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,  odpadne baterije in akumulatorje,  biorazgradljive kuhinjske odpadke.  jedilno olje. (4) Odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke. Za te odpadke je potrebno skleniti posebno pogodbo z zbiralcem odpadkov. VI. Viri financiranja javne službe in cene storitev javne službe 40. člen (viri financiranja storitev javne službe) (1) Izvajalec gospodarske javne službe pridobiva sredstva iz plačil uporabnikov storitev javne službe. (2) Izvajalec lahko poleg sredstev iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva oz. prihodke tudi iz:  občinskega proračuna,  državnega proračuna in državnih skladov,  sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,  subvencij,  od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,  izvajanja drugih dejavnosti v povezavi z ravnanjem z odpadki,  iz drugih virov. 41. člen (oblikovanje cen) (1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. Pri oblikovanju cen storitev javne službe se upoštevajo standardi in ukrepi za opravljanje javne službe, kakor jih opredeljujejo zakon, podzakonski predpisi in ta odlok, načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje. (2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev. (3) V kalkulaciji cene storitve javne službe se lahko upoštevajo samo upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem javne službe. Izvajalec javne službe mora pri stroških materiala in storitev ravnati gospodarno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, pri določanju upravičenih stroškov dela pa se ne upoštevajo stroški dela, ki presegajo sistem nagrajevanja v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivno pogodbo. Stroški, ki niso opredeljeni z veljavno metodologijo o oblikovanju cen ali drugim predpisom, niso kalkulativni element cene storitev javne službe. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1784 (4) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki, znižani za prihodke iz 2. odstavka 40. člena. (5) Prihodki iz. 2. odst. 40. člena od posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe. (6) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini do 5 % vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje te javne službe. Obseg in vrednost poslovno potrebnih sredstev izvajalec opredeli v okviru elaborata o oblikovanju cen. (7) Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec zbiranja prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, v kolikor teh storitev ne izvaja sam. (8) Cena javne infrastrukture se lahko subvencionira. Subvencije se določijo v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe. Občinski svet z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, določi tudi višino in vir subvencij. (9) Občina in izvajalec zbiranja vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejata s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja. 42. člen (obračunsko obdobje in obračun) (1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, ki se prične 1. januarja in traja do vključno 31. decembra. (2) Izvajalec javne službe za preteklo obračunsko obdobje izdela elaborat do 31.3. tekočega leta in ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno opravljenih storitev. (3) Razliko med potrjeno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja glede na dejansko količino opravljenih storitev upošteva v elaboratu pri izračunu cene za prihodnje obračunsko obdobje. (4) Razlike iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo in poračunavajo na ravni posamezne javne službe. (5) O poračunu oziroma vračanju pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in obračunskimi cenami javne službe ter subvencijah odloča občinski svet. (6) Poračun z vračilom subvencij občini se izvede, če je občina subvencijo plačala, in do višine plačanih subvencij. V nasprotnem primeru se celotna razlika poračuna (vrne) uporabnikom storitev javne službe. 43. člen (elaborat o oblikovanju cen) (1) Izvajalec javne službe enkrat letno pripravi elaborat o ceni javne službe v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom ter ga posreduje občini najpozneje do 31.3. ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje. (2) V elaboratu izvajalec javne službe opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih računovodskih standardih in metodologiji za oblikovanje cen. V Elaboratu izvajalec javne službe ločeno prikaže vse prihodke in odhodke iz naslova posamezne javne službe ter prihodke iz naslova izvajanja posebnih storitev za preteklo obračunsko obdobje. (3) Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 20 dni od prejema. Izvajalec javne službe mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 10 dni od prejema le-teh. (4) Občina (občinski svet) mora o cenah na podlagi elaborata odločiti najkasneje do 30.6. tekočega leta, tako, da se nove cene uporabljajo za obdobje od 1.7. tekočega leta do 30.6. prihodnjega leta. 44. člen (izračun cen) (1) Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitve na povzročitelja odpadkov je izračunana vsakoletna predračunska količina zbranih odpadkov na osebo, ki se izračuna na podlagi podatkov preteklega obdobja, ter upoštevanja vplivov na količine v prihodnjem obdobju. (2) Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je:  za gospodinjstva: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,  za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,  za lastnike praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, skladno z zakonodajo, ki ureja večstanovanjske objekte: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,  za nepogodbene uporabnike: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena in v skladu z določili Tehničnega pravilnika. (3) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število uporabnikov, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Cena se oblikuje na kilogram zbranih in oddanih bioloških odpadkov. (4) Ločeno se oblikuje sodilo (zbrana in oddana količina na osebo) za storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v namenske zabojnike na prevzemnih mestih ali ekoloških otokih ter za tiste uporabnike, ki te odpadke hišno kompostirajo. (5) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov. (6) Uporabniki storitev iz 2. odstavka tega člena plačujejo storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov. (7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in je element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1785 45. člen (občasna uporaba in začasni izostanek uporabe) (1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljene, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture. (2) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini, začasno pa izven območja te Občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve iz prejšnjega člena za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil. Oprostitev se ne nanaša na ceno javne infrastrukture. 46. člen (pogodbeni uporabniki) (1) Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe so izražene v evrih na kilogram in so enake, kot za gospodinjstva. (2) Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja, pri čemer se upošteva normative, ki jih za posamezno vrsto dejavnosti določi izvajalec zbiranja v Tehničnem pravilniku. (3) Pogodba o ravnanju z odpadki mora biti sklenjena pred pričetkom opravljanja dejavnosti. (4) V primeru, da uporabniki storitev iz prejšnjega odstavka zaradi posebnega razloga, ki je utemeljen ne sklenejo pogodbe za ravnanje s komunalnimi odpadki, izvajalec zbiranja lahko obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe na podlagi njim dostopnih podatkov v skladu z določili Tehničnega pravilnika. 47. člen (zavezanci za plačilo) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnaje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:  po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,  po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,  po dnevu začetka uporabe počitniške objekta,  po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje. 48. člen (obveznost sporočanja podatkov za obračun) (1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje petnajst (15) dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane novi uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala. (2) Uporabnik je dolžan najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe. (3) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe. VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 49. člen (objekti in naprave) (1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:  zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra,  zemljišče in objekti zbiralnic ločenih frakcij oz. ekoloških otokov z upoštevanjem zahtev veljavnih uredb,  zemljišče prevzemnih mest. (2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:  zemljišča, objekti in naprave za obdelavo. (3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:  zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov. 50. člen (vzdrževanje objektov in naprav) (1) Zbirni centri in ekološki otoki so občinska infrastruktura oddana v najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka. (2) Stroški rednega vzdrževanja zbirnih centrov in ekoloških otokov bremenijo sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve. VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe 51. člen (1) Nadzor nad izvajanjem javne službe lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in kakovostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem javne službe. (2) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja občinski organ, pristojen za gospodarske javne službe. (3) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja občinski inšpekcijski organ Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda, v primerih iz 1., 2., 3., 4., 5., 8., 9., 10., 11. in 12. alineje 1. odstavka 53. člena pa tudi redarska služba Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1786 (4) V primeru ugotovljenih nepravilnosti, organi, pristojni za nadzor izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. IX. Kazenske določbe 52. člen (1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če: 1. ne zamenja poškodovanega ali odtujenega zabojnika (tretji odstavek 15. člena), 2. ne zagotovi rednega čiščenja zabojnikov (četrti odstavek 15. člena), (2) Z globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 53. člen (1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če  ne zagotovi, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in ekoloških otokih zaprti ( 2. alineja 38. člena),  večje embalaže ne ustrezno stisne oziroma zmanjša njeno prostornino in je ne ustrezno odloži v namenski zabojnik (4. alineja 38. člena),  ne zagotovi izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta (7. alineja 38. člena),  odloži odpadke izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke (prva alineja 1. odstavka 39. člena),  onesnaži prevzemno mesto, ekološki otok ali okolico (druga alineja 1. odstavka 39. člena),  meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (tretja alineja 1. odstavka 39. člena),  odlaga nekomunalne odpadke v predpisane namenske posode za komunalne odpadke (četrta alineja 1. odstavka 39. člena),  poškoduje opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe (peta alineja 1. odstavka 39. člena),  samovoljno premika namenske zabojnike na ekoloških otokih ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo (šesta alineja 1. odstavka 39. člena),  lepi plakate in obvestila na predpisane namenske posode, piše ali riše po njih ali jih barva (sedma alineja 1. odstavka 39. člena),  odloži kosovne odpadke na lokacije zbiralnic ločenih frakcij – eko otoke (osma alineja 1. odstavka 39. člena),  odloži jedilno olje zraven ali v namenske posode za druge odpadke (deveta alineja 1. odstavka 39. člena),  ne upošteva prepovedi sežiganja odpadkov (drugi odstavek 39. člena),  odloži prepovedane odpadke v zabojnike za mešane komunalne podatke (tretji odstavek 39. člena),  ne obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (drugi odstavek 48. člena), (2) Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. (3) Z globo 800 EUR se sankcionira uporabnik - samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (4) Z globo 200 EUR se sankcionira uporabnik - posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 54. člen (1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (27. člen). (2) Z globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna. oseba organizatorja. X. Prehodne in končne določbe 55. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:  Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/16) in na njegovi podlagi sprejet Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki. (2) Do uveljavitve Tehničnega pravilnika iz 10. člena tega odloka, se uporablja Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka, v kolikor ni v nasprotju z določili tega odloka. 56. člen (1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. (2) Tehnični pravilnik se objavi na spletni strani Občine Brda in na spletni strani izvajalca javne službe zbiranja odpadkov. Številka: 3547-11/2020-05 Datum: 13. 10. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 833. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda« Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96), 13. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/2002, 53/2007, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 111/2013, 68/2016, 61/2017), 44. in 45. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017) ter na podlagi 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 14. redni seji, dne 13. 10. 2020 sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA »ZAVODA ZA TURIZEM, KULTURO, MLADINO IN ŠPORT BRDA« 1. člen V 8. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda« (Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/2009, 8/2019) se za dejavnostjo G 47.990 druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic, doda dejavnost: H 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1787 Predhodne in končne določbe 2. člen Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0140-05/2020-04 Datum: 13. 10. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 834. Odlok o zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadki pri izvajanju javnih prireditev v Občini Brda Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 2., 12. in 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17 in 16/18) je Občinski svet Občine Brda na 14. redni seji dne 13. 10. 2020 sprejel ODLOK O ZMANJŠEVANJU OBREMENJEVANJA OKOLJA Z ODPADKI PRI IZVAJANJU JAVNIH PRIREDITEV V OBČINI BRDA 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji za izvajanje javnih prireditev v Občini Brda s ciljem manjšega obremenjevanja okolja z odpadki preko spodbujanja ponovne uporabe in rabe biorazgradljivih izdelkov. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. biorazgradljivo pomeni biološko razgradljivo v skladu z veljavnimi okoljevarstvenimi standardi; 2. izdelek je izdelek široke potrošnje: kozarci, krožniki, jedilni pribor, zobotrebci in okrasne palčke, palčke za mešanje, embalaža hrane za na pot. 3. člen (1) Na javnih prireditvah je obvezna uporaba izdelkov, kjer je možna ponovna uporaba ali pa so izdelki biorazgradljivi. Uporaba vključuje rabo, prodajo, oddajo v najem, posoja, brezplačno deljenje in kavcijske oblike naštetih. (2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, morajo biti vrečke za biološke odpadke biorazgradljive. 4. člen (1) Na javnih prireditvah je obvezno jasno označevanje košev, kamor sodijo odpadni izdelki iz 3. člena. To vključuje:  dodatno označene koše za ločeno zbiranje odpadkov, predvsem košev za biološke odpadke in za biorazgradljivo plastiko;  oznake na mestih, kjer uporabniki prevzemajo izdelke, o koših primernih za njihovo odstranjevanje;  oznake, ki tudi na daleč olajšajo prepoznavo košev, ekoloških otokov in drugih mest za odstranjevanje odpadkov na prireditvi. (2) Minimalna velikost oznake je A4 format. Oznake so primeroma navedene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska redarska služba. 6. člen (1) Z globo 500 evrov se za prekršek kaznuje organizator prireditve, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: 1. na prireditvi uporabi ali omogoči uporabo izdelkov, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz 3. člena tega odloka, 2. na prireditvi ne označi košev, kot to določa 4. člen tega odloka. (2) Z globo 50 evrov se za prekršek kaznuje organizator prireditve, ki je posameznik, če: 1. na prireditvi uporabi ali omogoči uporabo izdelkov, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev iz 3. člena tega odloka, 2. na prireditvi ne označi košev, kot to določa 4. člen tega odloka. (3) Z globo 50 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba organizatorja. (4) Pristojni občinski organ storilca ob prvi kršitvi opozori na prekršek brez izreka kazni. 7. člen Ta odlok začne veljati v roku 15 dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 8. člen Določbe 6. člena o višini glob se začnejo uporabljati eno leto po začetku veljavnosti tega odloka. V tem prehodnem obdobju bo pristojni občinski organ storilce opozarjal na kršitve tega odloka in višino globe, ki je za storjeno kršitev zagrožena po poteku enoletnega prehodnega obdobja. Številka: 3540-04/2020-05 Datum: 13. 10. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan 835. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Brda Na podlagi 13. 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1; Uradni list RS, št. 13/18), 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2017 in 16/2018), je Občinski svet Občine Brda na 14. redni seji dne 13. 10. 2020 sprejel ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI BRDA 1. člen Ta odlok določa višino turistične takse, ki jo plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih na območju Občine Brda. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1788 2. člen (1) Višina turistične takse za prenočevanje v nastanitvenih obratih znaša 2,50 eura. (2) V znesek iz prejšnjega odstavka je vključena promocijska taksa, ki znaša 25 % zneska turistične takse in se je na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje turizma, začela pobirati 1. januarja 2019. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Brda (Uradno glasilo slovenskih občin RS, št. 46/2018). 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 1. januarja 2021. Številka: 3221-08/2020-05 Datum: 13. 10. 2020 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA DESTRNIK 836. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Zasadi v občini Destrnik, enota urejanja prostora EUP D7, Dom za ostarele Zasadi Na podlagi 119. člena v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZureP-2) in 29. člena Statuta občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15), je župan Občine Destrnik, dne 6. 10.2020 sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ZASADI V OBČINI DESTRNIK, ENOTA UREJANJA PROSTORA EUP D7, DOM ZA OSTARELE ZASADI 1. (potrditev izhodišč) Občinski podrobni prostorski načrt se izdeluje na pobudo Občine Destrnik. S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Zasadi v občini Destrnik, enota urejanja prostora EUP D7, Dom za ostarele Zasadi (v nadaljevanju: Izhodišča za pripravo OPPN), ki jih je izdelalo podjetje Arhitekt Šmid, arhitektura, urbanizem, inženiring d.o.o., pod št. projekta 7-010420-I, z datumom maj 2020. 2. (območje načrtovanja) Območje OPPN je del območja EUP D7. Območje OPPN obsega v k.o. 363 Destrnik parceli št: 398/2, 398/4 (del) in v k.o. 351 Svetinci parcelo št. 144/2. Velikost celotnega območja je 0,69 ha in se v času priprave OPPN lahko spremeni. Zaradi potreb načrtovanja se območje OPPN v nadaljnjih fazah izdelave lahko tudi delno spremeni. Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, se pripravijo strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje. Vse navedene parcele so v lasti Občine Destrnik. Območje OPPN je nepozidano. 3. (predmet načrtovanja) Občinski podrobni prostorski načrt se izdeluje na pobudo Občine Destrnik. Območje, ki je predmet obdelave, predstavlja v prostoru vrzel v sicer jasno zastavljeni in generirani strukturi dela Zasadi v občini Destrnik. Struktura obravnavanega območja je na vzhodu in zahodu omejena z obcestnim strnjenim naseljem, na severu z lokalno cesto 060052, na jugu pa z odprtim prostorom kmetijskih zemljišč. Topografija območja je primerna, rahel padec od severa proti jugu zagotavlja primerne možnosti za postavitev stanovanjskih objektov s primerno osončenostjo. Okoliški objekti so strukturno in oblikovno neizraziti in neizstopajoči, nov kompleks bo s svojo umeščenostjo generiral osnovne elemente urbanosti v prostoru. Uvodoma je potrebno ugotoviti, da je območje obdelave opredeljeno v Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2016) kot zaključena enota urejanja prostora EUP z oznako D7 Dom za ostarele Zasadi. Osnovni pogoji in usmeritve za izdelavo OPPN so določeni v 73.členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 43/2016). Namen priprave OPPN je preveriti prostorske danosti, zasnovati primerno urbanistično morfološko in strukturno zapolnitev prostora in v prostor urbanistično umestiti dom starejših občanov (DSO). Pri tem bodo spoštovani urbanistični regulacijski elementi in uporabljeni instrumentarij v prostorskem načrtovanju, hkrati pa bo izdelava OPPN omogočila takšne pogoje gradnje, ki bodo podlaga za načrtovanje in izvedbo objekta DSO. Kapacitete predvidene pozidave so že določene v veljavnem OPN, tako da je naloga izdelave OPPN preveriti in primerno v prostor umestiti objekte in ureditve zaključenega kompleksa doma za ostarele. Pravna podlaga za izdelavo OPPN je ZUreP-2, (Uradni list RS št. 61/2017), ki pripravo OPPN določa v 116., 117., 118 in 119.členu ter Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN (Uradni list št. 99/07 in 61/17- ZUreP-2). Kot pravna podlaga služi tudi sprejet občinski prostorski načrt OPN (Uradno glasilo slovenskih občin št. 43/2016), s katerega določili glede snovanja prostorskih aktov mora biti predmetni OPPN skladen. Rešitve v OPPN bodo izhajale iz potrjenih Izhodišč za pripravo OPPN in strokovnih podlag, ki se bodo izdelale tekom postopka priprave akta. OPPN lahko predvidi tudi izgradnjo potrebne javne gospodarske infrastrukture izven območja obdelave. Območje morebitnih prestavitev, novogradenj oziroma rekonstrukcij javne gospodarske infrastrukture sme obsegati vse tiste površine oziroma zemljišča izven območja podrobnega načrta, ki so minimalno zahtevana za potrebne navezave. Morebitni posegi izven območja OPPN pa niso predmet tega podrobnega načrta. 4. (način pridobitve strokovnih rešitev) Izdelovalec OPPN pridobi geodetski načrt območja urejanja, izdelan skladno s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04 in 33/07-ZPNačrt). Pri pripravi osnutka se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe omejitve v prostoru, izražene Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1789 investicijske namere ter tudi morebitne že pridobljene smernice in/ali priporočila nosilcev urejanja prostora. Ureditev območja bo natančneje določil OPPN, ki bo tudi določil možnost dopustnih odstopanj. Potrebne strokovne podlage in strokovno rešitev se izdela z upoštevanjem veljavnih predpisov, ki določajo vsebino, obliko in način priprave podrobnega prostorskega načrta. OPPN se izdela tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov, da je možen vnos v prostorski informacijski sistem. 5. (vrsta postopka) Priprava OPPN se izvede v postopku priprave prostorskega akta, kot je za OPPN predpisan v ZUreP-2 v členih 118 in 119 (člen 119 pa napotuje še na člene 110 do 115). 6. (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) V postopku priprave OPPN so predvideni naslednji roki:  izhodišča za pripravo OPPN (pri oblikovanju izhodišč vključitev zainteresirane javnosti) in začetek priprave elaborata ekonomike: oktober 2020,  sklep o pripravi OPPN: oktober 2020,  posredovanje sklepa o pripravi OPPN in izhodišč za pripravo OPPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da dodeli identifikacijsko številko v prostorskem informacijskem sistemu: oktober 2020; vpis identifikacijske številke po prejemu le-te: 1951,  javna objava sklepa o pripravi OPPN skupaj z izhodišči za pripravo OPPN v prostorskem informacijskem sistemu (objava sklepa o pripravi OPPN v uradnem glasilu in na spletni strani občine, objava izhodišč za pripravo OPPN na spletni strani občine): po prejemu identifikacijske številke ministrstva,  poziv državnim nosilcem urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO), da podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje (poziv lahko vključuje tudi poziv za podajo konkretnih smernic): 30 dni od prejema poziva,  ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči ali je potrebno izvesti CPVO: v 21 dneh od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora,  priprava osnutka OPPN (v času priprave osnutka se vključi zainteresirano javnost): 15 dni po prejetju odločitve glede potrebnosti izvedbe CPVO,  če je za OPPN potrebno izvesti CPVO, je za potrebe postopka CPVO potrebno izdelati okoljsko poročilo: okvirni rok izdelave okoljskega poročila je 30 dni,  objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine),  poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu osnutka OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje ali mnenje o ustreznosti okoljskega poročila): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni),  ministrstvo, pristojno za okolje, po prejemu mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, odloči glede ustreznosti okoljskega poročila (odloči, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva njegovo dopolnitev): v roku 30 dni od prejema vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora,  dopolnitev osnutka OPPN (in morebitna dopolnitev okoljskega poročila (okoljsko poročilo se izdela, če je zahtevan postopek CPVO)): v roku 15 dni po prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora oziroma (če je potreben postopek CPVO) v roku 15 dni po prejemu odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila,  objava javnega naznanila o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka OPPN (in okoljskega poročila, če je izdelano): objava javnega naznanila na krajevno običajen način in v svetovnem spletu najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve,  javna objava osnutka OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno), dopolnjenih po pridobitvi mnenj in po pridobitvi odločitve glede ustreznosti okoljskega poročila, v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine): 30 dni v času trajanja javne razgrnitve,  izvedba javne obravnave v času javne razgrnitve: kraj in čas javne obravnave sta določena v javnem naznanilu,  ob javni razgrnitvi osnutka OPPN se javnost seznani tudi z morebitnim nasprotjem interesov (nasprotje interesov glede na predpis, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije),  priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti: 15 dni po zaključku javne razgrnitve,  prva obravnava in sprejem osnutka OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike) ter obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov javnosti: do 30 dni po zaključku javne razgrnitve,  javna objava stališč, zavzetih do pripomb in predlogov javnosti, v prostorskem informacijskem sistemu in na krajevno običajen način: 7 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu,  priprava predloga OPPN (na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta do pripomb in predlogov javnosti): 15 dni po sprejemu stališč na občinskem svetu,  objava predloga OPPN in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine),  poziv nosilcem urejanja prostora, da podajo mnenje k objavljenemu gradivu predloga OPPN (če je potrebno izvesti CPVO, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO, hkrati z mnenjem podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek OPPN): 30 dni od prejema poziva (na zahtevo nosilca urejanja prostora se lahko rok podaljša za največ 30 dni),  (če je potrebno izvesti CPVO) vloga ministrstvu, pristojnemu za okolje, da ugotovi, ali so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi: 30 dni po prejemu vloge s priloženimi mnenji nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri CPVO,  priprava predloga OPPN, usklajenega s pridobljenimi mnenji: 7 dni po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora, Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1790  objava predloga OPPN (usklajenega s pridobljenimi mnenji) in okoljskega poročila (če je bilo okoljsko poročilo pripravljeno) v prostorskem informacijskem sistemu (na spletni strani občine),  občina posreduje ministrstvu v potrditev usklajen predlog OPPN, ministrstvo preveri in v 30 dneh potrdi predlog OPPN s sklepom, če so bili izpolnjeni vsi pogoji določeni v 115. členu,  po potrditvi predloga OPPN ministrstvo javno objavi predlog OPPN v prostorskem informacijskem sistemu,  druga obravnava in sprejem predloga OPPN na občinskem svetu (del gradiva za obravnavo na občinskem svetu je tudi elaborat ekonomike): do 30 dni po pripravljenem usklajenem predlogu,  objava odloka v uradnem glasilu: po preteku petnajstdnevnega roka od sprejema predloga na občinskem svetu,  priprava končnega OPPN: v času do začetka veljavnosti odloka. Zgoraj navedeni roki so okvirni. Zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spremenijo. 7. (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj:  Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (za področje voda);  Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje varstva narave);  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje gozdarstva,  Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor (za področje gozdarstva);  Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva kulturne dediščine);  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (za področje varstva kulturne dediščine) (v vednost - zaradi predhodne seznanitve s predvidenim OPPN);  Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom);  Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravstvenega varstva);  Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo);  Komunalno podjetje Ptuj, d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj (za področji oskrbe z vodo, odvajanja odplak in ravnanja z odpadki);  Telekom Slovenije d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije);  T-2 d.o.o., Verovškova 64A, 1000 Ljubljana (telekomunikacije);  Občina Destrnik, Janežovski Vrh 42 , 2253 Destrnik (za področje prometa, za občinske ceste);  Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje državne cestne infrastrukture);  Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za upravljanje cest, Območje Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 Ptuj (za področje državne cestne infrastrukture – v vednost zaradi predhodne seznanitve s predvidenim aktom);  RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje (CPVO), Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (udeleženec na podlagi 4. odstavka 58. člena ZPNačrt - potrebnost izvedbe postopka CPVO); V primeru, da se v postopku priprave utemeljeno ugotovi, da je potrebno vključiti tudi nosilce urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, se v postopku pridobi tudi njihova mnenja. 8. (načrt vključevanja javnosti) Ob izdelavi Izhodišč za pripravo OPPN so le-ta bila javno razgrnjena na spletni strani občine Destrnik (https://destrnik.si/objava/294436), kjer je zainteresirana javnost imela možnost podati svoje pripombe in predloge pri oblikovanju izhodišč. V okviru priprave osnutka OPPN se ponovno vključuje zainteresirano javnost, usklajujejo se različni interesi v prostoru. Izvede se javno predstavitev osnutka OPPN, v sklopu katere ima zainteresirana javnost možnost podati svoje pripombe in predloge pri pripravi osnutka OPPN. Osnutek OPPN, dopolnjen glede na pridobljena mnenja k osnutku (in okoljsko poročilo, ko je potrebno izvesti postopek CPVO), se javno razgrne. Za javno razgrnitev se pripravi povzetek za javnost. V času javne razgrnitve se izvede javno obravnavo razgrnjenih gradiv. V času javne razgrnitve se javnost tudi seznani z morebitnim nasprotjem interesov. Stališča do pripomb in predlogov javnosti se javno objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Tekom celotnega postopka se gradiva objavljajo na spletni strani občine, in sicer se na spletni strani občine objavi: izhodišča za pripravo OPPN, sklep o pripravi, osnutek OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO), javno naznanilo o javni razgrnitvi in obravnavi (objava javnega naznanila tudi na krajevno običajen način), stališča do pripomb in predlogov javnosti (objava tudi na krajevno običajen način), predlog OPPN (in okoljsko poročilo, če je potrebno izvesti postopek CPVO). Po potrebi (predvsem v odvisnosti od interesa javnosti) se izvede tudi druge oblike vključevanja javnosti. 9. (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Naročnik izdelave OPPN financira pripravo in izdelavo OPPN, stroške objav, geodetski načrt območja urejanja, elaborat ekonomike in program opremljanja zemljišč. Izdelovalec prostorskega akta mora predati Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju tri kompletne podpisane izvode sprejetega prostorskega akta (število izvodov za investitorje določa pogodba). Obenem je potrebno celoten prostorski akt s prilogami predati tudi v digitalni obliki, pripravljeni skladno z zahtevami veljavnih predpisov. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1791 10. (objava sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletnem naslovu Občine Destrnik (www.destrnik.si) Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-1/2020-6 Identifikacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1951 Datum: 6. 10. 2020 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA KIDRIČEVO 837. Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Kidričevo za leto 2020 Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS in 30/18), 29.in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo ,110/11-ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314- A,101/13,101/13-ZIPRS1415,38/14-ZIPRS1415-A,14/15- ZIPRS1415-D, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/18) in 24.člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je občinski svet Občine Kidričevo na 14. redni seji dne 8.10.2020 sprejel ODLOK O REBALANSU 2 PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2020 1.člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/19 in 28/20) in glasi: Občinski proračun za leto 2020 se določi v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.955.828 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.407.770 70 DAVČNI PRIHODKI 5.689.430 700 Davki na dohodek in dobiček 4.167.704 703 Davki na premoženje 1.488.626 704 Domači davki na blago in storitve 33.100 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 718.340 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 547.920 711 Takse in pristojbine 6.000 712 Globe in druge denarne kazni 15.120 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 2.000 714 Drugi nedavčni prihodki 147.300 72 KAPITALSKI PRIHODKI 310.097 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 310.097 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 237.961 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 233.596 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 4.365 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 6.755.004 40 TEKOČI ODHODKI 1.845.496 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 309.629 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 49.796 402 Izdatki za blago in storitve 1.349.871 403 Plačila domačih obresti 26.200 409 Rezerve 110.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.622.728 410 Subvencije 442.500 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.535.123 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 248.257 413 Drugi tekoči domači transferi 396.848 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.098.430 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.098.430 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 188.350 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 132.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 55.850 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 200.824 Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1792 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 178.839 55 ODPLAČILA DOLGA 178.839 550 Odplačila domačega dolga 178.839 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 21.985 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -178.839 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -200.824 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 518.435 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-5/2019 Datum: 9.10.2020 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA LJUTOMER 838. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP SV04 (stanovanjska soseska) Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2) ter 33. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je županja Občine Ljutomer dne 13.10 2020 sprejela SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA EUP SV04 (STANOVANJSKA SOSESKA) 1. člen (pravna podlaga) S tem sklepom določa županja Občine Ljutomer začetek in način priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora Stročja vas SV04 (stanovanjska soseska), v nadaljevanju OPPN SV04. Pravna podlaga za pripravo OPPN SV4 je Zakon o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Občine Ljutomer (Uradno glasilo občine Ljutomer, št, 2/2015). 2. člen (izhodišča za pripravo OPPN SV04 ) Priprava OPPN temelji na odločitvah in usmeritvah iz OPN ter na pobudi in izhodiščih pripravljavca OPPN. Usmeritve za pripravo OPPN so določene v OPN, zato je občina Ljutomer pred sprejetjem sklepa o začetku priprave OPPN pripravila izhodišča in jih z javnim naznanilom vključno z grafičnim prikazom objavila na oglasni deski in spletni strani. OPPN se izdeluje za del enote urejanja prostora (EUP) Stročja vas: SV4. Podrobna namenska raba zemljišč znotraj EUP SV04 je CU – osrednja območja centralnih dejavnosti. OPN za celotno območje EUP SV04 so v 91. členu določeni dodatni pogoji in merila za pripravo OPPN po EUP. Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oz. pripravo OPPN po EUP določajo izhodišča, ki jih mora pripravljavec upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN in v EUP SV04 Stročja vas-ob šoli je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: 1. idejno zasnovo zgostitve poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem je predvidena gradnja poslovnih in poslovno stanovanjskih objektov za izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti ter bivanje z izvajanjem poslovnih dejavnosti na domu-poslovni del je lahko največ ena tretjina etaže, 2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, 3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo, 4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih in spremljajočih objektov v EUP v skladu s sprejeto idejno zasnovo, 5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov 6. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1793 naselij ali nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost in središče naselja, 7. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost te dejavnosti z možnostjo dvostranskega priključevanja na regionalno cesto skozi naselje cesto in na ostale obstoječe prometne smeri. 3. člen (območje in predmet načrtovanja OPPN SV04) Okvirno območje, ki bo zajeto v načrtovanje podrobnih prostorskih ureditev obsega zemljišča s parc. št. s parc. št. 297/2, 297/3, 298/5, 298/4, 299 vse k.o. Stročja vas. Velikost ureditvenega območja je cca. 13.000 m2. Na osnovi izdelanih strokovnih podlag in izraženih interesih in/ali na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora je dopustno območje OPPN tudi zmanjšati ali povečati tako, da se zagotovi celovito urbanistično, funkcionalno in prometno ureditev območja SV04, v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve za izvedbo OPPN SV04 bodo temeljile na usmeritvah iz OPN. Strokovne rešitve prostorskih ureditev ter ostale strokovne podlage zagotovi investitor. V postopku priprave OPPN SV04 se lahko določijo tudi morebitne dodatne strokovne podlage glede na zahteve nosilcev urejanja prostora. Kot obvezna strokovna podlaga za pripravo OPPN SV04 se izdela elaborat ekonomike. V kolikor bo za predvideno načrtovanje potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, je potrebno med pripravo osnutka OPN zagotoviti okoljsko poročilo. 5. člen (postopek in roki za pripravo in sprejem OPPN SV04) Terminski plan je predviden na naslednji način in predstavlja okvirno izhodišče za končno pripravo OPPN SV04: Objava sklepa o začetku priprave OPPN SV04 Uradnem glasilu slovenskih občin 10 dni Priprava osnutka OPPN SV04 za pridobitev prvih mnenj 30 dni Pridobivanje mnenj NUP z usklajevanjem 45 dni Priprava dopolnjenega osnutka 15 dni po pridobitvi smernic Javno naznanilo o javni razgrnitvi 7 dni pred javno obravnavo Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve, sprejem stališč in obravnave ter priprava predloga 20 dni po sprejemu stališč do pripomb Pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni Priprava usklajenega predloga za obravnavo na občinskem svetu 15 dni po prejemu mnenj Priprava končnega predloga po sprejemu akta na občinskem svetu 10 dni po objavi odloka v uradnem glasilu V kolikor bo potrebno izvesti postopek CPVO, se od faze pridobivanja smernic roki ustrezno spremenijo. 6. člen (nosilci urejanja prostora) V postopku priprave OPPN SV04 sodelujejo nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za CPVO), 3. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, 4. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 5. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (področje energetike), Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, 6. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana, 7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 8. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, 9. Zavod za gozdove RS, Območna enota Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 17, 9000 Murska Sobota, 10. Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, 11. Telekom Slovenije, d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Bakovska ulica 27, 9000 Murska Sobota,, 12. Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o., Ulica Rade Pušenjaka 9, 9240 Ljutomer, 13. Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2 A, 9240 Ljutomer, 14. Teleing gradnje d.o.o., Razkrižje 23, 9246 Razkrižje, 15. Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. V kolikor se v postopku priprave OPPN SV04 ugotovi, da je potrebno pridobiti mnenja tudi drugih organov, ki zgoraj niso navedeni, se le-ti pridobijo v istem postopku. Nosilci urejanja prostora morajo v skladu z drugim odstavkom 58. in prvim odstavkom 61. člena ZPNačrt podati smernice k osnutku in mnenja k predlogu prostorskega akta v zakonsko določenem roku od prejema poziva. V primeru, da nosilci urejanja prostora v zakonsko določenem roku ne podajo smernic ali mnenj, se šteje, da smernic ali mnenj nimajo. V tem primeru mora pripravljavec prostorske ureditve upoštevati vse zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi. Po pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora, oziroma po poteku roka za njihovo pridobitev, pripravljavec posreduje osnutek OPPN SV04 na ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ki presodi ali je potrebno v sklopu postopka izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranja priprave) Finančna sredstva za pripravo OPPN SV04 se zagotavljajo v proračunu Občine Ljutomer. 8. člen (končne določbe) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1794 spletni strani občine http://www.obcinaljutomer.si/ ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3503-1/2020-4201 Datum: 13. 10. 2020 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA MARKOVCI 839. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Zabovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 247. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 4. izredni seji, dne 30. 9. 2020, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA V K.O. ZABOVCI I. Status javnega dobra lokalnega pomena se ukine pri nepremičnini parc. št. 1104/15, k.o. (418) Zabovci, v izmeri 14 m² (z ID št. 7087695). II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status javnega dobra in ostane v lasti Občine Markovci do celote – 1/1. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra, ki je podlaga za izbris javnega dobra in vknjižbo lastnika v skladu s tem sklepom. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0152/2020 Datum: 30. 9. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan 840. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Sobetinci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) in 245. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 4. izredni seji, dne 30. 9. 2020, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. SOBETINCI I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednje nepremičnine v k.o. (405) Sobetinci: Zap. št. Parc. št. Površina (v m²) 1. 65/10 9 2. 65/8 86 3. 78/5 3 4. 78/7 19 5. 79/2 30 6. 119/8 60 7. 119/10 2 8. 123/5 37 9. 126/5 18 10. 127/8 20 11. 288/5 315 12. 289/7 53 13. 292/18 146 14. 89/7 45 15. 126/9 21 16. 126/7 16 II. Pri nepremičninah iz I. točke tega sklepa, ki so v lasti Občine Markovci, matična št. 1357492000, do celote – 1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnin v lasti Občine Markovci. Po pravnomočnosti odločbe se zaznamba o grajenem javnem dobru pri navedenih nepremičninah vpiše v zemljiško knjigo. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0153/2020 Datum: 30. 9. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MOZIRJE 841. Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu v Občini Mozirje Na podlagi določil Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07, 41/07, 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 - ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 15/17 - DZ, 29/17, 52/16 - ZPPreb-1, 21/18 - ZNOrg, 54/17, 31/18 - ZOA-A), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17), Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/04, 113/08, 45/11 in 17. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/2018), je Občinski svet Občine Mozirje na 2. dopisni seji dne, 9.10.2020, sprejel Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1795 ODLOK O PODELITVI KONCESIJE NA PODROČJU JAVNE SLUŽBE POMOČI DRUŽINI NA DOMU V OBČINI MOZIRJE I. Splošne določbe 1. člen Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu v Občini Mozirje (v nadaljevanju: odlok) določa predmet, pogoje, merila, postopek podeljevanja koncesije, sklenitev koncesijske pogodbe, njeno izvajanje ter prenehanje, krajevno območje izvajanja storitve javne službe pomoči družini na domu – socialna oskrba na domu, sredstva za izvajanje te storitve in obveznost poročanja koncesionarja. 2. člen Koncedent v skladu s tem odlokom je Občina Mozirje, ki podeli koncesijo za izvajanje javne službe pomoči družini na domu - socialna oskrba na domu na območju celotne Občine Mozirje. Koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, podzakonskih aktih in po tem odloku in je na podlagi javnega razpisa izbrana za opravljanje javne službe. II. Predmet koncesije 3. člen Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:  pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;  gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;  pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. III. Pogoji za podelitev koncesije in dokazila 4. člen Javno službo pomoč družini na domu lahko izvaja le en koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje:  je pravna oseba v Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije oziroma je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti, vpisana v register v Republiki Sloveniji ali je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,  izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija,  ima izdelan podrobni program dela izvajanja storitve,  zagotavlja kakovostno izvajanje storitve,  izkazuje finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitve. 5. člen Ponudnik mora prijavi na javni razpis predložiti:  izjavo, da je pravna oziroma fizična oseba, registrirana pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,  izjavo, da se strinja z razpisanimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen tega javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in da se ti podatki po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije,  izjavo o plačilu izdelave mnenja socialne zbornice,  organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom izvajanja storitve zaposlili izvajalce v skladu s standardi in normativi,  izjavo, da prevzame socialne oskrbovalke, ki so zaposlene za nedoločen čas na programu pomoči družini na domu v Centru za socialno delo Savinjsko – Šaleška, enota Mozirje,  projekcijo finančnega poslovanja za prihodnje petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim standardom 26 po različici I,  izjavo o lastništvu prostorov s podatki o nepremičnini po stanju iz zemljiškoknjižnega vpisa s priloženo pogodbo o lastništvu ali izjavo o najemu objekta ali prostora s priloženo najemno pogodbo ali leasing pogodbo za objekt ali prostor za nedoločen čas z odpovednim rokom najmanj 1 leta ali za določen čas, ki ne sme biti krajši od trajanja zaprošene koncesije ali za določen čas za največje obdobje, ki ga dovoljujejo predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnostih, z možnostjo podaljšanja, če je najemodajalec država ali lokalna skupnost,  projektno dokumentacijo za objekt oziroma prostore, iz katere je razvidno izpolnjevanje minimalnih tehničnih pogojev za opravljanje socialnovarstvenih storitev (uporabno dovoljenje po zakonu o graditvi objektov ali vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt, namenjen izvajanju socialnovarstvenih storitev ali najmanj gradbeno dovoljenje za objekt, namenjen izvajanju socialnovarstvenih storitev s projektom za gradbeno dovoljenje z vrisano razporeditvijo predvidene opreme),  izračun cene za socialnovarstveno storitev, oblikovan po metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev oziroma izračun cene za Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1796 socialnovarstveno storitev, oblikovan v skladu s poskusno določenimi normativi,  izjavo, da bo ponudnik ob začetku izvajanja dejavnosti ponujeno ceno iz prejšnje alineje uskladil največ v višini stopnje rasti in najmanj v višini padca elementov cene, oziroma zaradi upoštevanja morebitnih sprememb veljavne zakonodaje, ki bi imela vpliv na elemente cene,  program dela izvajanja storitve.  Koncedent lahko v razpisu določi tudi druga dokazila, ki jih mora koncesionar priložiti kot dokaz o izpolnjevanju pogojev. Finančno in poslovno sposobnost ponudnik izkazuje tako, da prijavi priloži naslednja dokazila:  letne računovodske izkaze za obdobje zadnjih 3 let,  BON-1/Z - Boniteta poslovanja pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava;  BON-2 - Informacija o tekoči plačilni sposobnosti poslovnega subjekta v slovenskem jeziku,  izjavo ponudnika o njegovi poslovni ustreznosti,  izjavo o posojilih, ki so bila najeta za graditev ali rekonstrukcijo objektov oziroma prostorov za izvajanje storitev,  izjavo o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na teh objektih oziroma prostorih ali izjavo, da hipoteka in druge stvarne pravice na teh objektih oziroma prostorih ne obstajajo,  izjavo o morebitnih drugih obveznostih. Kot zadnji računovodski izkazi za obdobje 3 let iz prve alinee prejšnjega odstavka se štejejo izkazi, s katerimi ponudnik razpolaga na dan zaključka zbiranja ponudb v skladu z zakonodajo, ki sicer ureja pripravo letnih poročil. Ne glede na določbo prve alinee drugega odstavka tega člena v primeru, da ponudnik posluje manj kot eno leto in da skladno s predpisi, ki urejajo pripravo in oddajo letnih računovodskih izkazov do poteka dneva zaključka zbiranja ponudb ni zavezan k oddaji letnih računovodskih izkazov, teh ponudniku ni potrebno predložiti. Če je ponudnik v zadnjem letu pred prijavo na razpis posloval z izgubo ali da izkazuje izgubo iz preteklih let v zadnjem izkazu bilance stanja, mora pred potekom roka za prijavo na razpis priložiti dokazilo, da je navedena izguba pokrita (sklep organa upravljanja in listinski dokaz o pokritju in viru sredstev za pokritje izgube). Ponudnik, ki na podlagi podeljene koncesije že izvaja enako storitev, kot je predmet razpisane koncesije, lahko namesto dokazil iz prve, šeste in sedme alineje prvega odstavka 5. člena tega odloka v ponudbi priloži izjavo, da bo storitev, ki je predmet razpisane koncesije izvajal v prostorih, v katerih na podlagi pridobljene koncesije že izvaja enako storitev ter, da mu prostorske možnosti v skladu s predpisi, ki urejajo minimalne tehnične pogoje za izvajalce socialno varstvenih storitev, omogočajo izvajanje te socialnovarstvene storitve za več upravičencev. 6. člen Koncedent v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji določi, katera dokazila mora ponudnik predložiti v primeru, ko je ponudnik na podlagi zakona že pridobil dovoljenje za delo, oziroma ko ponudnik na podlagi podeljene koncesije že izvaja enako storitev, kot je predmet razpisane koncesije. IV. Merila za izbor koncesionarja 7. člen Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:  –cena – urna postavka,  –ponudba drugih storitev socialnega servisa. Merila in način njihove uporabe se podrobneje določi v razpisni dokumentaciji. Koncedent lahko v razpisu določi še druga merila. V. Postopek za podelitev koncesije 8. člen Koncesija se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni razpis mora vsebovati:  navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu,  storitev, ki je predmet koncesije,  obseg posamezne storitve,  predvideni začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije,  krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija za izvajanje storitev pomoč družini na domu,  navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje,  uporabnike storitve, za katere se razpisuje koncesija,  navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi veljavnimi pravnimi akti,  vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije,  kriterije in merila za izbiro med ponudbami,  rok za prijavo na javni razpis,  čas odpiranja ponudb,  rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri,  organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,  odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa,  druge podatke, pomembne za določitev in izvajanje storitve. 9. člen Rok za prijavo na javni razpis mora omogočiti ponudnikom pripravo dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in ne sme biti krajši od treh tednov. 10. člen V primeru, da se na javni razpis ne prijavi noben ponudnik, ali da nobena ponudba ni pravočasna ali popolna in ne izpolnjuje predpisanih pogojev, koncedent s sklepom ugotovi, da javni razpis ni uspel. Koncedent lahko v takšnem primeru ponovi razpis. Koncedent ni zavezan skleniti koncesijske pogodbe in lahko zavrne tudi popolne ponudbe, če ugotovi, da na podlagi prejetih ponudb ni smotrno izvajanje javne službe v obliki koncesije. VI. Komisija za koncesije 11. člen Župan imenuje tričlansko komisijo za koncesijo (v nadaljevanju: komisija), ki je pooblaščena za vodenje postopka javnega odpiranja ponudb, strokovni pregled prispelih ponudb in medsebojno primerjavo ponudb v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem odlokom in razpisno dokumentacijo. Član komisije, ki je zaposlen pri koncedentu, je predsednik komisije in sklicuje in vodi seje. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1797 12. člen Komisija odpre prispele ponudbe v roku 7 dni po preteku roka za prijavo na javni razpis. Odpiranju ponudb sme prisostvovati vsak ponudnik na javnem razpisu. Na odpiranju ponudb se prebere Obrazec – Ponudba in ali so predloženi vsi zahtevani dokumenti. Ustreznosti ponudb se na odpiranju ne preverja in je delo komisije. Za vsako ponudbo komisija ugotovi, ali je pravočasna, pravilna in popolna. Popolna je tista ponudba, ki vsebuje vse zahtevane sestavine iz javnega razpisa in jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje opredeljene v javnem razpisu. Če ponudba ne izpolnjuje katerekoli od navedenih zahtev, organ, pristojen za podelitev koncesije, ponudbo s sklepom zavrže. Komisija prav tako ugotovi ali je ponudba podana za v razpisu določeno krajevno območje izvajanja storitve in če ustreza vsem dodatnim pravilom iz javnega razpisa. O vsaki ponudbi, ki izpolnjuje predpisane zahteve, pridobi komisija mnenje Socialne zbornice Slovenije, ki mora svoje mnenje podati v 20 dneh od prejema pisne zahteve, sicer komisija pripravi predlog podelitve koncesije brez tega mnenja. Komisija najkasneje v 60 dneh po pridobitvi mnenja Socialne zbornice oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih, objavljenih v javnem razpisu, ter pripravi predlog podelitve koncesije. VII. Način podelitve koncesije 13. člen Koncesijo podeli občinska uprava Občine Mozirje z odločbo. Koncedent in koncesionar skleneta koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Zoper odločbo o podelitvi koncesije je v roku 15 dni dovoljena pritožba na župana Občine Mozirje. O pritožbi odloča župan. VIII. Sklenitev koncesijske pogodbe in njeno izvajanje 14. člen Koncesijsko pogodbo s koncesionarjem sklene župan Občine Mozirje. S pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojno razmerje in razmerje do uporabnikov, zlasti pa:  vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,  začetek izvajanja koncesije,  čas, za katerega se sklepa koncesijska pogodba,  ceno oziroma način vrednotenja storitev,  sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent in način financiranja,  dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,  obveznosti koncesionarja do uporabnikov,  pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,  način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,  prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,  obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju pogodbe,  rok za odpoved koncesije,  način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora s strani koncedenta nad izvajanjem koncesijske pogodbe,  druge določbe, ki so pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije. 15. člen Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, in sicer za dobo deset (10) let. Koncesija se lahko podaljša, vendar največ za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba. Koncesija se podaljša z odločbo. Koncedent in koncesionar v tem primeru skleneta aneks k pogodbi o koncesiji. 16. člen Koncesija preneha:  s potekom dobe trajanja koncesije, dogovorjene s pogodbo,  sporazumno, če se tako dogovorita koncedent in koncesionar,  zaradi prenehanja poslovanja koncesionarja, razen če se koncesija prenese na koncesionarjevega pravnega naslednika,  če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesijske dejavnosti,  z odvzemom koncesije,  zaradi stečajnega ali drugega insolvenčnega postopka, uvedenega zoper koncesionarja,  v drugih primerih, kot jih določajo pravila obligacijskega prava ali tozadevna zakonodaja. 17. člen Koncesija se odvzame:  če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom,  če koncesionar v roku, določenem v koncesijski pogodbi, ne začne opravljati koncesijske dejavnosti,  če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, predmetnim odlokom in koncesijsko pogodbo, in s kršitvijo ne preneha niti v roku, podanemu v pisnem opominu koncedenta o prenehanju kršitev,  če se naknadno ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti,  če je koncesionarju prepovedano opravljanje koncesijske dejavnosti,  v primeru utemeljenih pritožb uporabnikov storitev,  če zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi ali iz drugih finančnih razlogov ni možno utemeljeno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije,  če je zaradi zmanjševanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi,  ob nastopu drugih okoliščin, na podlagi katerih izvajanje javne službe ni več mogoče. Koncedent pisno opozori koncesionarja na razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za opravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. V primeru prenehanja koncesije, razen v primerih, ki jih določa zakon, mora koncesionar še naprej izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, pod pogoji iz Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1798 koncesijske pogodbe do takrat, ko koncedent zagotovi izvajanje te dejavnosti na drug način ali ko to dejavnost začne izvajati nov koncesionar. 18. člen Koncedent lahko na koncesionarjev predlog ali v sporazumu z njim prenese koncesijo na drugo osebo, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, in če je iz okoliščin mogoče sklepati, da bo prevzemnik koncesije izvajal javno službo skladno s predpisi in koncesijsko pogodbo, učinkovito in v skladu z interesi uporabnikov. Koncedent prenese koncesijo s tem, da novemu koncesionarju izda odločbo o podelitvi koncesije in razveljavi prejšnjo odločbo. Zoper odločbo ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Koncesija se prenese pod enakimi pogoji, kot je bila podeljena prvotnemu koncesionarju, in za preostali čas trajanja koncesije. Novi koncesionar sklene po vročitvi dokončne odločbe iz drugega odstavka tega člena novo koncesijsko pogodbo s koncedentom. 19. člen Izvajanje koncesijske pogodbe spremlja občinska uprava. IX. Plačilo koncesionarju 20. člen Sredstva za zagotavljanje storitve pomoč družini na domu na podlagi koncesije se zagotavljajo iz proračunskih sredstev in s plačili upravičencev do storitev ali drugih zavezancev v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi izvršilnimi predpisi. Koncedent koncesionarju iz proračuna zagotavlja sredstva za stroške storitve v skladu z zakonom in predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Sredstva za plačilo storitve se zagotovijo glede na vrsto in obseg storitve. 21. člen O zagotavljanju sredstev koncedent in koncesionar na podlagi odločbe in pogodbe o koncesiji skleneta letno pogodbo o financiranju. V pogodbi iz prejšnjega odstavka se dogovorita o višini sredstev in izvršitvi plačila na podlagi mesečnega zahtevka koncesionarja. Koncesionar mora sredstva, ki jih izplača koncedent, uporabiti namensko, v skladu s svojim finančnim načrtom. 22. člen Na predlog koncesionarja poda k ceni storitve soglasje občinski svet. Predlog cene storitve mora biti pripravljen v skladu z zakonodajo. X. Poročanje koncesionarja 23. člen Koncesionar je dolžan sprotno pisno poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so sprememba obsega poslovanja, pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče in podobno. Koncesionar je dolžan enkrat letno do konca marca koncedentu predložiti letno poročilo, sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve. XI. Končna določba 24. člen Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0005/2020 Datum: 9.10.2020 Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan OBČINA NAZARJE 842. Sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SP – 5, v nadaljevanju OPPN SP - 5 (z ID številko 1502) Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje SP - 5 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2019) ter 27. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 49/17) je župan Občine Nazarje, dne 15. 10. 2020 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE SP – 5, V NADALJEVANJU OPPN SP - 5 (Z ID ŠTEVILKO 1502) I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SP – 5, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, št. projekta 19/19, Celje, oktober 2020, katerega odgovorni vodja izdelave OPPN je Irena Povalej, univ. dipl. arh. ZAPS 1494 A. Identifikacijska številka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje SP – 5 v zbirki prostorskih aktov: 1502. II. Gradivo, navedeno v I. točki, bo javno razgrnjeno 30 dni na spletni strani Občine Nazarje www.nazarje.si na povezavi https://www.nazarje.si/objava/235697 in v sejni sobi Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Javna razgrnitev bo trajala od 29. 10. 2020 do 27. 11. 2020 (30 dni). Javno razgrnjeno gradivo bo na voljo za ogled v delovnem času občinske uprave. III. Za pripravo OPPN SP - 5 je Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, izdalo mnenje št. 35409-376/2019/5 z dne 7. 2. 2020, da v postopku priprave OPPN SP – 5, celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti. IV. V času javne razgrnitve OPPN SP - 5 bo organizirana javna obravnava, ki bo v sredo dne 25. 11. 2020 ob 10.00 uri, v sejni sobi občine Nazarje. V. V času javne razgrnitve in obravnave lahko vsi zainteresirani podajo pripombe in predloge k razgrnjenemu OPPN SP - 5. Pripombe in predlogi se lahko podajo pisno v knjigo pripomb na mestu javne Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1799 razgrnitev, po pošti na naslov Občina Nazarje Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov: obcina@nazarje.si. Ustno se lahko pripombe in predlogi podajo na javni obravnavi. Rok za dajanje pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče s potekom javne razgrnitve. VI. Občane se o javni razgrnitvi obvesti najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve z javnim naznanilom po svetovnem spletu (www.nazarje.si ) in na krajevno običajen način. O javni razgrnitvi občina pisno obvesti lastnike sosednjih zemljišč. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na svetovnem spletu (www.nazarje.si ) ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505-0003/2019-34 Datum: 15. 10. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA ORMOŽ 843. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Ormož za programsko obdobje 2015 – 2020 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož na svoji 14. dopisni seji, dne 13.10.2020 sprejel PRAVILNIK O DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ORMOŽ ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015 – 2020 1. člen V Pravilniku o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Ormož za programsko obdobje 2015 - 2020 (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 10/15 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2020) – v nadaljevanju Pravilnik se 5. člen spremeni tako, da se doda nov Ukrep 8, ki se glasi: »5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov: Vrste pomoči Ukrepi in podlaga v Uredbi EU: Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen); UKREP 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (21. člen); UKREP 4: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen); UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen). Ostali ukrepi občine UKREP 6: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. (podlaga za izvedbo ukrepa je veljavna zakonodaja s področja javnih financ) Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18.12.2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju UKREP 7: Subvencioniranje obrestne mere in stroškov odobritve kratkoročnega kredita za nakup repromateriala in financiranje tekočih stroškov primarne kmetijske proizvodnje UKREP 8: Podpora za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji 2. člen V Pravilniku se za 23. členom doda nov 24. člen, ki se glasi: »24. člen UKREP 8: Podpora za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji (1) Cilj ukrepa Cilj ukrepa Podpora za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji je vsaj delno finančno pomagati najbolj oškodovanim kmetijskim gospodarstvom zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji, ki so jih povzročile neugodne vremenske razmere, in sicer gre za finančno pomoč za delno pokritje stroškov nakupa repromateriala za primarno proizvodnjo (semena, mineralna gnojila, pesticidi,…) v tekočem letu. (2) Pogoji za pridobitev sredstev Podpora za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji se upravičencu dodeli ob izpolnjevanju naslednjih pogojev: 1. v tekočem letu je nosilec kmetijskega gospodarstva utrpel škodni dogodek zaradi neugodnih vremenskih razmer v primarni kmetijski proizvodnji, 2. v tekočem letu je oddal zbirno vlogo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike (oz. je bila zbirna vloga oddana v preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel), 3. ob oddaji vloge mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, 4. na dan oddaje vloge ne sme biti v osebnem stečaju, 5. na dan oddaje vloge ima lahko neporavnane zapadle obvezne dajatve v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki ne presega 50 evrov, 6. za nakazilo dodeljenih sredstev ima odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 32/19, 49/20 - ZIUZEOP, 54/20, 61/20 - ZIUZEOP-A. (3) Upravičenci do pomoči Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1800 Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev s sedežem na območju občine in imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Ormož ter so v tekočem letu utrpeli škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer. (4) Upravičenec je upravičen do finančne pomoči za stroške nakupa repromateriala za primarno kmetijsko proizvodnjo (semena, mineralna gnojila, pesticidi,…) v tekočem letu. Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek. (5) Sredstva za finančno pomoč za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji v občini Ormož se zagotavljajo iz sredstev proračuna Občine Ormož. Intenzivnost pomoči: do 50 % upravičenih stroškov za območje zaradi neurja prizadete kmetijske pridelave. Pomoč po tem ukrepu se ustrezno zniža, če bi bila z odobreno pomočjo presežena omejitev iz drugega odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013. (6) Vloga in postopek za pridobitev sredstev Po škodnem dogodku bo Občina Ormož objavila javni razpis za dodelitev podpore za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji, ki bo zajemal obrazec s potrebnimi prilogami ter opredeljeval podrobnejše pogoje za prijavo. Javni razpis bo objavljen na spletni strani občine in na krajevno običajen način. Sestavni del tega obrazca so:  priloga, na kateri je vlagatelj s podpisom izjavil, da potrjuje točnost podatkov in navedbe glede:  vseh drugih pomočeh de minimis, ki so jih vlagateljevo podjetje in podjetja, s katerimi tvori enotno podjetje prejeli na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu,  drugih že prejetih ali zaprošenih (v kakšni višini in pri katerem dajalcu) pomočeh za iste upravičene stroške,  seznama podjetij, s katerimi vlagatelj tvori enotno podjetje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 oz. izjavo o tem, da ni lastniško povezan z nobenim podjetjem,  kopija obrazca zbirne vloge oškodovanca - nosilca kmetijskega gospodarstva za tekoče oziroma preteklo leto, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel,  kopija zavarovalne police in zapisnika škodnega dogodka s strani zavarovalnice (če z njima razpolagate),  računi in dokazila o plačilu, ki se glasijo na ime upravičenca,  potrditev KGZ Ptuj - KSS Ormož, da je prijavitelj utrpel škodo v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer. Posebna komisija Občine Ormož za dodeljevanje finančne pomoči, ki jo imenuje župan Občine Ormož, po tem ukrepu odloča o vlogah vlagateljev. Če izračunana finančna pomoč preseže razpoložljiva sredstva, se višina finančne pomoči posameznemu upravičencu sorazmerni zniža . (7) Odločba o pravici do sredstev Občinska uprava odloči z odločbo o pravici do sredstev na podlagi predloga komisije za dodeljevanje finančne pomoči o izpolnjevanju pogojev vlagateljev. V izreku odločbe o pravici do sredstev se navede, da gre za pomoč de minimis v kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, pri čemer se navedeta njen poln naslov in mesto objave v Uradnem listu EU (8) Občina še pred odobritvijo pomoči preveri višino že dodeljene de minimis pomoči za posameznega upravičenca v evidenci pomoči, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Za upravičence, ki so enotno podjetje, občina pred odobritvijo pomoči preveri, ali že dodeljena pomoč de minimis za vsa podjetja v okviru enotnega podjetja ne presega zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Občina v 15 dneh po izplačilu pomoči de minimis posameznemu upravičencu poroča ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo o dodeljenih pomočeh na način, ki ga ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave GOV.SI. Občina pred izdajo odločbe pri Finančni upravi RS preveri, ali ima vlagatelj na dan oddaje vloge neporavnane zapadle obvezne dajatve v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki ne presega 50 evrov. Občina pred izdajo odločb preveri podatke o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena iz uradnih evidenc.«. 3. člen Dosedanji 24. in 25. člen se ustrezno preštevilčita in postaneta 25. in 26. člen Pravilnika. 4. člen Te dopolnitve Pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporabljati se prične po potrjeni priglašeni shemi s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Številka: 007-15/2020 04 18 Datum: 13.10.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 844. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Lento II (OR 42) Na podlagi 116., 117., 118. in 119. člena Zakona o urejanju prostora-ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/15 – UPB3 in 11/19) sprejemam SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA LENTO II (OR 42) 1. člen potrditev izhodišč za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta S tem sklepom se potrdijo izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Lento II (OR 42). 2. člen območje in predmet načrtovanja Območje stanovanjske soseske se nahaja zahodno od občinskega središča Ormož in je vpeto med vpadno cesto (Ptujska cesta) v center Ormoža in glavno železniško progo Pragersko – Hodoš ter ob sotočje reke Drave, Sejanskega potoka, Pesnice in Lešnice. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1801 Območje načrtovanih ureditev zajema zemljišča v skupni velikosti približno 5,5 ha s parcelnimi številkami: 870, 871, 872, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 885, 887, 888, 892/1, 892/2, 892/3, 892/4, 892/5, 892/6, 893/1, 893/2, 894, 895, 896, 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903, del 1276/2 in del 1279, vse k.o. Ormož (332). V postopku priprave prostorskega akta je možna sprememba območja, kot posledica upoštevanja mnenj nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopku. Načrtovane ključne ureditve obsegajo:  max. 46 novih gradbenih parcel namenjenih za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš;  gradnja javne prometne mreže (dostopna cesta I., Ia., II., III., IV., V. in povezovalna cesta II.–V.;  gradnja javnih parkirišč ob povezovalni cesti;  ureditev dostopnih poti do kmetijskih zemljišč v vzhodnem delu območja;  ureditev obračališč;  ureditev ekoloških otokov;  gradnja transformatorske postaje;  gradnja ločenega kanalizacijskega sistema (fekalna in meteorna kanalizacija), javnega vodovoda s hidrantno mrežo, javnega elektro omrežja ter javno razsvetljavo javnih prometnic, omrežja elektronskih komunikacij ter plinovodnega omrežja.  Načrtovani so tudi posegi, ki so potrebni za normalno funkcioniranje območja, vendar se nahajajo izven meje OPPN. Ti posegi so:  rekonstrukcija oziroma novogradnja osmih priključkov (skupnih in individualnih) na Ptujsko cesto ter  gradnja gospodarske javne infrastrukture od območja OPPN do obstoječe infrastrukture v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora. 3. člen način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve se izdelajo ob upoštevanju:  s strani naročnika potrjene variantne rešitve pozidave in internega prometa,  Občinskega prostorskega načrta občine Ormož,  pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora ter ostalih udeležencev v postopku in  prikaza stanja prostora. Za potrebe izdelave tega podrobnega prostorskega akta se izdela:  certificiran geodetski načrt obstoječega stanja, z vrisom vseh obstoječih infrastrukturnih vodov ter z vrisom zemljiških parcel ter  elaborat ekonomike. V kolikor se med postopkom ugotovi, da je treba izdelati dodatne strokovne podlage, se jih pripravi naknadno. 4. člen vrsta postopka Postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Lento II (OR 42) Ormož bo potekal skladno z Zakonom o urejanju prostora – ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in sicer po postopku, ki je določen za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. 5. člen roki za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega akta in njegovih posameznih faz Postopek priprave, izdelave in sprejema prostorskega akta bo potekal po naslednjem okvirnem terminskem planu: Faza rok izvedbe aktivnosti pristojnost Izdelava izhodišč za pripravo OPPN 30 delovnih dni od prejema geodetskega posnetka izdelovalec OPPN Vključevanje udeležencev urejanja prostora (javnost, NUP) pri oblikovanju izhodišč za pripravo OPPN September 2020 Občina Priprava sklepa o pripravi OPPN in pridobitev identifikacijske številke prostorskega akta 2 delovna dneva od potrditve izhodišč Občina in izdelovalec OPPN Objava sklepa in izhodišč na spletni strani občine 1 dan od potrditve sklepa in pridobitve identifikacijske številke prostorskega akta Občina Pridobitev mnenj o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje ter pridobitev konkretnih smernic nosilcev urejanja prostora (NUP) zakonsko določen rok 30 dni Občina Pridobitev odločitve o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje zakonsko določen rok 21 dni MOP Izdelava osnutka OPPN in EE 30 delovnih dni od pridobitve odločbe o (ne) potrebnosti izvedbe CPVO izdelovalec OPPN Uskladitev osnutka z Občino 2 delovna dneva od prejetja osnutka OPPN Občina in izdelovalec OPPN Objava osnutka na spletni strani občine 1 delovni dan od potrditve osnutka Občina Pridobitev prvih mnenj NUP na osnutek zakonsko določen rok 30 dni (možno podaljšanje za še 30 dni) NUP Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN in EE ter gradiva za javno razgrnitev 20 delovnih dni po prejemu zadnjega mnenja izdelovalec OPPN Objava javnega naznanila in dopolnjenega osnutka na spletni strani občine 5 dni (zakonski rok sicer ni določen) Občina Javna razgrnitev z javno obravnavo zakonsko določen rok 30 koledarskih dni Občina Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1802 Izdelava stališč do pripomb javnosti 15 delovnih dni od dneva prejema vseh pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave Občina in izdelovalec OPPN Izdelava predloga OPPN in EE 15 delovnih dni od potrditve stališč do pripomb javnosti izdelovalec OPPN Uskladitev predloga z Občino 2 delovna dneva od prejetja predloga OPPN Občina in izdelovalec OPPN Objava predloga OPPN in EE na spletni strani občine 2 delovna dneva od potrditve predloga Občina Pridobivanje drugih mnenj NUP na predlog zakonsko določen rok 30 dni (možno podaljšanje za še 30 dni) Občina Izdelava usklajenega predloga OPPN in EE 15 delovnih dni od prejema zadnjega pozitivnega mnenja nosilcev urejanja prostora Izdelovalec OPPN Sprejem na občinskem svetu 30 dni od izdelave usklajenega predloga oz. po urniku sej Občinskega sveta Občina Objava Odloka v uradnem glasilu 10 dni od sprejema na Občinskem svetu Občina Oddaja končnega gradiva 5 delovnih dni od objave Odloka v Uradnem listu oz. Uradnem glasilu Izdelovalec OPPN Navedene faze ter roki predstavljajo oceno in so odvisni od odzivnosti in zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma od vseh sodelujočih v postopku izdelave prostorskega akta. V kolikor bo potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje se roki ustrezno prilagodijo. 6. člen državni in lokalni nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki bodo pozvani za podajo mnenj Za podajo mnenj o verjetnosti pomembnejših vplivov podrobnega akta na okolje bodo pozvani naslednji nosilci urejanja prostora, ki tudi sicer sodelujejo v postopku celovite presoje vplivov na okolje:  Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Krekova ulica 17, 2000 Maribor (gp.drsv- mb@gov.si);  Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (gp.mz@gov.si);  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (gp.mkgp@gov.si);  Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (gp.mk@gov.si);  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (tajnistvo.mb@zvkds.si)  Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor (OEMaribor@zgs.si);  Zavod RS za varstvo narave, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor (zrsvn.oemb@zrsvn.si). Postopek glede celovite presoje vplivov na okolje vodi:  Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana (gp.mop@gov.si). Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskega akta:  Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (urszr@urszr.si);  Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (obcina.ormoz@ormoz.si);  Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož (tajnistvo@kp-ormoz.si);  Adria plin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana (info@adriaplin.si);  Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (info@elektro-maribor.si);  GVO d.o.o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana (gvo@telekom.si);  Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana (vposta.infra@slo-zeleznice.si);  Telekom Slovenije, d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor (e- mail: https://www.telekom.si/pomoc-in-podpora/ mnenje-soglasje)  ELES d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (e- mail: info@eles.si)  Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000 Ljubljana (e-mail: info@plinovodi.si)  Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Sektor za železnice, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor (e-mail: gp.drsi@gov.si)  Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (področje energetike), Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (e-mail: gp.mzi@gov.si) V primeru, da se naknadno ugotovi, da je treba pridobiti tudi mnenja drugih nosilcev urejanja prostora, se ta pridobijo v postopku priprave prostorskega akta. 7. člen načrt vključevanja javnosti Javnost se v pripravo podrobnega prostorskega načrta vključuje preko 30-dnevne javne razgrnitve, v okviru katere bo izvedena tudi javna obravnava. Vključevanje oziroma seznanitev javnosti se zagotavlja tudi preko objav različnih faz gradiv na spletni strani Občine (objavijo se izhodišča, sklep, osnutek, dopolnjen osnutek, predlog, ipd.). 8. člen seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja Udeleženci pri urejanju prostora so nosilci urejanja prostora, zainteresirana javnost in drugi udeleženci, ki jih izvedbeni prostorski akt zadeva. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku predložijo razpoložljive strokovne podlage, razvojne programe in posredujejo mnenja na prostorski akt. 9. člen obveznosti v zvezi s financiranjem postopka Finančna sredstva za pripravo in izdelavo podrobnega načrta zagotovi Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1803 10. člen začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Ormož. Številka: 3503-1/2020 02\22 Datum: 13.10.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 845. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Siget (VN 10) Na podlagi 116., 117., 118. in 119. člena v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) in 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/15 – UPB3 in 11/19) sprejemam SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA SIGET (VN 10) 1. člen (potrditev izhodišč za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta) S tem sklepom se potrjujejo izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Siget (VN 10) (v nadaljnjem besedilu: OPPN) in začne postopek priprave OPPN. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje OPPN obsega zemljišče s parcelnimi številkami 1121, 1137/18, 1143, 1151/1, 1151/2, 1152, 1153, 1154/1, 1154/2, 1154/3, 1154/4, 1154/5, 1154/6, 1154/7, 1154/8, 1154/9, 1158, 1179 in 1180 vse v k.o. Velika Nedelja. (2) Površina območja OPPN meri 27.801,0 m² oz. 2,8 ha. (3) Območje OPPN se lahko v času postopka priprave OPPN naknadno še spremeni. (4) Z OPPN se bodo določili prostorski izvedbeni pogoji in usmeritve za projektiranje ter gradnjo tako, da se bo na območju OPPN dopustila gradnja enostanovanjskih stavb, ureditev površin za šport in zelenih površin ter gradnja pripadajoče infrastrukture. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pridobijo v skladu z določili ZUreP- 2. 4. člen (vrsta postopka) OPPN pripravi in sprejme skladno s 119. členom ZUreP- 2. 5. člen (rok za pripravo OPPN) Ob upoštevanju minimalnih okvirnih rokov je zaključek priprave OPPN predviden v petnajstih mesecih po začetku postopka priprave. 6. člen (nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo smernic in mnenj) (1) Nosilci urejanja prostora:  Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor,  Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,  Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (področje energetike), Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,  Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož,  Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,  Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana,  GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana,  Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, 1000 Ljubljana,  ELES d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana,  Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož,  Telekom Slovenije, d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor. (2) Drugi udeleženci:  Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor,  Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,  Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor  Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,  Zavod za gozdove, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor,  Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. (3) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) Javnost se v postopek vključi v času javne razgrnitve in javne obravnave. 8. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Za pripravo OPPN se uporabijo javno dostopni grafični in prostorski podatki, podatki evidenc geodetske uprave in zemljiške knjige, geodetski načrt in morebitne druge strokovne podlage, ki bi jih zahtevali nosilci urejanja prostora. (2) Pripravo OPPN v celoti financira Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. 9. člen (objava in uveljavitev) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, objavi pa se tudi na spletni strani Občine Ormož. Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1804 Številka: 3503-2/2020 02\22 Datum: 13.10.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan OBČINA ŠALOVCI 846. Sklep o imenovanju podžupana Na podlagi 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO, 11/2018-ZSPDSLS-1, 30/2018, 61/2020-ZIUZEOP-A in 80/2020-ZIUOOPE) in 26. člena Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2018) je župan Občine Šalovci dne 13. oktobra 2020 sprejel SKLEP O IMENOVANJU PODŽUPANA 1. Za podžupana Občine Šalovci se imenuje Jožef ČRNKO, Čepinci 93, 9203 Petrovci. 2. Podžupan svojo funkcijo opravlja nepoklicno. 3. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. 4. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 5. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja, objavi pa se v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-27/2020-1 Datum: 13. 10. 2020 Občina Šalovci Iztok Fartek, župan OBČINA VITANJE 847. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2020 - 2 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 17. člena statuta Občine Vitanje (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 11. redni seji dne 1. 10. 2020 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO 2020 - 2 1. člen Z Odlokom o Rebalansu Proračuna Občine Vitanje za leto 2020 - 2 se spreminja in dopolnjuje Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/2020) v 2. členu ter Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2019) v 10. členu. 2. člen 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Odloka o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/2020) se spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.455.074,17 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.044.171,10 70 DAVČNI PRIHODKI 1.965.582,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.829.162,00 703 Davki na premoženje 79.420,00 704 Domači davki na blago in storitve 57.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 78.589,10 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 57.130,00 711 Takse in pristojbine 1.300,00 712 Globe in druge denarne kazni 3.300,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.100,00 714 Drugi nedavčni prihodki 15.759,10 72 KAPITALSKI PRIHODKI 25.920,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 4.150,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 21.770,00 73 PREJETE DONACIJE 1.300,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.300,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 383.683,07 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 320.550,94 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 63.132,13 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.858.540,00 Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1805 40 TEKOČI ODHODKI 822.218,23 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 139.260,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.360,00 402 Izdatki za blago in storitve 607.620,80 403 Plačila domačih obresti 3.900,00 409 Rezerve 49.077,43 41 TEKOČI TRANSFERI 842.860,48 410 Subvencije 29.500,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 571.000,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 62.222,01 413 Drugi tekoči domači transferi 180.138,47 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.138.361,29 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.138.361,29 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 55.100,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 26.200,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 28.900,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -403.465,83 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 235.048,47 50 ZADOLŽEVANJE 235.048,47 500 Domače zadolževanje 235.048,47 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 105.897,00 55 ODPLAČILA DOLGA 105.897,00 550 Odplačila domačega dolga 105.897,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -274.314,36 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 129.151,47 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 403.465,83 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 274.314,36 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 3. člen 10. člen (obseg zadolževanja občine) Odloka o proračunu Občine Vitanje za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2019) se spremeni tako, da se glasi: »Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin do višine 2% skupne primerne porabe občin v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu, za namen črpanja povratnih sredstev po 23.čl. ZFO ter do višine 170.099,47 eurov interne zadolžitve. Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2019 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so planirana na proračunski postavki 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2020 ne bo realizirana. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. « 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-006/2020-005 Datum: 1. 10. 2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1806 848. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Vitanje Na podlagi drugega odstavka 132. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 49/2006 – ZMetD, 66/2006 – odl. US, 33/2007 – ZPNačrt, 57/2008 – ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009 – ZPNačrt-A, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 56/2015, 102/2015 in 30/2016) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/12) je Občinski svet Občine Vitanje na 11.redni seji dne, 1.10.2020 sprejel ODLOK O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI VITANJE 1. člen Ta odlok določa višino stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Vitanje zaračuna investitorju oziroma pobudniku lokacijske preveritve razen, če je investitor oziroma pobudnik Občina Vitanje, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja gradnje na posamični poselitvi, investitorja, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali izvesti dopolnilne prostorske ureditve oziroma posege v prostor, ali pobudnika začasne rabe prostora. 2. člen Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo:  za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1000 EUR, 3. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 900-0006/2020-08 Datum: 1.10.2020 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan OBČINA ZREČE 849. Sklep o določitvi cene kombiniranega programa predšolske vzgoje v JZ Vrtec Zreče Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 5. dopisni seji, ki je potekala od 7.10.2020 do 14.10.2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE KOMBINIRANEGA PROGRAMA PREDŠOLSKE VZGOJE V JZ VRTEC ZREČE 1. člen Cena programa predšolske vzgoje v javnem zavodu Vrtec Zreče je:  kombinirani program 390,00 EUR 2. člen Mesečni stroški živil za otroke, upoštevani v ceni programa, znašajo 36,00 EUR mesečno. V tem znesku znaša vrednost zajtrka 8,00 EUR, malice 6,00 EUR in kosila 22,00 EUR mesečno. Za čas ko je otrok odsoten, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil za vsak dan odsotnosti, v sorazmerni višini plačila za program vrtca. Če straši obvestijo vrtec do devete ure o otrokovi odsotnosti, vrtec zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem. 3. člen Cena programa, določena s tem sklepom, velja od 1.11.2020 dalje. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0006/2020-2 Datum: 15.10.2020 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan OBČINA ŽIRI 850. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje na območju Občine Žiri Na osnovi 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 – UPB2, 25/08, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), določb Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) in Statuta Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 68/17) je Občinski svet Občine Žiri na svoji 10. redni seji dne 8. 10. 2020 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE NA OBMOČJU OBČINE ŽIRI 1. Cene programov predšolske vzgoje na območju občine Žiri znašajo mesečno na otroka: PROGRAM CENA Prvo starostno obdobje 503,00 EUR Kombinirani oddelek 413,00 EUR Drugo starostno obdobje 372,00 EUR 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2020. Številka: 602-0026/2020-1 Datum:: 9. 10. 2020 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan Št. 57/16.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1807 OBČINA APAČE Stran 828. Sklep o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena 1772 OBČINA BENEDIKT Stran 829. Spremembe Statuta Občine Benedikt 1772 830. Spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt 1773 OBČINA BRDA Stran 831. Odlok o rebalansu II. proračuna Občine Brda za leto 2020 1773 832. Odlok o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Brda 1775 833. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda« 1786 834. Odlok o zmanjševanju obremenjevanja okolja z odpadki pri izvajanju javnih prireditev v Občini Brda 1787 835. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Brda 1787 OBČINA DESTRNIK Stran 836. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Zasadi v občini Destrnik, enota urejanja prostora EUP D7, Dom za ostarele Zasadi 1788 OBČINA KIDRIČEVO Stran 837. Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Kidričevo za leto 2020 1791 OBČINA LJUTOMER Stran 838. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP SV04 (stanovanjska soseska) 1792 OBČINA MARKOVCI Stran 839. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Zabovci 1794 840. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Sobetinci 1794 OBČINA MOZIRJE Stran 841. Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči družini na domu v Občini Mozirje 1794 OBČINA NAZARJE Stran 842. Sklep o javni razgrnitvi in javni obravnavi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SP – 5, v nadaljevanju OPPN SP - 5 (z ID številko 1502) 1798 OBČINA ORMOŽ Stran 843. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Ormož za programsko obdobje 2015 – 2020 1799 844. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Lento II (OR 42) 1800 845. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za 1803 Siget (VN 10) OBČINA ŠALOVCI Stran 846. Sklep o imenovanju podžupana 1804 OBČINA VITANJE Stran 847. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2020 - 2 1804 848. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Vitanje 1806 OBČINA ZREČE Stran 849. Sklep o določitvi cene kombiniranega programa predšolske vzgoje v JZ Vrtec Zreče 1806 OBČINA ŽIRI Stran 850. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje na območju Občine Žiri 1806