Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 9. marca 1938 _ ^•ji23eaaES»Kf * *.'£sk» i. MARIBORSKI štev. 55. Leto XII. (XIX.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprova: Maribor, Grajski trg 7 < Tel. uredništva in uprave Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri l Velja mesečno prej-------------- v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 24-55 prejeman JUTRA 99 Naš kmet Venomer čujemo, da je kmet steber države, da je Jugoslavija kmetska država. Ni pa preveč razveseljivo stanje, v katerem živi ta naš steber države. Vse številne probleme, ki tiščijo naše kmetstvo k tlom, je temeljito razčlenjeni v narodni skupščini poslanec Avgust Lukačič, čigar izvajanja so tako pomembna, da jih v glavnih obrisih povzemamo. Vsi vemo, kako velike važnosti je kmetska zaščita. Treba pa je tudi priznati, da sedaj veljavne uredbe me morejo privesti do cilja. Dvanajstletni rok za odplačilo dolga je vse prekratek. Tudi ob normalni ali celo dobri prosperite-ti kmetske proizvodnje je odplačilo novo ustanovljenih obvez nemogoče v tej kratki dobi. Tridesetletno odplačevanje 4 K do 5% hipotekarnega dolga je bilo v normalnih razmerah mnogo lažje, kot Pa sedaj dvanajstletno odplačevanje desetodstotnega dolga. V mnogih in mnogih primerih je 50% odpis vse premajhen zaradi neverjetnega padca dohodkov in zaradi padca vrednosti posestva. Ker kmetje niso mogli plačati dospelih anuitet, se je začelo s prodajo njihovih Posestev. Poglejmo sedaj, kdo kupuje posestva ‘»h malih kmetov? Če pogledamo v Slo-venijo, bomo videli, da jih navadno kupujejo nekmeti s svojimi prihranki. Kmet nima denarja in ne more kupovati. Če se kmalu ne izpremeni sedanja uredba o likvidaciji dolgov, moramo za sreza ptujski in ljutomerski z gotovostjo računati, da pojde okoli 30% prezadolženih kmetov na boben. Vsi ti mali kmetje s števnimi družinskimi člani postanejo čez brezdomci, brez upanja, da bi dobili primerno zaposlitev. To dejstvo bodi kr. vladi resen opomni, da čim najhitreje raztegne na vso državo znani člen 417. srbskega državnega zakona o zaščiti kmečkega minima. Z uredbo od 23. decembra 1937 je tonogo prezadolženih kmetov zlasti v dravski banovini izgubilo zaščito, ker se s to uredbo vštejejo gozdne parcele z zemljo za obdelovanje. Kdor pozna razmere v naših goratih in gozdnih predelih. bo uvidel, da se je s tem zigodila velika krivica gozdnim lastnikom. V proizvodnji vina smo zelo aktivna država. Naše vinorejce je treba podpreti. zlasti one, ki živijo izključno od njih. Sosednja Avstrija, ki je bila pred 15 leti v proizvodnji vina pasivna, je lani vpeljala zakon, po katerem se zmanjšujejo zemljišča, ki so zasajena z vinsko trto. Pri nas pa spreminjamo rodovitna polja v vinograde ter je že skrajni čas, da se z državno intervencijo prepreči nadaljnje spreminjanje žitnih polj v vinograde Jer da se uvede poseben vinogradni kataster. NOva institucija kmetskih zbornic je “‘la predmet neštetih razprav. Pravili ®°. da bodo te zbornice prava dobrota za 'našega kmeta. Edini vidni uspeh za vrneta v dravski banovini je. da bo mora! plačevati doklado na zemljiški davek v v šini 5%, d? se lahko pokrijejo izdat- te zbornice v skupnem iznosu 1 milijon dinarjev. Razen tega pa je ta nesena zbornica prizadjala precej škode udi vinogradništvu, ki se je že tedaj bo- 0 za svoj obstanek. Pristala jc namreč na nov pravilnik o banovinskih trošari- 1 na vino. ki bo zopet občutno oško-biv?1 vinogradništvo. Celo iz vrst ne C se 2u-ie!° sla vosi: »Tako se kmef10re ve^’® Javne dajatve našega Zvi kakorkoli. Kadar bodo prizadeti svoj namen dosegli, ibomo pa govorili naprej...« Res, res, zelo čudne metode!« prvič, odkar je prevzelo politiko nove stranke, govori v imenu jug. naroda in jug. ljudstva. Do sedaj je proglašalo narodno edinstvo za zablodo in jugoslo-venski narod za izmišljotino. Po njegovi dosedanji logiki bi torej protest v imenu tega naroda bil prav za prav v imenu nečesa, kar sploh ne obstoji. Toda dokler nam sam tega ne reče, dotlej hočemo vendarle verjeti, da je našel pot k osnovni misli naše države in našega naroda in da je svoje končno priznanje k državnemu in narodnenm edinstvu le taktično kril s svojim nečuvenim napadom na političnega nasprotnika. Ako je temu tako, potem naj mu bo odpuščeno.« mitlte se CN8>f' področju v Abesimji pri raznih policijskih ter izvidniških operacijah 29 častnikov, 6 častnikov, 2 vojaka in 3 črnosrajčni- Letos poteče 90 let. kar je naš kmet doživel popolno gospodarsko svobodo na rodni grudi. Kakšne važnosti Da sta osebna in gospodarska svoboda, nam jasno izpričuje na eni strani velik gospodarsko-kulturni napredek zadnjih deceniiev. na drugi strani Da velika duhovna kakor tudi gospodarska zaostalost dežel, kier je imelo, ali pa še Ima besedo, le par denarnih mogotcev! Od romantikov toliko opevani srednji vek je vklesal v verige fevdalizma sko-ro vse sloje človeške družbe — tako tudi kmeta. Kmet je bil privezan na grudo, s trdimi žulji jo je obdeloval in z znojem gnojil. Brez dovoljenja svojega zemljiškega gospoda se ni smel izseliti, drugam priženiti, ali pa pripeljati nevesto iz druge vasi. Svojim otrokom takisto ni mogel, oziroma smel nuditi kakršnokoli izobrazbo. Skratka: Osebne svobode ni bilo nobene! Kdor je hotel postati prost, ,;c pobegnil v mesto, kjer je po enoletnem bivanju dosegel osebno svobodo. Sicer pa naš človek ni živel vedno v enakih prilikah! V dobi križarskih vojn je marsikdo dosegel osebno svobodo, če se je udeležil pohoda v Svete dežele, na drugi strani pa je naturalno gospodarstvo — osobi-to ob dobrih letinah — ugodno vplivalo tudi na gmotni položaj. Pač pa se je socialno stanje znatno poslabšalo ob pričetku novega veka, zlasti z uvedbo denarnega gospodarstva, ko nj bilo graščakom nikoli dovolj od-rajtane desetine. Železni bič brezsrčnih valptov mu je žvižgal po upognjenem hrbtu, ko je po graščinskih pristavah tla-čanil z družino in živino. O resničnosti tega žalostnega dejstva nam prav zgovorno pričajo mnogi zapisniki sodno pravnega značaja, pritožbe kmetov na deželnega kneza in celo cesarja. Kar se tiče mučenja brezpravne kmetske raje, so bili v tem pravi mojstri nekateri madjarski plemiči na slovenskih in hrvat-s-kih tleh. Posledica teh gosposposkih krutosti so bili krvavi kmetski upori ali »punti«, ki so več kot dvesto let pretresali naše dežele; temu se je istočasno pridružila še Vinko Žitnik: Prosta pot »Nikar se ne jokaj, saj ti verjamem, Milena! Bog mi je priča, da verujem v tvojo ljubezen, moja mila, sladka ženica! Prosim te, oprosti mi te čudne, zmedene in grde besede! Veš, včasih se me poloti čudna melanholija, mnogo sem pač trpel v vojski. To me je nemara tako spremenilo, zato pa pozabi te zate nepotrebne besede, zakaj vate zaupam. Cuj! Vate zaupam, Milena! In zdaj pojdiva dalje, glei, ljudje naju opazujejo' Tako srečen sem, presrečen, pa četudi bi mi bilo biti samo še en dan ob tebi... Daj mi svojo milo ročico in nikar ne po-ihtevaj, zakaj to tudi mene boli. Obljubljam ti, da ti ne bom nikdar več govoril takih besed. Res, danes je bilo prvič in zadnjič. Zdaj pa se mi nasmej, če me imaš resnično rada!« Nasmehnila se mu je skozi solze, on jo je privil nase in poslej je bilo njuno ženitovanjsko potovanje en sam niz milih ljubkovanj, nežne pozornosti in upi-janljive sreče. Polkovniku Bojancu je pretrgala te sladke spomine kljujoča bolečina v gornjem delu želodca pod požiralnikom: ki. V istem času je umrlo v službi in radi raznih bolezni 13 častnikov, 12 podčastnikov, 46 vojakov in 23 črnosrajčnikov. Od 1. februarja 1935 do 28. februarja 1938 še kakor preje. Vrh vsega mu je sedaj pil kri puntarski davek, šele za Marije Terezije, ki točno določi število dni tlake na leto, in za njenega sina Jožefa II., ki da s tkzv. rebatnim patentom kmetu svobodo, se začr.e jasniti na kmečkem nebu. Tudi sicer kratkotrajna francoska doba mu je prinesla tozadevno nekaj olajšav. Medtem ko je našemu kmetu v francoski dobi (1809—13) odpadla samo tlaka, desetina pa še ostala, je pa dalmatinski kmet dosegel popolno neodvisnost kmalu potem, ko so Francozi postali gospodarji Dalmacije. Srbski kmet, ki se je bil koncem 17. in začetkom 18. stoletja naselil v južni Ogrski (Vojvodini), je bil na cesarjev ukaz oproščen tlake in desetine in zemlja je postala njegova last. V Srbiji pa je Miloš Obrenovic po srečno uspelem drugem srbskem uporu (1815.) rešil agrarno vprašanje z določbo, naj pripada zemlja tistemu, ki jo v resnici obdeluje — in to je kmet! Tako je bilo kmečko vprašanje v Vojvodini, Miloševi Srbiji in Dalmaciji v glavnem rešeno že pred 1. 1848.! Pa je prišla pomlad narodov v marčnih dneh burnega leta 1848! Ponižani in razžaljeni so prišli iz vseh zakotij na dan, da ^zahtevajo to, kar jim gre po pri« rodnih človeških pravicah. Avstrijski narodi so zahtevali poleg nacionalne tudi gospodarsko svobodo lai ustavo. Državni zbor v Kromeržižu je deloval v duhu ljudskih zahtev. Tako je bil med drugim sprejet tudi predlog mladega jurista Hansa Kudlicha, sina šlez-kega kmeta o ukinitvi kmetskega pod-ložništva. Po ponovni zmagi cesarskega absolutizma (1851) jc med redkimi sklepi prejšnjega državnega zbora obveljal zakon o ukinitvi kmetskega podložništva. Izvedena je bila tkzv. »Kmečka odveza«, za kar so oškodovanemu plemstvu plačali deloma država, deloma deželni zbori, del pa kmetje sami. Tako je naš kmet postal gospodarsko popolnoma svoboden, medtem, ko so mu naslednja desetletja prinesla tudi politične pravice. Širite ..Veternik** ga grize in kljuje v želodcu in vse upanje na ozdravitev je zaman; zdravniki so mu zadosti jasno namignili, da raka v tem stadiju ni mogoče ozdraviti in da bi bila tudi operacija dvomljiva. Torej samo še nekaj mesecev klavernega življenja, polnega bolečin, ki jih povečujeta še revmatizem in stare slabo zaceljene rane. Jed mu nič več ne diši, obraz se mu je posušil, zgrbančil in porumenel kakor jesenski list — in kar ga najbolj mučj in odbija, je ta njegov ostudni duh, ki prihaja iz njegovih ust in ki ga ni mogoče z ničemer odstraniti. Kako krvavo so se uresničile tiste temne slutnje na ženito-vanjskem potovanju na Bledu! Zdaj je samo še senca tistega močnega in ponosnega moža. Njegova hoja je posiljena in vsak korak mu je muka, da ne pokaže svojega pešania; toda on opazuje, da Milena dobro ve za veliki razloček med svojim možem nfekdaj in zdaj, ko je uvel in brez prožnosti, brez mladostnosti in tiste moške moči, ki je je bil poln prva tri in pol leta njunega zakona, s katero je Mileno osvojil in ki je zdaj tako nepričakovano pojemala. Vsak dan jasneje čuti. da se zares in nagloma stara, kako ves ohromeva in kako naglo se bliža koncu, o katerem ni nikoli mislil, razen v dneh vojske. Smrt! Nikol’ ni mislil nanjo, zmerom se mu je zdela tako tuja in daljna, nekaj narav- IHumor in politika Tokio v marcu. Nikakor ne odgovarja resnici vest. da so japonsko čete zasedle britanske in francoske rudnike v Kitajski. Noben rudnik ni zavzet, ampak nastale spremembe le v lastništvu rudnikov, kar pa je čisto formalna zadeva. London, v marcu. Komisije za ugotovitev prostovoljcev v Španiji bodo skoro pričele z delom. Čim absolvirajo stote sejo bo sledilo delo tudi na terenu. h $Gtkje MM—■BUHMB-ntigarpni-ai Za zgradbo Sokolskega doma na me* ji so darovali gg.: Kolerič Franc, trgovec v Apačah. 200 din; Ašič Ivan, imtar v Mariboru, 100 din; Putnip TPZ Maribor 100 din; Merčun Makso, upokojeni davčni inšpektor, Maribor 25 din; Pero-vec Franjo, preglednik fin. kontr. v P« Maribor 25 din; Celjska posojilnica 100 din; Janžek Karol, ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina 100 Din; Ciuha Viktor, trgovec, Ljubljana 100 din in Šalamon Karol, vodja ekspoziture OUZD v Ptuju 50 din. Vsem darovalcem izreka gradbeni odsek Sokolskega društva v Gornji Radgoni bratsko zahvalo! Prosvetno delo mariborske ZKD na deželi. V okviru sokolskih predavanj .ie priredila Zveza kulturnih društev iz Maribora 6. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v V. razredu ljudske šole v Gornji Radgoni lepo uspelo predavanja. Kot predavatelj ZKD je nastopil prof. Bizjak iz Maribora, ki je predaval o važni temi »Socialno vprašanje današnje dobe« In ki je žel za svoja izvajanja odobravanje vseh poslušalcev. Vsi navzoči so odobravali zapoceto prosvetno delo ZKD v podeželju ter se priključili zahvalnim besedam g. Mavriča Karola, ki je izrazil željo po sličnih predavanjih v bližnji bodočnosti. Bratec obstrelil sestrico. Na svojem st ".z ,-anju je imel že od jesenske trgatve leta 1937 obešeno nabito lovsko puško Alojz Friedau iz Polic pri Gornji Radgoni. 10-letni sinček Ivan se je splazil na peč ter snel s trama nabito puško in jo ogledoval tako nerodno, da se je baš v času, ko io je nameril sproti spodaj stoječi 6-letni sestrici Alojziji, sprožila. Počil je strel in deklico je oblila kri po glavi. Zadobila je hude poškodbe na glavi, poškodovano pa je tudi levo oko. Ranjenega otroka so našli starši šele opoldne, ko so se vrnili z dela domov. fUotfroriff Smrtna kosa. Tu je umrl v 67. letu starosti posojilu iški uradnik in posestnik g. Lukas Ferdinand. Bil je markantna marenberška osebnost in si je zlasti pri posojilnici pridobil mnogo zaslug. K večnemu počitku ga je spremljal ves Ma-renberg. Naj v miru počiva, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. nega in samo po sebi umevnega — zdaj pa je nenadoma zazevala v njem ta strašna praznota in zavest, da se bo treba posloviti od svoje sreče — od mlade, cvetoče žene, od mladih otrok, od poklica, od vsega, vsega. In kar ga najbolj peče, je to, da je Milena vsak dan bolj cvetoča, da je vsa podobna vrtnici v juniju in da vsa žari in prekipeva od obilja mlade žene. In ob tej lepoti, ki je njegova, mora počasi umirati! Občutil je, kako tiho in vztrajno se je začela rušiti njuna sreča, ker je ni mogel v teh težkih dneh, ko je tajil ženi svojo neozdravljivo bolezen, nič več osrečevati tako, kakor dotlej, ko je bil še zdrav; da ni Milena nič več srečna kakor mora biti srečna mlada žena v popolnoma skladnem zakonu in da je zdaj nenadoma zazijal pred njima razloček v starosti in .iu razdvojil. Ah, Ie predobro je opazil, kako se premaguje Milena, ko hoče biti nežna z njim, kako ji postaja zoprn in kako se muči ob njem! Za Mileno je prišel strašni čas zvestobe in žrtvovanja, čas dolžnosti in preizkušnje — tisti čas, ki ga je on tako tenkočutno slutil in ji govoril o njem na cvetoči obali blejskega jezera. Zaprosil je za upokojitev, pa se mu je zdelo, da je zaprosil za mrtvaški list. (Dalje.) . oprl se ie na sabljo, sicer hi bil omahnil. IBBBBBBBBBBBBBB j Tako slabotnega se ;e počutil. Že pol leta izKazujejo izguoe v uanjansKi vznoani Afriki 4241 človeških življenj. 2#ed gorah, tovariš pa radi slabotnih prsi »e bi bil kos tako naporni hoji, zato me prosil, da nadaljujeva pot po ravni cesti, pa čeprav skozi vasi. Smilil se mi je in ugodi’! sem njegovi želji. Krenila sva nazaj na oesto ter hodila vso noč. Zjutraij sva zopet poiskala skrivališče, da sva se izognila ljudem. Pozno zvečer sva jo mahnila zopet na pot. Vasi so sedaj postajale zelo redke. Po polnoči sva se znašla na cesti, speljani preko močvirja. Na obeh straneh blatna mlakuža, poraščena deloma z vodnimi rastlinami. Pravkar sem tovarišu pripovedoval, da se nahajava v veliki nevarnosti, čc bi naju ta hip kdo zasledoval, ko začujeva za seboj peket konjskih ko^U. Vsa zbegana se hočeva skriti v cestni jarek, a bilo je prepozno, zakaj, že sta se prikazala dva jezdeca, prijahala mimo naju ter se kakih osemdeset korakov pred nama ^ustavila. V približno isti razdalji za nama so se ustavili še trije. Bili so kozaki. Eden izmed njih je v kirgiškem jeziku najbrž vprašal, kam sva namenjena. Nisva ga razumela, zato mu nisva odgovorila. •Tedaj je vprašanje ponovil, toda v ruskem jeziku. Odgovoril se mu, da greva na delo v bližnjo vas. »Lažeta! Pobegla ujetnika sta! Opozarjam pa vaju, da se mi ne makneta, marveč mirno stopata po sredi ceste, dokler vaju ustavimo. Naprej!« Silno naju je nahrulil. Tako obkoljena sva prikorakala do prve vasi. Kozaka spredaj sta zbudila ljudi, da^so naju preiskali in nama vse odvzeli. Šele tedaj so se približali kozaki, da si ogledajo plen, ki so ga ujeli. Zadajali so nama razna vprašanja in odgovarjala sva po resnici. Praznik rok, kakor sva bila, nisva mogla misliti na ponovni beg. Spremljana po vsej vasi sva morala v občinsko hišo. Pripravili so čaj in nama ponudili še belega kruha. To pa zato, ker sva dobro govorila ruski in jim pripovedala o vojni, razkladala svoje doživljaje, da so naju z odprtimi usti poslušali. Okrog četrte ure je privozila pošta. V spremstvu dveh stražnikov so naju naložili na voz, ki naju je peljal nazaj v smeri, od koder sva prišla. Kozaki so naju še prej lepo potolažili, da se nama ni bati nobenih hujših posledic. Drugega dne opoldne sva bila zopet v Taškentu. Takoj so naju odvedli k mestnemu načelniku, katerega pa še ni bilo v uradu. Morala sva čakati. Komaj je prišel, že so naju predstavili za ujeta begunca. Stražnika sta*mu obenem izročila akt, ki so ga najbrž bili sestavili kozaki. Ne da bi ga pogledal, je papirje položil na mizo ter se začel z nama pogovarjati. Stražarja sta se odstranila, najine odvzete stvari pa sta najbrž namenoma pozabila oddati. Opozoril sem poveljnika, ki ju je brž poklical nazaj ter ju pošteno oštel. Izgovarjala sta se s pozabljivostjo, a svojo lekcijo sta le dobila. Takoj sem izprevidel, da poveljnik ne more biti slab človek, čeprav je kazal kaj resen obraz. Začel nama je izpraševati vest. »Čemu sta pobegnila?« »To je dolžnost slehernega vojaka.« »Vem. Tudi jaz sem bil vojak v japonski vojni. Vajina odkritosrčnost mi ugaja. Kaj pa je to?« Pri tem je pokazal na najino zbirko. »Zemljevid.« »Pa čemu vama zemljevid?« »No, brez zemljevida in kompasa si v teh krajih ne bi mogla pomagati.« Tedaj se je začuden ozrl po svojih ljudeh v pisarni. Pozval je najstarejšega. »Poznaš te stvari?« Človek je majal z rameni in dolgo ugibal. »Ura najbrž ne bo.« Poveljnik je bruhnil v smeh. »No in s takimi ljudmi naj dobimo vojno, ki ne poznajo ne kompasa, ne zemljevida. Sedaj razumem. Tudi naši ljudje radi pobegnili iz ujetništva, a duraki kakršni so, ne bi imeli sreče.« Nato je pometal najine stvari na kup j‘-r )>h potisnil proti nama z migljajem, Je pomenil: Spravita jih! Pogledal sem n(Ul .v oči in tam sem čital: »Dobro su storila fanta, toda drugič delajta boljše!« (Daiie prih. sredo.) h židjenia in sveta Uresničila st Palme so postale žel« pora za Daljni vzhod ,.Pogodba je pogodb Domačini v Singaporu pripovedujejo staro bajko, ki se je uresničila. V pradavnih časih so domačini pripovedovali, kako bo tedanje zelenje, palme, vso krajevno poezijo pretvorila neka čudežna roka v samo železo. Pahne bodo postale železo, vrtovi bodo postali železni. Koder bo segalo oko vse v železu. Bajka in stvarnost Pravljica, kakor da se je nedavno uresničila. Pred Singaporom se je sestala ogromna skupina jeklenih brodov, obala je načičkana s topovi, jeklenimi in betonskimi utrdbami, iznad mesta krožijo letala. V Singaporu je 360.000 Kitajcev. 47.000 Indijcev, 45.000 Malajcev, SOOO mešancev, 9000 Evropcev in 8000 angleških vojakov vseh rodov vojske. Uresničenje nekdanje bajke je stalo do sedaj okrog 20 milijonov funtov šterlin-gov. Singapore je pričel izgrajevati pred devetimi leti John Jackson po načrtih angleške admiralitete. Najeli so nekaj tisoč kulijev, da bi čimpreje končali delo. Singapora kljub temu niso mogli tako utrditi in preskrbeti, kakor so nameravali Angleži, ker so jim bile vezane roke z washingtonsko pogodbo med Anglijo, Japonsko in Združenimi državami. Poleg drugega je pogodba prepovedovala tudi zamenjavo starega materiala z novim. Naravno je, da so Japonci bdeli in skrbno opazovali. Če se Anglija res drži vseh odredb. Ko so hoteli Amerikanci na otoku Guam zamenjati pokvarjeno sesalko za vodo z modernim strojem, je zahtevala tokijska vlada, da mora biti nova sesalka iste konstrukcije kakor stara. Amerikanci so jih prepričevali, da sesalk tako starega tipa ne izdelujejo več, so Japonci odgovorili: »Pogodba je pogodba.« In tako so morali zgraditi Amerikanci sesalko, kakor so jo postavili 1910. leta. Prihod topov Začetkom letošnjega leta so prenehale vezi washingtonske pogodbe in topovi so-svečano vstopili v Singapore. Najtežje gradnje so že dogotovili. Ob obali so delavci mistra Jacksona postavili v daljini 34 milj stebre v močvirna tla. Cele hribe so odkopali ir* jih vsuli v močvirja. Deset milijonov kubičnih metrov so tako prestavni. Nalomili so toliko kamenja, da bi lahko z njim zgradili 43 do-nebnikov. Tako je nastal dock, po velikosti drugi na svetu, ki lahko sprejme ladijskega orjaka, kakor je »Oueen Mar-ry«. Kjer je nekoč raste! kavčukovec, je danes največje letališče na Daljnem vzhodu. Mesto brez žena Čudovito so zgradili vojaški del mesta. V samem 'Singaporu opazimo prav malo uniform. Vojaki in njihovi oficirji žive v posebnem mestu, oddeljenem od metropole. Ljudstvo imenuje to naselbino »mesto brez žena«. Vendar pa to niso samo barake. Zgradili so niz dvonadstropnih hiš, med njimi tudi cerkve, nekoliko kinogledališč, barov, sportskih in teniških igrišč, raznih trgovin, in posebno mnogo trafik, kjer prodajajo cigarete po nenavadno nizkih cenah. Javno govore, da v tem mestu brez žena živi okoli 5000 angleških vojakov, ki pa jih je v resnici najmanj še enkrat toliko. Niti en civilist se ne sme približati taborišču. Borba s špijoni Vzrok takšni izolaciji posadke je vsekakor strah pred špijonažo. V Singapore so prihajali razu' špijoni in skoro vsak teden je tajna policija zaprla po nekaj sumljivcev, Ko je policija pred dvema letoma zaprla uglednega trgovca Joshi Nišimuro so mislili, da so odkrili špijon-sko centralo, pač pa so našli dan pred zasliševanjem Nišimura zastrupljenega s strihninom. Ni mogel, niti smel govoriti. Dvema njegovima tovarišema je uspelo pobegniti z najvažnejšimi fotografijami o gradnji pristanišča na nekem japonskem parniku. Po tem je »Strait Settlement s je stara ba zo — Največja pomorska trdn — Mesto brez žena — I i" Secret Service« izdal zakon, ki je predpisoval strogo kontrolo številnih tujcev v Singaporu. Vsako selitev iz kraja v kraj je treba prijaviti v posebnem oddelku za nadzorstvo tujcev. Glavno pozornost so posvečali špijoni otoku The Kong, ki leži nasproti Singaporu. O zgradbah na tem otočiču so se širile naj-fantastičnejše vesti. Kakor pravijo so tam zgradili baje podzemsko letališče in posebno Inko za 40 podmornic. Vemo samo toliko, 0 do 4.50, krave za klobasarje 2.50 do 3.10, molzne krave 3.60 do 4.50, breje krave 3.75 do 4.75, inlada živina 4.75 do 5.75, teleta 5 do 7 din. Prodanih je bilo 343 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10 do 12, volovsko meso II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10 do 14 din za kg. Novo notranje posojilo. Kakor poroča »Jugoslovanski kurir«, se v Beogradu že dalj časa proučuje vprašanje 'notranjega posojila, in sicer v višini 1 do 4 milijarde dinarjev. Omenjena vsota bi s« porabila za državna obrambo in gospodarsko obnovo. Trgovinski dogovor med jugosfovjjo i» Madžarsko podaljšati. Ministrstvo za trgovino in industrijo je obvestilo carinske oblasti, da je trgovinski dogovor med našo kraljevino in Madžarsko z dne 17. decembra 1936 podaljšan do 31. decembra 1938. Ta-ta vendarle dobila koncesijo. Minister za trgovino in industrijo je izdal beograjski centrali družbe Ta-ta dovoljenje za trgovinski obrat velikega obsega in sicer tako, da sme poslovati v onem obsegu, v katerem je poslovala Moški naj sami likajo hlače?! Zakonski možje so radi krivični. Hlače morajo biti vedno lepo zlikane in gorje ženi, če se rob slučajno poravna in če nastane na kolenu hribček, ali kakor pra-vinio: »klobuk«. Takoj je ogenj v strehi ali pa prepih v domačem ognjišču. Da bi pa sami vzeli likalnik in spravili svojo gaiderobo v red, to jim seveda niti na misel ne pride, pa naj bo žena z drugimi opravki še tako preobložena. Razločujemo tri vrste zakonskih boljših polovic, ki se dele zopet v tri normalne skupine. Po plačilnih razredih zakonskih žen žal ne moremo razdeliti, ker doslej še nobena država ni izdala zakonske pragmatike. V prvo skupino spadajo optimistično marljive žene, ki vzamejo . brez dolgovezne debate likalnik in zlikajo možu hlače — zgornje ali spodnje, to Je vseeno. V drugi skupini so optimistično lene. Te godrnjajo, če zahteva mož zlikane hlače, in navajajo vse mogoče argumente proti. Večinoma očitajo možu, da bi rad igral na račun njihovih žuljev Don Juana. Nazadnje se vendar vdajo in mož dobi namesto v soboto svoje zlikane hlače v torek ali pa v sredo. Tretja skupina je po številu največja, po delu pa najbolj skromna. To so pesimistično lene žene, ki sploh ne govore, temveč vržejo nepolikane hlače možu na glavo in stvar je v redu. Tako bi bili z zakonskimi polovicami pri kraju in zdaj si lahko ogledamo hlače same. Res je, da v starih časih brez zlikanih hlač v družbo sploh nisi mogel iti. Celo spodnje hlače so morale imeti svoj predpisani rob. Sedanja moda pa ni tako i igorozna. Moški so lahko zanemarjeni —- nihče se ne bo zgražal, vsaj javno ne. Malomarnost vidimo povsod. Včasih se človeku pripeti, da ima človek važne opravke, pa se mora temu ali onemu visokemu gospodu predstaviti. V takih slučajih se je treba seveda vreči v galo. '1'reba je imeti zlikane hlače, drugače nam gospod ravnatelj ali šef ic bo zaupal. In če spada slučajno naša boljša polovica v tretjo skupino — kar ni tako redko, kakor si mislijo čitateljice, ki še niso omožene — je nesreča tu in moramo^ pač sami skrbeti za predpisani rob. Ce hočemo likati hlače, mora biti pri rokah nekaj trdega, kar se podloži. Likalne deske poznajo samo v boljših hišah. Ge torej te reči ni pri rokah, likamo pač na mizi. Poprej moramo seveda pospraviti z mize lončke in drugo tako robo, ki se rada razbije. Poleg tega je treba imeti kos blaga, ki ga položimo pod hlače. V ta namen potegnemo s postelje rjuho, jo lepo pregrnemo in potožimo pod hlače. Pa to še ni vse. Na hlače mora priti kos tenkega belega, mokrega in dobro ožetega platna. Ta pripomoček dobimo kjer pa moremo. Ce ne gre drugače. odrežemo kos prevleke, jo namočimo v umivalniku in dobro ožmemo. 2al je malo moških, ki bi znali dobro ožemati. Jo vidimo pogosto pri vnetju kostne mrene, ko si hoče bolnik napraviti obkladek, pa voda kar curkoma teče iz njega, namreč iz obkladka, da ne bo kdo napačno razumel. Ko so hlače tako pripravljene za likanje — da ponovimo še enkrat: rjuha s postelje, na rjuhi hlače, na hlačah pa dobro ožet kos prevleke________ se prepričamo da-li je likalnik dovolj se gret. Kako naj se o tem prepričamo? Postaviti nanj termometer bi ne svetovali. Pripetilo se je nekoč, da je pričakoval suplent v gimnaziji inšpektorja, pa si je hotel za ta svečani trenutek zlikati doma svoj »kajzerrok«. Ker pa ni poznal naših praktičnih nasvetov, jo pritrdil k likalniku termometer. In ko je začel s tem likalnikom v naglici likati svojo gala uniformo, se je termometer razbil in živo srebro je prišlo celo pod podlogo. Nič hudega sluteč je šel suplent v šolo, kjer je najprej učil, potem pa pozdravil inšpektorja. Spremil ga je tudi iz razreda in vse je bito v najlepšem redu. Potem so se zbrali v konferenčni sobi vsi profesorji in inšpektor je začel razlagati, da zdaj v gimnazijah ni več tako, kakor je bilo v starih časih. Niti mladi kolegi suplenti ne izvršujejo svojih dolžnosti tako, kakor bi si želela država in mi, inšpektorji. V starih časih so bili suplenti marljivi in okretni kakor živo srebro... Cim je to rekel, je dvignil oni suplent Jagoda: Vse sem delal po Stalinovih Maksim Gorki je bil zastrupljen na Stalinov ukaz ¥■ JAGODA, BIVŠI ŠEF GPU. VARŠAVA, 9. marca. Senzacijo prve vrste je prinesel včerajšnji potek moskovskega procesa. Najprej je bivši šef GPU Jagoda priznal, da je dajal razne naloge za odstranitev ljudi, ki so bili režimu nevšečni, obenem pa je povdarjal, da ni nikdar delal na svojo pest, ampak le po navodilih in po naročilih Stalina samega, ki je prvi odgovoren za vse, kar je p<>čel on kot šef GPU. Priznavam, da sem izdal nalog za zastrupitev Maksima Gorkega, vendar pa odločno zanikam, da bi bil v kakršnikoli zvezi s smrtjo bivšega šefa tajne policije Menšikova in Pe-škova. Druga senzacija pa je bila pismena izjava zdravnika dr. Bjelostokija. Ta pismena izjava se bavi z zastrupitvijo pi- satelja Maksima Gorkega, česar so obtoženi trije ugledni ruski zdravniki, med njimi 70-Ietni profesor Pletnjev. Ta izjava zatrjuje, da je zdravnik dr. Levin dajaj napačne injekcije Maksimu Gorkemu. Sodišče je sedaj naročilo petim zdravnikom, naj proučijo to izjavo in po možnosti izrazijo svoje mnenje, kako so zdravili Gorkega. Bjelostoldj pravi namreč, da je nekaj dni pred smrtjo obiskal pisatelja Gorkega in da je priporočal posebno metodo zdravljenja, nakar da mu je dr. Pletnjev odgovoril: »Pustite to, naj mirno umre; Zdravila, ki smo mu dali, imajo svoj učinek.« Velikansko vznemirjenje pa povzroča vest, da so na vrsti še trije novi procesi, j ki naj zajamejo ruske generale, diploma-te in razne visoke uradnike. Seda, 9. marca: Zaprto. Četrtek, 10. marca ob 20. uri: »Trubadur«, Red D. Petek, 11. marca: Zaprto. Sobota, 12. marca ob 15. uri:. »Gašper in Hudamora«. Otroška predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: »Firma«. Red A. V soboto otroška predstava. Ponovitev v nedeljo, s takim veseljem sprejetega »Gašperja in Hudamore« se vrši že v soboto popoldne, tako da to predstavo lahko obiščejo vsi pri nedeljski predstavi odsotni naši malčki. Veljajo znižan® cene. Mariborska drama študira duhovito in zelo zabavno italijansko komedijo »Dva tucata rdečih rož«, širom znano in priznano delo Alda Benedettija. Parmova 80-ietnica v mariborskem gledališču. Študira se njegova deloma predelana opereta »Nečak«, ki je bil dovršen leta 1906. Krstna predstava je bila 18. septembra 1907 v Narodnem gledališču v Zagrebu, nato ponovitev 31. decembra istega leta v Ljubljani. Pozneje so jo dali v Osijeku, Mariboru in celo onkraj Oceana v Clevelandu (Ohio). MAKSIM GORKI. | ! V studenški Ljudski univerzi je v četrtek 10. t. m. s pričetkom ob 19. uri predavanje prof. Šedivyja o gospodarskem razvoju Češkoslovaške po vojni. Skioptične slike. Brez vstopnine. ! Obiskovalci studenškega gozda se .opozarjajo, da so bili posestniki gbzdmh parcel prisiljeni zaprositi za strogega obč. čuvaja, ki bo nadzoroval gozd | in pazil, da se ne bodo več lomila drevesca in poškodovalo drevje. Obiskovalci gozda se opozarjajo, da je čuvaj zaprisežen in se mu imajo pokoravati vsi, ki bi jih zasačil. Vsako zoperstavljanje i ima za posledico kazensko zasledova-' nje. — Obč. uprava. Socio&tei <&wtwk Cementne tvornice v Dalmaciji ustavile obratovanje 2000 delavcev na cesti Cementna industrija v Dalmaciji je popolnoma ustavila svoje obratovanje. S tem je preko 2000 delavcev ostalo brez zaslužka na cesti. Cementne tvornice so ustavile delo, ker ne morejo vzdržati državne konkurence Pekovski športni klub ima najboljše boksarje v dravski banovini Preteklo nedeljo se je vršilo v Sokol- Aleksander Švajger (PSK), srednja: Mi- skem domu v Trbovljah tekmovanje za prvenstvo boksa dravske banovine. Prireditelj je bil SK Trbovlje ob sodelovanju Jugostovenskega boksarskega saveza v Zagrebu. Tekmovanja so se udeležili najboljši boksarji Slovenije, med njimi tudi atleti mariborskega Pekovskega športnega kluba. Prvenstvo tekmovanja se je vršilo v 6 kategorijah, od katerih si je PSK priboril 4 prva mesta z 12 točkami. Naslov prvaka dravske banovine so si priborih: v perolahki kategoriji: Franc Meglič (PSK), velter: ha Štrukl (PSK), poltežka: Baloh (Slovan), mušja: Razboršek (SK Trbovlje). Naslov prvaka vseh kategorij pa si je priboril član Popovskega SK Josip ipa-vec, ki je že prvak Jugoslavije in prvak Male antante. Uspehi, ki so jih dosegli v nedeljo boksarji mariborskega Pekovskega SK, ponovno potrjujejo, da je PSK najmočnejši in najagilnejši klub te vrste v naši ožji domovini, saj so si kljub močni konkurenci priborili 12. točk, dočim so si atleti ljubljanskega Slovana in SK Tr-bovlja priborili le po 3 točke. Tekmovanje za prvenstvo LNP se bo pričelo v nedeljo 20. marca. Poslovni odbor LNP bo izžrebal pare in termine na svoji današnji seji. V ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP bodo predvidoma sodelovali SK Železničar, ISSK Maribor, Čakovečki SK, SK Celje, Hermes in SK Kranj. Tekmovanje v cross-ccuntryju priredi SK Mura dne 19. marca ob 15. uri na svojem igrišču. Proga za seniorje je dolga 4 km, za juniorje razreda B in C pa 2 km. Start in cilj sta na igrišču. Proga bo tekla deloma po igrišču, deloma po gozdu in po travnikih. Pravico nastopa imajo člani vseh klubov, včlanjenih v JALS. Prijave je poslati do 18. marca na naslov SK Mure (Ciril Trušl, uradnik banovinske bolnišnice, Murska Sobota). ter začelo plesati po zeleni mizi. Čudil se je inšpektor, čudil se je ravnatelj in z njim ves profesorski zbor. Nihče pa ni mogel pojasniti, kako se je to zgodilo... Mi pa k likalniku ne bomo privezali toplomer, temveč položimo nanj mokro prevleko in če zacvrči, lahko začnemo ■likati. Če pa ne cvrči in če se nič ne kadi. nesemo likalnik nazaj v žor :■ kličemo ženo in ji porečemo: »Glej, kako briljantno sem si zlikal hlače!« Ona se nasmeje in odgovori: Res, ime nitno znaš. Ali bi mi ne mogel popoldne zlikati kombineže?« Fižolova juha na saški način. Pristavi četrt kile fižola s precej vode. K fižolu deni kuhat (v kosu) tri četrtinke kile prekajenega svinjskega mesa, pol drobno zrezane čebule in pet zrn popra. Ko je jed kuhana, deni meso na krožnik. Malo juhe od fižola vlij v kozico in v tej juli-i skuhaj šest žlic riža. Med tem ko se riž kuha, pa pretlači fižol skozi sito in ga nato stresi h kuhanemu rižu, po okusu osoli (pazi, ker je juha od mesa že slana), dodaj malo sesekljanega zelenega peteršilja in dve žlici kisle smetane. Med tem ko vse skupaj prevre, zreži meso na tenke koščke, jih stresi v skledo, čez pa polij juho in daj na mizo. Kislo zelje z mesom in rižem. Četrt kilo opranega riža duši (samo na pol, sicer se razkuha) na malo masti. Pol kile svinjskega mesa sesekljaj, osoli in zmešaj z malo paprike. Kilo kislega zelja skuhaj, a poprej zelje operi, da ne bo prekislo. K zelju dodaj ali kosti od svinjine ali pa malo slanine. Zelje skuhaj tudi samo napol. Ko sta riž in zelje napol kuhana, pomaži kozo z mastjo, naloži noter za prst na debelo zelja, po zelju riža, nato meso, tako da vse porabiš. Po vrhu polij četrt litra kisle smetane, postavi v pečico in naj se eno uro duši. Daš kot samostojno jed na mizo. Sirove palačinke. Speci, deset sladkih palačink. Pol kile domačega sira pretlači skozi sito in zmešaj s tremi rumenjaki, dodaj četrtinko litra kisle smetane, malo naribane limonove lupinice, štir* žlice sladkorja v prahu, malo soli in pest opranih rozin. Pečene palačinke nadevaj s sirom, zvij in zloži v pomazano kozo ter speci v pečici. Daš kot močnato jed na mizo. Jajčna omleta. Mešaj, da narase, šest rumenjakov in 12 dek sladkorja v prahu. Primešaj trd sneg šestih beljakov in po okusu ali od pol limone naribano lupinico ali malo vanilije ali šest dek zri-bane čokolade ali šest dek zmletih orehov. Zlij testo v pomazano kozo, razrav- lTF.ii in npri nriheivrm 10 minut T stanujoča v Studencih, je izjavila, da ie odslovili, ker je obljubila, da bo fanta pozabila in da ne bo mislila več na smrt. Sličen dogodek se je pripetil sinoči okoli 19. ure pri brodu v Melju, ko je tudi mlajša ženska hotela v dravsko valovje, pa so jo pri tem zadržali nekateri delavci, ki so se vračali od dela domov. Tudi ta ženska, neka 19-letna Elizabeta F., je pri zaslišanju na policiji, kamor so jo spravili, dejala, da je hotela v smrt Radio - Ljubljana Sreda, dne 9. marca. 18 Marec v na ravi (Miroslav Zor). 18.20 Glazunov: Stenka Razin, sini pesnitev (plošče). 18.40 Zgodovina gorenjskih mest: Zgodnji kapitalizem (dr. Jože Žontar). 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V. I. odmoru: Glasbeno or« davanje (g. V. Ukmar). ______ nameravala v Dravo, ker jo je fant ....... uv^u, ^ ZaPustil. Marijo so preko noči spravili v I radi nesrečne ljubezni. Policijske zapore, davi ua so io zopet I Slab recept. Predavatelj brez publike: Že trikrat ssm napovedal svoje predavanje o temi: »Kako morete obogateti?«, pa vendar ni nikogar blizu. V takih razmerah mora človek res umreti od lakote!« Doktor „Tem bolje" umrl V visoki starosti 97 let je umrl na svojem posestvu Dumfriesu popularni angleški zdravnik ir James Chrichton-Browne. Vsa starejša Anglija je zelo dobro poznala tega zdravnika, specialista za duševne bolezni, ki je bil do svojega 95. leta izredno čil it) krepak. Bil je znan tot velik nasprotnik stroge dijete ali kakršnekoli enostranske prehrane. Njegov priljubljeni zdravniški nasvet je bil: Jejte, kar vam diši in bodite dobre volje. Tako-je živel tudi sam in pokazalo se je, da je imel mož prav. Chrichton-Browne je po pravici trdil, da je bila vsaka jed nekoč že proglašena za edino rešilno prav tako, cakor za smrtonosen strup in vendar človeštvo še ni umrlo. Slaven je postal njegov izrek na svetovnem zdravniškem kongresu, kjer je nastopil proti trditvi o neobhodnosti po številu vitaminov določene hrane. In vendar smo dobili bitko pri Waterloou, ko še nihče ni poznal vitaminov, je dejal. Med ljudstvom je bil pokojni znan pod imenom doktor »Tem bolje«. To je bilo • v za prav njegovo drugo ime. Dali so mu ga zadovoljni bolniki, ki so s tem spontanim odgovorom radostno reagirali na njegov nasvet, naj se ne drže diete. Zvexda, večla in svetlejša od sonca Ameriški zvezdoslovec Struve je nedavno odkril zvezdo, ki po njegovih trditvah 3000 krat večja ko sonce. Njen polumer je 20’crat večji ko razdalja med soncem in zemljo, če bi jo postavili na mesto sonca, bi se v njej lahko potopile vse zvezde sončnega sistema razven Neptuna in Plutona. Zvezdo so sicer že dalje časa opazovali, a jo ujeli na ploščo šele s posebnimi infrardečimi fotografijami, ki posnamejo tudi nevidne žarke.__________________________________ Sodobna. Hišni gospodar: »Vi, torej, nimate niti otrok, uiti kanarčkov, niti gramofona, niti radia, in pravite da ste tudi brez psa in mačkov. Z drugimi besedami, vi' ste res idealen najemnik in prav takega si želim.« Najemnik: »Res je vse ,kar ste našteli. Toda, prosim vas, da mi oprostite, ker sem vam nekaj zamolčal. Mo-am vam to priznati in vas opozoriti: moje nalivmo pero namreč pri pisanju tudi nekoliko škrta!« wqWPT"i vse opere 0 im in mm Ubijalec s 103 Ml V mestecu Polciteni v Italiji živi 103 Seta star možak Fldcceri, ki je 5e vedno kakor mladenič. Nedavno se je sprl z 20 let starim fantom. Med prepirom se je starec razjezil, da se je z nožem v roki zakadil v fanta in ga tako oklal, da je fant za poškodbami umrl. P3ače parlamentarcev Dnevnice francoskih poslancev so radi splošne podražitve pretekli me so c povišali. 1928. leta za časa Poincareove vlade, ko je bil frank stabiliziran, so poslanci prejemali 5000 frankov mesečno in lansko leto so dobili letno doplačilo 7200 frankov. Pa tudi to ni bilo dovolj ter so jim sedaj povišali plačo na 82.500 frankov letno. Poslanci angleške spodnje zbornice prejemajo, po današnjem tečaju francoskega franka, nekaj več, namneč 600 funtov letno, člani ameriškega kongresa in senatorja pa prejemajo trikrat več, namreč 10.000 dolarjev letno, člani belgijskega parlamenta pa samo polovico tega ali 42.000 belgijskih frankov, belgijski senatorji samo 28.000 frankov. Švedski poslanci dobijo največ kakih 4500 švedskih kron, švicarski pa samo dnevnice po 40 švicarskih frankov. Mast in celuloza iz kavine usedline V Berlinu so odprli tovarno, ki se bavi s proizvodnjo tehniške masti in celuloze iz kavine usedline. Ostanke kave in restavracij in kavarn zberejo ter jih predelujejo v treh delovnih procesih. Pri izpiranju z bencinom, odvzamejo kavi mast. Iz tega dobiš še 12 odstotkov tehniške kave. — Pri drugem postopku dobiš še 8 odstotkov masti, voska in smole. Ostanek je čista celuloza, ki jo lahko uporabijo namesto lesne moke za fabriciranje tiskarskih potrebščin. Razno STRIŽENJE DIN 3,— britje 2.—. Najcenejše v Mlin ski ni. 8.___________ _ 1177 MOTOCIKLISTI! Vaša želja je izpolnjena BSA motorje pnevmatiko »Dunlop« (Made in England) dobite sa* mo pri Justinu Gustinčiču, Maribor, nasproti Narodnega doma.__________________ 932 MIZARSKA STAVBENA DELA izvršuje najcenejše mizarsko podjetje Albin Belak, Mari-bor. Miklošičeva ul. 2. 707 ČE HOČETE DOBRO VINO PITI morate v gostilno »Prešernova ldet« priti. Trafenik v Go sposki ulici. 1304 Posest STAVBENE PARCELE v centru,- prvovrstni prostor ugodno na prodaj. Valjak, kino »Union«, Maribor. 1317 Lepo. malo HIŠICO z velikim vrtom (sadonosni-kontj v Studencih prodam. Vprašati: Marijina ul. 10-IIL vrata 8. 1311 Sobo išče Iščem OPREMLJENO SOBO s štedilnikom. Ponudbe na upravo pod »Sigurna plača«. 1313 Prodam VINO dobro, od 5 litrov naprej dobite pri HalbSrth. Kalvarska ul 3. 1308 BELA OMARA, postelja, mizna postelja, stroj za barve ribat, miza, oleandre, kaktee (aloe) poceni naprodaj. Magdalenska 34. 1250 Spomnite se CMDI Sobo odda SOBO Oddam OPREMLJENO Trdinova 2, Melje. 1309 Stanovanie SOBO IN KUHINJO oddam. Stritarjeva ul. 30, Stu denci ___ 1320 sobo inIojhinjo oddam s 15, marcem. Gajeva ul. 4. 1307 Definicije Človek: oblečena zver. Življenje: boj, ki nastane iz strahu pred bojem. Malom eščan : tisti, ki uživa v pogledu na polom heroičnega podjetja. Zakonska zveza filmskih zvezd: per astra ad aspera. G e n 11 e m a n : mož, ki izpolnjuje svoje moške dolžnosti in ne vsiljuje ženam moških pravic. Ljubosum :ost: lajanje psov, ki privablja zločince M i s o g y n : moški, ki ni imel uspeha pri ženskah. Pesnikovo Življenje: od pre-Čutih noči k presanjanim dnevom. Pesnik: edini resnični lastnik rea-litet. Poezija : devica, ki je bila brez madeža oplojena z duhom Dekadenca: paralitična diktatura. Literat: ob osmih se odloči storiti samomor, ob desetih začne pisati poslovilno pismo, opoldne pa nastane iz tega novela. Ali pa tudi: človek, ki ne zna misliti brez črnila. Strategija ustvarjanja: ideja je napadla avtorja in ga premagala tako, da je zmagal. Besedna igra: igra besed (ne z besedami). v Resnica: to, česar nihče ne privleče na dan. Civilizacija: klopica v parku; kultura: park brez klopice; propadanje: klopica brez parka. Tehnika: sleparija, čije duhovitost opravičuje krivca. Radio: trajna ondulacija ozračja. Razvoj človeštva: najprej io delalo iz hrama tržišče, zdaj pa dela iz tržišča hram. Zgublleno REVNA ŽENSKA z nepreskrbljenim otrokom je zgubila v nedeljo popoldne na poti iz Jezdarske ulice, črez magdalenski park, držav: ni most, Vetrinjsko ulico. Aleksandrovo cesto do občin ske pisarne v Košakih. Din 200.—. Poštenega najditelja najvljudneje prosim da odda denar v upravi »Veternika«. 1319 ŠIRITE »VECERNIK«! Za pomlad! ■■■pavv Čedne plašče kostume I blago za oblekce v najnovejših modnih barvah Nove vezave! Vedno dobre kvalitete! PRIPOROČA 1236 hmmftNa bupefsi.pt GOSPODIČNO sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«. 1305 Krasno TRISOBNO STANOVANJE sončno, takoj oddam. Vprašati Vrbanova 69-1. 1318 Službo dobi MARLJIVO POMOČNICO za damsko krojaštvo sprejmem takoj. Salon Koc pek. Stolna 1-J 1312 \xdati • • * % O' Ruby 15. Bilo je deset dni pozneje. Ruby se je spre tajala v spremstvu svojih zvestih psov Zevsa in June po gozdu. Neodločno je obstala poleg naraslega potoka, ki ji je zapiral pot. »Počakajte malo gospa Rodneyeva, in dovolite mi, da vam pomagam,« se je nekdo oglasil. Ruby se je ozrla kvišku in zagledala na nasprotnem bregu Pavla Rodneya. »Zelo prijazni ste ,.. potok je zelo narasel,« je odgovorila, da pridobi časa. Morda bi Geoffreyu ue bilo ljubo, da sprejema usluge od rodbinskega sovražnika. »Ampak vendar ni tako, da bi vam ne mogel pomagati preko njega, ako se mi zaupate.« Še vedno se je obotavljala. »Res vam ni treba tako dolgo prevdarjati,« je dejal trpko. »Nič se vam ne zgodi, ako položite svojo roko za trenutek na mojo.« »Niste me razumeli,« je odgovorila Ruby, ki se je sramovala svoje nevljudnosti. Nato mu je dala roko, stopila na velik kamen in skočila urno na nasprotno stran. »Sir Nicholas me je povabil na svoj ples,« je prekinil mučni molk, »in mislim se odzvati vabilu.« »To nas bo vse veselilo,« je odgovorila Ruby z negotovim glasom, ker se ji je zdelo, da mora nekaj odgovoriti. »Zelo dobri ste!« je dejal porogljivo. »Kako imenitno se prilega vaš glas vašim besedam!« In nato zopet odmor. Ruby je trpela. Ali ne bo nikake križpoti, kjer bi se lahko poslovila? »Od Wardena torej niste dobili nika-kih poročil?« »Ne, še ne,« je hladno odgovorila. »Saj je tudi ves trud zaman,* je dejal zasmehijtvo in mimogrede tolkel po drevesih. »Zdi se mi, da ve Warden, Elspothni nečak, več kot hoče povedati,« je rekla na slepo srečo Ruby. Obrnil se je k njej in jo ostro pogledal. Potem pa je malomarno rekel: »Imate sev»eda vzrok, da tako govorite?« »Morda. Ali hočete morda trditi, da nimam prav?« je vprašala smelo in mu gledala v oči. Povesil je oči in tih. porogljiv smeh, | ki ga je poznala in sovražila, je dejal in skomignil z rameni, »vi imate vedno prav.« »Ako imam prav, potem ve Warden več o oporoki, kakor je zaprisegel!« »To je mogoče... ako je sploh kdaj bila kaka oporoka. Kako naj jaz to vem? Nisem ga zasliševal; oskrbnik je na mojem posestvu, tpoj sluga, drugega nič.« »Ali ima on oporoko?« je vprašala Ruby. Glasno se je zasmejal. »Morda jo ima in mogoče še več drugih dragocenih stvari. Ničesar sicer nisem videl. Pravili so mi, da je napravil stari sir George pred mnogimi leti sramotno krivično oporoko, to je vse, kar vem. Ako je res kdaj eksistirala je sedaj gotovo in za vedno izgubljena.« Ruby ga je ostro opazovala. »Prepričana som,« je dejala potem s tresočim glasom, »da mi nekaj prikrivate. Zakaj me ne pogledate kadar odgovarjate na moja vprašanja?« Oblila ga je temna rdečica in njegove oči so iskale njene. »Ako bi vas pogledal tako mnogokrat kakor si želim, potem bi srnami to za neotesanost.« je zopet odgovoril s porogljivim nasmehom. »Odgovorite mi,« je nadaljevala Ruby. »Rekli sto mi nekoč, da bi bilo težko povedati mi neresnico. Kaj veste o izgubljeni oporoki?« »Prav dosti. Saj tudi ni drugače mogoče: odkar sem sc izkrcal na Angleškem, nisem drugega še slišal,« je počasi odgovoril. »Torej mu nočete odgovoriti?« je vzkliknila Ruby. Umolknil je. Nato je zopet pričela Ru-by: »Na plesu v Cletwoodu ste izrekli nekaj besed, ki jih ne morem pozabiti.« Pogledal jo je začudeno, skoraj veselo. »Spominjate se stvari, ki sem jih govoril pred enajstimi dnevi?« »Ko ste govorili o tem. da preženete sira Nicholasa in Rodney Tovversa, ste rekli, da bi bila to imenitna špekulacija. Kaj ste hoteli s tem reči? Ali je špekulacija nekaj poštenega?« Obraz se mu je zmrači] in čelo nagu-bančilo. »Morda niti sami ne veste kako žaljivo govorite z menoj,« je dejal hripavo. »Ako bi bili moški, bi dobili na mestu primeren odgovor. Toda vi mi smete reči vse, kar se vam zljubi. Mislite slabo o meni kolikor hočete, da sem špekulant, slepar, kar vam drago.« (Dalje.) izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d-predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.