PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
Leto VI . Štev 168 HRSeVi	Poštnina plačana v gotovini
  mo v. iuo VJ.OJO;	Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sreda 18. julija 1951
Cena 20 lir
N/ JIM LAHKO
.BORBA" O PROTIJUGOSLOVANSKI MANIFESTACIJI V RIMU
17‘ 7" Ceprav 3e vla-
feiza tisti argument ki
1 TS'1 1 ’ mIs a. V	mrn
e po-
ln,, ..	"	’ A MigUU1CI
SVPP, ljansko čas°P'isj
»p6na	svojega	prostora,
Pren«t, I5*0*3800 še vedno ni lievat ,u.kvariati in nada-»jo okrorg TrsiOS!0yansko . g°-mirovne	23	revlzlJ°
poudarek ip 1°^ Poseben povedi danafnu fiasopisje na’ ita'>ianskeBa ^g3 razg°vora-slov v Wa®h ?raVnika P°‘ njemJn??,ngtonu z «n»* strfira Achesonom.
danes \ Wa^ w javlja'jo trajali celih 20 g na’- da so
javilo kratko v, J ob' terem je rečejo °’ y ka" -son obvestil r.rin’ ie «Ache-Lucioliija ^Pravnika poslov
nekateri /L»	h	ln da se
z ItaI‘jo ne	”!	v,le	P°8°dbe
iaKm kil	„nn'jaj0	3 P°1(>-
yzema>» Ache n8neS ItaU3a Za' Poudaril Z je pri tem
Zoreta	vprašanja	«ne
ie in ZdT; sami vladi Itali-
2° Posvetovati^8 b° P°tret>-
dami». Vatl 2 drugimi yla-
]i IS«™ pa 3e Lucio1-
Stranska S« dru^*m' da «tri-
1648 trd! i3va od 20' marca
Pogodbe	d°lo4be mirovne
jo bit;	Trsta	ne more-
l|PriPustit0UreSniŽene>> ter da
^2N ni vV,‘aIije y žlanstv0 doi°čbam; adu z vojaškimi P° drupi * mirovne pogodbe; Italije v 07^ Pa je ŽIanstvo Predvidp,, ’ kl 8a posebej vlada S7 roirovna pogodba, Lucionj .Pon°vno zanikala«, načrt T»-'le °menil tudi, da Ponsko lrovne Pogodbe z Ja-ki y ne Predvideva določb, JaPonXm^evale vojaško moč zija ital - da 5e zat0 revi' be tp 1'lans,*ce mirovne pogod-janskam nujnejša. «Zato itali-roan. v}ada zahteva medna, ha P°Wo za ukinitev dušenje 0Vne Pogodbe in vstkla-Pol0{3'lenih določb s sedanjim
ti *g^e*u tiskovne gonje pro-«CorripVencem še vedno na, y re della Sera» iz Mila-En’z0 G znani tržaški dopisnik ji*yiJd‘-«L2Zlni nadaljuje z ob-pod naslo-
L^STU?» vB0 ZGODlLO
a}SllJem ' v svojem vče-
^le 4 & V Trstu ven-vi da sp Slovencev in
Tnsk« zmi.”1 treba bati sl°-eittVeč f6 na volitvah,
2?®gaIi inH^nevarno3t d3 bl ^mokrati5jPendentisti proti , r^2zini sB _ . Italijanom*. > n,	boji, do
§'asoyai; z ^|njih volitvah ^ nameš6enM ndIPendentiste T * elani\vLriaSke upra-r alie bodo Po družin. Na-2a indinoI!ile80Vem mne' i« , priPadnfkT tenftiste «las°-
r’ ^i jo se^ta	^ategori-
Judje, Veliki'1^! <(P°siovni nak«>Pičili " ro In ma*i> ki so ?fk06 z jvstl zaslužke J).^0 Potem r. 0gr.slt0 monar-^emci in soh* S Hitlerievimi ki jih Z An6i°ameri-J°> toda jim0®,1- maI° ponižu-vl iei>. Ge^l 7”l3uje5<> pri-«\?nih na B i liudi «na-hu "vo'j zaslužek», je:
It jezimo (Anglo-
^kovta namr^!)» Po do-
^°ral gen r?ju ^ torej ^^ravgen; W.nterton - d
^'kratomJ i eno roko de-ut,:-,?: sedanji volilni ža-
ga
orno.
il ‘talijansk ViU tiste'
5- 58oča U "ske republike, ki S*40 bi se apparentament0)). ?Celba v te^0ral ‘udi minister
,atl volilni v	<<pribli-
“u in “ 1 kampanji» v Tr-
>meščence!!80t0vitl Ms‘užek ^no se rr?Ja,Ške uPrave...
"M se v* Grazzir>i vpraiuje > ne02b^lo *e gen. Win-J **» vnln razsiril italijan-'Zna«Uje t"e^a zakona,, in v iko sv«* vprašanje kot V\2». ’ e^ano in polno ob.
!6(ili tudi t™0 obširr-ej€ na-»olu* j mnen5e milpnske-sl«»il8 u, Sa S torzo ve ga “ton	•'e	v skladu z mne-
til...; ,. ga nacionalistifi. ^cha, 0 , r Giannija Stupa-'fo že katerem smo v nede-s!«di, d3°ro5»li- Iz tega pa« ''krog » ves trušč ir.' hrušč n:iPerip„ a končno vendarle
Jen "■> *- j- _____________
H: k;
rorističnem delovanju istrskega CLN ter ukaz poveljstva civflne policije, da se vsi dosedanji napisi «Polizia Civile della Venezia Glulia» spremenijo v «Polizi^ Civile del Ter-ritorio Libero di Triestes.
Demokristjanske «Ultime no-tizie« saj demokristjani v CLN vodijo' — se čutijo najbolj prizadete s Handlerjevim člankom in objavljajo na prvi strani iz našega dnevnika njegov delni prevod poudarjajoč velik ugled ameriškega dnevnika irj pripominjajo:
Resnica je tudi v tem pogledu začela prihajati na dan, morda prav tam, kjer so se italijanski tržaški šovinisti najmanj nadejaii. Zato jim ni lahko, a upamo, da bodo postali skromni in se zadovoljili le z «iniciativo».
((Tokrat opuščamo vsak komentar: vprašanje in odgovoi «Komu koristi« sta dovolj jasna. Mislimo le na neumnosti, podtaknjene laži, ki jih je ameriško javno mnenje prisiljeno sesati iz dnevnika, katerega ((Kratka zgodovina novinarstva v ZDA« označuje kot «znanega zaradi popolnosti svojih inozemskih vesti« in ((navdahnjenega s popolno politično neodvisnostjo«.
Seveda. Dokler ie 0 CLN-ov-skih teroristih pisal samo naš tisk in dokler je bil iredentizem io imperializem ital. šovinistov še. toliko ponižen, da si ni upal napadati svojih anglo-ameriških zaščitnikov in bodri-teljev ter so zato o novofaši-stičnem CLN-ovskem terorju in banditizmu Anglo-američani molčali, do takrat je biln seveda vse prav in lepo. Ko pa se je našel ameriški novinar in poročal o razbojniškem početju CLN, je nujno, da Bartolijevi in Palutanovi demokristjani, Fortijev-; liberalci. Furlanijevi republikanci in Dulci jevi' socialisti nazivajo ameriškega novinarja in list, v katerega piše za lažnivca. Zelo nas zanima, kaj bo o Ka^lerjevem članku napisal «Giornale d; Trieste«, ((Emancip<i/ione», «Idea libera-le», «La Prora«, zlasti pa; «Giornale dell’Istria«, «Difesa Adriatica«, «L’Arena di Pola«, katerih članki in ton se že sedaj prav nič ne razlikujejo od člankov v tržaškem «Piccolu» iz tistih časov, ko ,so tudi ita-janske bombe «imele čast padati na London*. Io pa «Uni-ta», «Delo» in «Lavoratore»...
Upamo, da se bodo spomnili tudi teh bomb, ko bo zopet govora o ((mednarodni iniciativi za revizijo italijanske mirovne pogodbe« kot se je izrazil dane® y VVashingtonu Luciolll.
ogei r>mna t0’ da bi pripo-nskirv,^°g°čiti zmago itali-
»k. Htlclfm«1	___
a,»l v ‘racionalističnim stran-rrstu. ki se jim - kot
v6r-t> m.,. P°d nogami po-
^C h1l0-.Zato i»«*)0 ne-S i nJihov poraz ^ire-vaiv»osti ,0 v sv°3' zmedi in naj k ,nasli re51,no bilko, volilni zakon z ra2 ntamentom«. Kajti po-
a* 0,(Volitvoh- bf pomenil 8a Za5n. a*ijanstva» Trsta, ki !P?r|ja ^rjajo vsi od De Ga-
„ ^šisti ° T°R,iatt')a.
^ola,, Cna ezulska «Arena di P(-Simk,,)e 8>pde volitve tako Pred “čna, da zahteva že ^ta v^rami Priključitev itali-; , ?i' kajti sicer bo-'veli ni8 nacionalisti do-
VCr!V8h ^ vse
81 '*ne km™ tr*aške nacionali-ri'l še dve ttv	razbu-
?ek beoVa^- Na)preJ *la-
Iredentizem nima opore v ljudstvu
Propagira ga v Italiji le imperialistična manjšina, poudarja „Borba“ - Wilsonove besede Najnovejša odlikovanja Mussolinijevih borcev v Jugoslaviji so groba žalitev za narode FLRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Nocojšnja «Borba» komentira novofaši-stično manifestacijo, ki je bila v nedelj© 15. t, m. v Rimu in ki je imela izrazito protijugoslovanski značaj. Kot smo že poročali, so na tem zborovanju. ki ga je De Gasperijev notranji minister dovolil, zato, da bi omogočil nadaljevanje in okrepitev iredentistične protijugoslovanske kampanje, nastopili znani Mussolinijev fašistični veteran in invalid Delcroix, polkovnik Slataper, ' Mussolinijev minister v republikinski vladi Esposito in drugi.
«Borba» poudarja, da ie imel Mussolinijev minister Esposito ponovno priložnost žaliti Jugoslavijo, toda sedaj pod okriljem De Gasperijeve vlade, in pozivati na ponovitev tiste akcije. ki jo je začel fašizem v začetku svoje krvave kariere v Italiji,
«Toda šovinistični delirij iredentističnih kominformovskih, monarhističnih in drugih skupin, ki so enotne v napadanju Jugoslavije — poudarja ((Borba« — nima korenik v stvarnih interesih italijanskega naroda. Danes lahko zopet rečemo tisto, kar je nžkoč govoril Italijanom Wilson: da propagira iredentizem v Italiji imperialistična manjšina in da njene zahteve nimajo stvarne opore v narodu. Lahko bi tudi do-novili tedanje besede predsednika Wilsona:
((Italijanski narod, misli danes na, važnejše gospodarske in socialne probleme, ki ga mu-čijov.
Nato zaključuje «Borba», da očitno italijanski uradni in neuradni krogi ne mislijo tako, temveč delajo rajši usluge Moskvi.
Beograjska ((Politika« pa obsoja nocoj italijansko vlado zaradi odlikovanj italijanskih vojakov in oficirjev za njihove zasluge v borbah proti pripadnikom Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije a za račun Mussolinija in Hitlerja. List poudarja, da so ta odlikovanja žalitev narodov Jugoslavije. Italijanski uradni list «pazzetta ufficiale« od 20. junija t. 1. je objavil' celo vrsto ukazov o odlikovanjih, med katerimi so tudi takšna, kot je odlikovanje z bronasto meda-Ijo kapitana Antonija Bassa iz S. Pietro di Barbozza. ki je bil odlikovan, ker je «kot komandant neke izolirane (ete, ki so jo uporniške bande obkolile, celih pet mesecev dajal vse od sebe, da bi bil na viiini zelo težkega položaja».
Odlikovan Je z bronasto kolajno tudi Pietro Bravi iz pokrajine Milano, ker mu je uspe-lo, da se ‘je uprl skupini ((TRIDESETIH UPORNIKOV,,. Ma-rio Bonelli pa je odlikovan, ker se i® dobro držal «V BOR-
BI PROTI UPORNIŠKIM FOR MACIJAM NA PODROČJU FOČE«. Uradni list je javil tudi. da je narednik Luigi Nava iz Lavena	Montebello dobil
srebrno kolajno, ker se je junaško boril pri Leskovcu.
«Težko je po vsem tem razumeti uradne italijanske kroge. piše ((Politika« — ko se sklicujejo na pravice Italije, ki je leta 1943 obrnila hrbet zavezništvu z Nemčijo in začela borbo na strani Zaveznikov. Po vsem tem je tudi težko omenjati poziv senatorja Orlanda v rimskem senatu: «NAJ SE JUGOSLOVANI SPOMNIJO VSEGA TISTEGA, KAR JE ITALIJA ZANJE STORILA,,.
((Spominjamo se, gospod senator — piše «Politika». «No, skrajni ias je. da se tudi vi spomnite, in da izpremenite ton. Kajti vi ne govorite z u-porniškimi bandami, temveč z ljudstvom, ki vas dobro pozna, z• zmagovito državo, 3 socialistično državo, ki ne dovoljuje žalitev, najmanj pa tedaj, ko gre za spomin na njene borce. Ce italijanska vlada — da ne govorimo o ostalih udeležencih in izvajalcih protijugoslovanske kampan-je — misli, da bo na •ta način ustvarila duha «po»
mirljivosti« med našima dvema državama in o katerem govori De Gasperi, se zi-lo moti«.
((Italijanska vlada je dosegla ravno nasproten jjiinek. Morala bi vedeti iz zgodovine, če že ne iz vojne ir. povojne izkušnje, da zna Jugoslavija razlikovati prijatelje od sovražnikov. A kakšna je ona do sovražnikov. vedo najbolje tisti «heroji», katere je italijanska Vlada sedaj odlikovala«.
V zadnjem tednu piše o iredentistični kampanji zelo obširno tudi glasilo Ljudske fronte Hrvatske «VJESNIK», ki izhaja v Zagrebu. Odlični poznavalec tržaškega vprašanja ter avtor knjige #Trst», Ive Mi-hovilovič je objavil v listu v zadnjih dneh dva obširna dokumentarna članka pod naslovi «TRST IN SODISCE V HAAGU?« in ((SKRIVNOST ALARMA ZA TRST*. V obeh člankih razkrinkuje imperialistični pohlep italijanskih cunja-stih imperialistov po naši zemlji ter vso neutemeljenost italijanskega šovinističnega hrupa, ki je naletel ra obsodbo celo pri njihovih zaščitnikih v Londonu, zlasti pa v 'VVashingtonu.
Hrvatski dnevnik «Riječki listo,, ki izhaja na Reki. pa je o tem objavil članek «SE ENA
LEKCIJA IREDENTISTOM«, v katerem' poudarja, da iredentistična gonja koristi prav tistim, proti katerim hoče italijanska vlada ((braniti zahod in zahodno civilizacijo«.
Padlim borcem madžarske narodne manjšine v LR Hrvatski, ki so se borili skupno z jugoslovanskimi vojaki proti fašistom, postavljajo spomenik pri vasi Zoiman na reki Dravi. Narodna manjšina v LR Hrvatski šteje okrog 30.000 prebivalcev.
Praznik ljudske vstaj«, ki bo 22. julija, bodo v Sloveniji pro. slavili na najsvečsnejši način. Vsi slovenski Mstl objavljajo o tem obširne cianke. Pri pripravah za proslavo so našli dragocene dokumente iz osvobodilne vcjne. Med temi dokumenti je tudi poročilo o razporedu partizanskih čet julija in avgusta 1941. Dalje: gradivo italijanskih okupacijskih oblasti o pričetku narodnoosvobodilne borbe v Slovenskem Primorju in italijanski operativni dnevnik o vseh akcijah v takratni ljubljanski pokrajini. Iz tega italijanskega gradiva je razvidno, da je maja 1942. samo narodna zaščita v Dobrovi pri Ljubljani uničila 70 italijanskih vojakov
HARRIMANOVE IZJAVE
o razgovorih vTeheranu
Skušal bo doseči »modus vivendi“ v pričakovanju dokončne rešitve spora - Zanikal je vesti o ameriški gospodarski pomoči - Burna seja v parlamentu - Novi neredi
TEHERAN, 17. — Na tiskovni konferenci v perzijski prestolnici je Trumanov politični svetovalec Averell Harriman izjavil, da je še prezgodaj misliti, da je njegova misija imela uspeh. Dodal pa je: «Vedoo sem optimist«.
Povedal je, da je izmenjal mnenje s perzijskim ministrskim predsednikom Mossadeg-hom in angleškim poslanikom v Teheranu, Francisom Shep-herdom.
«Vesel bi bil, če bi prišlo do ,,modus vivendi” v pričakovanju dokončne rešitve tega spora, je dejal Harriman in po-udiairil, da on ni noben posredovalec. «Hočem samo ustvariti ozračje razumevanja».
Ko so ga vprašali, če bo odšel iz Teherana zaradi težav, na katere je naletel pri nasprotujočem stališču Mossadegha, je izjavil, da bo ostal v Teheranu, dokler bo mislil, da je to potrebno, vendar nima za jutri v načrtu razgovora z Mos-sadeghom. O sedanjih razgovorih stalno telegrafsko obvešča Trumana, vendar se pri tem omejuje samo «na dejstva«. O tehničnih zadevah V zvezi a petrolejem ne razpravlja on, temveč 'ameriški strokovnjak, ki ga spremlja, Leavy. Ta je raz-
brez sodelovanja drugih oboro-1 ložil pristojnim perzijskim Ženih partizanskih enot.	krogom številna vprašanja v
R. R- Izvezi z izkoriščanjem petrolej.
Pogajanja v Kesongu napredujejo vendar pa še ni sporazuma
Bratenje med novinarji obeh delegacij - Pekinški radio o nasprotnikovih zahtevah - Na fronti manjši spopadi
Petschejeve težave
Danes bo dal predsedniku Auriolu dokončni odgovor Glavni oviri sta vprašanje šol in premične lestvice
PARIZ, 17- — Maurice Pet-sche je danes nadaljeval posvetovanja in se je v ta namen razgovarjal s predstavniki posameznih strank. Pozneje se je sestal tudi s predsednikom republike in mu poročal o po-teku pogajanj ter mu obljubil, da mu bo jutri dal dokončni odgovor.
Nocoj je Petsche na tiskov™ konferenci izjavil, da je bil dosežen splošen sporazum o vladnem programu izvzemši dveh še vedno spornih točk: o podpiranju katoliških šol in o mezdni premični lestvici. Petsche je potrdil, da bo jutri zjutraj dal dokončni odgovor predsedniku Auriolu.
Politični opazovalci so mnenja, da je zelo verjetno, da bo Petsche sporočil Auriolu. da ne more sestaviti nove vlade. MRP se namreč še vedno odločno upira, da bl odložili vpta-šanje podpiranja katoliških tol, socialisti pa, kl se je zdelo, da bodo sprejeli neavtomatlčno premično lestvico za mezde, ka-tor je predlagal Petsche, so dali razumeti, da vztrajajo ni) dvojem prvotnem staliiču. naj «e mezde višajo vzporedno s cenami.
V teh pogojih je dvomljivo, da bo Petsche vztrajal pri svojih poizkusih. Glede njegove ga naslednika omenjajo ra dikala Delbosa, pripadnika MRP Roberta Schumana in nekatere druge osebnosti. Zdi se, da hočejo voditelji raznih strank za sedaj ostati rezervirani.
Medtem je neki diplomatski funkcionar v Washingtonu izjavil,, da bo Petsche, Če bo po stal ministrski predsednik, verjetno bolj naklonjen Francovi Španiji kakor britanski ministrski predsednik Attlec. Omenjeni funkcionar je namreč izjavil, da je špansko po-'lanlštvo ob porazu Franclje izdalo vizume in dovolilo druge ugodnosti Petschejevi diu žini in ta se je ob raznih prilikah skušal oddolžiti.
Balduin prisegel
BRUSELJ, 17. — Nov! belgijski kralj Balduin je danes pruegel v parlamentu. Jutri
bo sprejel člane diplomatskega
zbora, pojutrišnjem pa predstavnike raznih organizacij.
Ministrski predsednik Pho-lien je novemu kralju podal ostavko vlade. Ta ostavka je samo formalna, ker se predvideva, da bo ministrski predsednik avtomatično dobil nalogo, naj sestavi vlado, vsaj dokler se zopet ne začne zasedanje parlamenta,
Jutri bosta obe zbornici Izglasovali civilno listo za novega kralja in bodo nato odšli .na počitnice. T0 pomeni, da bo govora o morebitni preosnovl vlade, ko bo začel parlament zopet zasedati.
TOKIO, 17. — Uradino poro- j ostali pred posiopjein karate-
' renče, svobodne razgovar jali med seboj. Dophnik AFP pa piše, da je peti . dan pogajanj ] potekal «v znamenju bratenja«. Ta vtis seveda vslja glede novinarjev, kail:	se je zgo-
dilo v tiotrajijVšti 'posiof)jii, ostaja v največji tajnosti. Dalje pravi dopisnik, d'a so se novinarji OZN ter severnokorejski in, kitajski novinarji v senci dreves svobodno toda previdno razgovarjali, ker vsakdo skrbno pazi na reakcijo ostalih. Dopisnik zaključuje, da je upati, da je začetek bratenja, ki ga je bilo danes opaziti med novinarji, znak dejanske želje Kitajcev ini severnih. Korejcev, da pride kmalu do konica viojne.
Po poročanju agencije ((Reuter« se zdi, da sta dve glavni točki, o katerih se morda delegati ne bodo takoj strinjali, sledeči:	1. točna določitev
vmesnega področja; 2. ali naj se upošteva vprašanje umika vseh tujih čet s Koreje. Delegati OZN poudarjajo, da je t.a točka političnega značaja in ne spada v okvir sedanje konference.
Pekinški radio pa je nocoj navajal uvodnik nekega kitajskega časopisa, ki poudarja, da namerava general Nam II prenehati sovražnosti z določitvijo demarkacijske črte ob 38. vzporedniku. Oborožene sile obeh strani pa bi se morale umakniti 10 km od te črte, da se ustvari vmefno področje, ki naj bi bilo demilitarizirano in pod civilno upravo, tako da bi se vzpostavilo stanje, kakršno je bilo 21. junija 1950.
Iz Washlngtona javljajo, da na zadnjem sestanku predstavnikov 16 držav, ki sodelujejo v vojni na Koreji, niso bile potrjene vesti o večjem zbiranju severnokorejskih in kitajskih Čet na Severni Koreji. Ra-zen tega so predstavniki visokega zavezniškega poveljstva
čilo, ki so ga objavili o današnjem sestanku v Kesomgu, pravi: «Peti sestanek za po* gajanja za premirje y Kesone gu se ie začel cb 11. uri po krajevnem času. Večina sestane Ka je bila posvečena proučevanju raznih vprašanj, vpisa-riih na dnevnem redu poveljstva OZN. Voditelja obeh delegacij sta ae udeležila razpravljanja. Potrebno je bilo precej časa za razčiščenje nekaterih vprašanj, v zvezi s prevajanjem, posameznih izjav.
Popoldanski sestanek je bil bolj svečanega značaja. Voditelj' severnokorejske delegacije ie V podrobnostih obrazložil in, pojasnil dnevni red, ki ga je on predložil. Zdi se, da je bil prevod njegovih izjav na angleščino in kitajščino pripravljen že jJrgj. Voditelji delegacije OZN so imeli vtis, da so pogajanja nekoliko napredovala. Oanaišnji sestanek se je zaključil ob 14.55 in, delo se bo nadaljevalo jutri, 18. julija, ob 10 po krajevnem, času«.
Predstavnik delegacije OZN je nocoj na tiskovni konferenci izjavil, da se niso še sporazumeli o dnevnem, redu konference, čeprav sx> o nekaterih točkah že večkrat razpravljali. Pripomnil je, da so danes nekoliko napredovali. Vendar pa so nasprotniki načeli novo vprašanje, o katerem, ni hotel predstavnik dati pojasnil ter je poudaril, da so jutranji razgovori potekali prosto in odkrito, d,očim so se nasprotniki na popoldanskem sestanku poslue žili že prej pripravljenih besedil, Dalje' je predstavniki izjavil, da do sedaj ni bilo burnih ln ognjevitih sestankov.
Voddtelj informacijskega urada ameriškega letalstva na Koreji pa je s svoje strat^ izjavil, da so mu zavezniški delegati sporočili, da so se novinarji, ki spremi j a] o delegacije in ki so
predložili poročilo o pogajanjih v Kesongu, ki pravi, da «se sovražnik resno trudi, da bi pogajanja napredovala, in želi, da pride kmalu do sesta
Omenjen© siporočilo, ki je odgovor na vprašanje, ki ga je komisija za skupne ukrepe poslala vsem članicam OZN, pripominja, da je morala Jugosla
ve dnevnega reda«. Vendar pa | vija pri proučevanju tega -.««	--	vprašanja	upoštevati svoj izre-
den poiozaj, ker je izpostavljena hudemu pritisku sovjetske vlade in drugih držav Vzhodne Evrope. Sporočilo pripominja, da je odpor Jugoslavije proti temu pritisku že sam na sebi važen doprinos za ohranitev.
poročilo ne prikriva vtisa, da buuo ponujanja težka.
Predstavni^ ameriškega državnega departmana je zanikal izjave predsednika neke kitajske nacionalistične organizacije, češ da sta Jessup in Gromi-ko na konferenci namestnikov v Parizu sklenila «kupčijo» za prenehanje sovražnosti na Koreji. Omenjeni predstavnik je dejal, da je bilo korejsko vprašanje omenjeno samo kot primer napadalne politike Sovjetske zveze, zaradi katere je bila potrebna obrambna akcija Zahoda. Pripomnil je, da so v Parizu govorili samo o ((evropskih,, vprašanjih ter da ni bilo zasebnih razgovorov in ((kupčij« med Gromikom in Jessu-pom.
Medtem ko »e delegacij«
obeh strani pogajajo, se na fronti še vedno nadaljujejo manjši spopadi. Glavni stan 8. armade poroča o manjših stikih z nasprotniki. Na vzhodni fronti so zavezniki odbili številne napade izvidnic.
Odgovor vlade FLRJ komisiji OZN za skupne ukrepe
NEW YORK, 17. — Jugoslo. vanski delegat pri OZN dr. A-leš Bebler je danes sporočil glavnemu tajništvu OZN da Jugoslavija v celoti podpira načelo skupne varnosti v smislu resolucije glavrne skupščine. ki določa, da se dajo na razpolago OZN oborožene skupine. Toda Jugoslavija ne more zaradi nevarnosti, ki ji preti, prispevati v ta namen s svojimi! četami.
Ameriški kongres * o Oatisu
WASHUMviTOis, 1,. — V a-meriškem kongresu sta bili danes sprejeti resoluciji, ki poudarjata nujnost gospodarskih in diplomatskih sankcij, s katerimi naj Združene države prisilijo češkoslovaško vlado, da izpusti dopisnika Associated Pressa, VVUliama Oatisa.
V senatu je predložil resolucijo senator Herbert 0’Con,nor. Resolucija predlaga, naj ameriška vlada vse dotftj, dokler ne bo Oatis na svobodi, prepove vsako trgovino med držav-ljani Združenih diržav in Češkoslovaško, naj prepreči, da bi dopisniki zbirali novice po Združenih državah in jih poti-1 jali v države pod vplivom ZSSR, in naj končno preda vso zadevo z VVilliamom Oati-som ZN v pretres.
V predstavniški zbornici je predložil resolucijo Oatisov rojak is Indiano, poslanec John W. Beamer, Njegova resolucija poziva zunanje ministrstvo, naj za rešitev Oatisa uporabi vsa diplomatska sredstva, naj pa tudi vse dotlej, dokler Oa-tis ne bo na svobodi, uvede gospodarske sankcije, ki naj preprečijo sleherno uvažanje čeških izdelkov y Združene dr. žave.
skih virov. Leavy se bo jutri zmoiva sešita} v bivšim perzijskim državnimi tajmikcimi za finance in petrolejskim strokovnjakom Hassibijem.
Odločno je zavrnil vesti, po katerih bi ponudil Iranu gospodarsko pomoč ZDA pod pogojem, da Perzija uredi svoj spor z Anglijo. Zaenkrat se še ni razgovarjal o vprašanju potrdil za petrolejske ladje, zaradi katerih so Angleži umaknili svoje petrolejske ladje.
Vendar je dodal, da bodo ameriški strokovnjaki ob določenem času pomagali Iranu pri uresničevanju sedemletnega načrta. Zaključil je. da je potrebna hitra rešitev spora med Anglijo in Iranom zaradi ponovne gospodarske in industrijske dejavnosti v državi.
Kakor ae je izvedieio v uradi-rtih perzijskih krogih, je Mos-sadlegh odbil v svojih razgovorih s Harrimainorr., da bi se od. daljil od zakona za nacionalizacijo, Perzijska vlada je danes objavila Trumanovo pismo, ki ga je Mossadeghu izročil Harriman. V rajon je Truman, pou-daril svojte zaupanje v Harri-maoia in izrdkel upanje, da bo njegov obisk «v največ ji meri prispeval k rešitvi sedanjega resnega položaja,).
Harrimana je danes sprejel zunanji minfatieT Kazerr.i. Predstavnik ministrstva je dejal, dia Kazemi zelo zadovoljen, ker je Harriman pokazal veliko ra-zianevsinij«.
V parlamentu pa je poslanec Java Ganjeni dejal, da je zadovoljen zaradi prihoda Harrimana. im, je izrekel upanje, da bodo ZD podprle perzijsko politiko za nacionalizacijo. Na današnjem parlamentarnem za-sedamju so govorili tudi o nedeljskih neredih, pri katerih je bilo ubitih 15 civilistov.
Zasedanje jie bilo zelo burno. Minister za notranje zadeve general Faziullah Zahied; je izjavil, da so te demonstracije pripravili ((partizani za mir» in «druištvo za borto proti imperialističnim petrolejskim družbam«; obe organizaciji sta pod moskovskim pokroviteljstvom. Prekinili so ga poslanci, ki so kričali, da je dail on povelje puiictji naj strelja brea .vzroka i na množico. S tem je hotel povzročiti revolucijo in vreči Mossadeg-hovo vlado, Drugi so ir.ietali krivdo na stranko Tu-d!e‘h. Predsednik parlamenta ni mogel napraviti reda. Veliko poslancev je tudi zaopstilo dvorano. Zaradi premajonega števila poslancev j1,e zasedanje zaključil in takoj naito sklical tajno zasedanje, kjer ni potrebna navzočnost toliko poslancev, kot predtvideva ustava. Razpravo so nadaljevali.
Ker vla.dia sedla j v perzijski prestolnici zopet red, so policijsko uro skjraijišalii. Prej je veljala od polnoči do petih, sedaj pa od' ene do štirih.
Izvedieio pa se je, dto je prišlo danes vseeno do neredov v bližini bolnišnice. Skupine pristašev stranke Tudeh so zahtevale od policije, naj jim izroči trupla nedeljskih žrtev. Pozneje so policijo napadli s kamenjem in palicami. Policiji je prišioi na pomoč 7 kamionov vojakov.
Neugodna trg. bilanca Velike Britanije
LONDON, 17. — Britansko trgovsko ministrstvo je sporočilo, da je Velika Britanija letos v prvi polovici plačala za uvoženo blago okrog 550 mili-jonov funtov šterlingov več, kot pa je dobila s svojim izvozom, medtem ko je neugodna trgovinska bilanca za vse lansko leto znašala 340 milijonov funtov šterlingov.
Pretekli mesec je Velika Bri-
tanija izvolila za 200 milijonov funtov manj kot aprila in maja. Blago, izvoženo v ZDA, je doseglo vrednost okrog 13 milijonov funtov šterlingov, t. ji okrog 2 milijona funtov šterlin. gov več kot prejšnji mesec. Vrednost izvoza v Kanado je znašala nekaj nad 12 milijonov funtov, t. j. več kot 2 milijona funtov -manj kot maja.
Hoffmanove 4 točke
WASHINGTON, 17. — Pr d komisijo ameriške zbornice za zunanje zadeve, je Paul Hoffmani, bivH glavni ravnatelj ECA. zagovarjal naslednji načrt- 1. Razivoj ameriške vojaške’ sile, ki bi bila ((prepričljiva« proti vsakemu napadu; 2. Zopetna uvedba ameriške zunanje politike dveh strank, ki bi se ne ozirala na svojo ideologijo. temveč bi uipoštevaia žielje ljudstev po svetu po izboljšanju svojega položaja; 3. Organizirani)® realističnega načrta za informacije in propae gandto; 4. Pričetek nove gospodarske protiofenzive, kot je bil Marshallov načrt.
Hoffman je prepričan, da bi stala ZDA izvedba njegove četrte točke dive milijardi dolarjev.
Izjave ameriškega visokega komisarja v Avstriji
DUNAJ, 17. — Ameriški visoki komisar v Avstriji, Wal-ter Donneliiy je1 izjavil, da so ZDA pripravljene podpisati avstrijsko mirovno pogodbo. Z njo bl Avstrija končno dobila ssvojio suverenost. Zapadine ok.u-pacijsk«, čete bi se umaknile takoj ko bi s,e umaknile sovjetske Donneily je prispel v teh dneh iz Waishingitcma.
Soodgovornost vojakove družine
BeOGSAD, <7. — *Borpa» poroča, da po najnovejših določbah', ki so jih dodali bolgarskemu i>oja$kenvu kazenskemu zakonu, je za vsak zločin, ki go izvrši bolgarski vojak, soodgovorna tudi njegova družina, S takšnimi ukrepi skušajo b cigar ski kaminformovaki obtosb-niiki opravičiti maščevalne u-krepe in internacije, ki jih, vršijo v škodo prebivalstva v obmčjnih krajih ob jugoslovanski meji.
RIM. 17. — Predsednik republike Einaudi je danes zju-Ira-j in popoldne sprejel predsednika senata De Nicolo. Prava posvetovanja so se začela popoldne, ko Je De Gasperi v parlamentu in senatu sporočil ostavko svoje vlade. Seja parlamenta in senata sta bili odloženi.
Popoldne je predsednik repu. bilke ponovno sprejel De Nicolo kot predsednika senata, pozneje pa ie sprejel predsednika parlamenta Gronchija. Po razgovoru s predsednikom republike ni Gronchi podal nobe. ne izjave, Bivši predsednik parlamenta Orlando, ki ga je nato predsednik, sprejel, pa je novinarjem izjavil na vpraša, nje, ali Je po njegovem mnenju nastal položaj za razpustitev obeh zbornic, da je to vprašanje zanj povsem noyo in da kri-za ne bi smela biti dolga.
Pozneje se je pri predsedniku republike oglasil Saragat za njim pa senator Terracini, ki je po razgovoru novinarjem izjavil: «Ce se hoče kriza rešiti tako, da bomo imeli jamstvo za nepretrgano politično življenje v deželi, mora biti kriza dolga, kajti če bi, jo hoteli zaključiti na kratko, bi to pomenilo da se hoče samo nekaj zakrpati in krpanje ni nikoli dobro«.
Na druga vprašanja je Terracini odgovoril: «Ceprav so krize vedno nezaželeni incidenti, se sedanje krize veselim, ker ie predstavnikom opozicije dovolila, da predsedniku republl
MNENJE POLITIČNIH VODITELJEV O KRIZI ITALIJANSKE VLADE
Predsednik republike začel posvetovanja - Sestanek parlamentarnih skupin in resolucija nennijevcev - Za in proti liniji Pella
dolgo ni dogajalo«.
Nekemu novinarju, ki ga je vprašal, ali so po njegovem dani pogoji za razpustitev o-beh zbornic, je Terracini odgovoril: «Upamo», Prvi dan posvetovanj je predsednik republike zaključil z razgovorom s senatorjem Nittijem in Parrl-jem. Senator Parri Je novinarjem izjavil, da upa, da bo kriza kratka, ter Je dodal: oKriza ne povzroča skrbi sam« na sebi, pač pa zaradi možnosti, ki jih odpira. Potrebna je moč. na in trdna vlada«.
Jutri zjutraj bo predsednik republike sprejel voditelje parlamentarnih skupin. Prvi bo Togliatti, nato Scoccimarro, Bettiol, Cingolani itd. Popoldne pa bo sprejel predsednika republikanskih senatorjev Mac-rellija ln za njim ostale predsednike senatnih skupin.
Z druge strani pa je De Gasperi sprejel predsednika demokristjanske skupine v parlamentu Bettiola. Sestale so se
tudi parlamentarne skupine.
ke obrazložijo svoje "stališče n i Prva se je sestala parlamentar-
Popoldne pa parlamentarna Skupina socialdemokratov in. liberalcev. Prav tako se je sestal tudi izvršilni odbor skupno s parlamentarnima skupinama republikanske stranke. Za petek so sklicali sejo vodstva stranke skupno s parlamentarnima skupinama. Na tem s€‘ Stanku bodo razpravljali o stališču stranke do sedanje krize. Republikanska stranka ne misli postaviti zadržkov glede sodelovanja liberalcev in socialdemokratov v vladi. Vendar pa zahteva od krščanske demokracije, naj se v zyezi z upravnimi volitvami v Južni Italiji, izogne povezavi z MSI.
V krogih vladne večine izražajo mnenje, da je hotel De Gasperi z ostavko razjasniti skrajno zamotan položaj, ki bi znal postati nevaren. V republikanskih krogih pa se kaže nekaka negotovost o umestnosti, da se javno mnenje v zahodnih državah postavi pred izredno svojevrsten položaj' Položaj vlade, ki razpolaga z močno večino, ki pa kljub temu odstopi. V istih krogih po-
ta položaj in zahtevati, naj vsakdo prevzame svojo odgovornost in jasno določiti, kakšni naj bodo odnosi med stranko in vlado.
Mnenje liberalcev pa se je že izrazilo na zadnjih sejah stranke. V teh krogih se poudarja, da so že jasno pokazali na vzroke, ki so morali prej ali slej privesti do krize: politične krize, ker obstoj dveh močnih struj v demokr-ščanslci stranki teži za tem, da stranko premakne z njenega centruma; gospodarske krize, ker glede gospodarske in finančne politikp je opaziti v stranki centrifugalne težnje; pogumno iti po poti reforme birokracije.
Glede socialdemokratov pa je omeniti stališče senatorja Romite, ki pravi, da gre za politično m gospodarsko krizo večinske stranke, ki zaradi svojega heterogenega sestava ne more postaviti nove linije, ki nai koristno nadomesti ono, ki Je že propadla. Romita Je mnenja, da tudi to pot ne bo prave krize, pač pa le pre-osnova vlade, kateri bj de*el»
£
ne služijo take spremembe ničemur. Prava kriza pa lahko nastane samo, če se predhodno razpišejo politične volitve.
Po mnenju kominformistov Pa se bo položaj postopoma še poslabšal, če ne bodo imeli po. guma vprašanje temeljito načeti; parlament in demokracija pa bosta še bolj zgubila na svojem prestižu. Zato izjavljajo, da je potrebno razpisati predčasno politične Volitve, medtem pa naj pridejo v vlado možje, kl naj dokažejo, de hočejo popraviti dosedanjo politično linijo, pa čeprav pripadajo večinski stranki. Bolje pa, naj vlado prevzame tuja oseba, kl je nad vsemi strankami in ki naj da vsem Jamstvo nepristranostl.
Nennijevci pa so z resolucijo, ki so jo sprejeli na sestanku parlamentarnih skupin in izvršilnega odbora stranke, zahtevali vlado miru na zunaj in ki naj strogo spoštuje ustavo v notranjosti. Glede gospodarske politike pa se zahteva rešitev vprašanja splošnega skrbstva, ki se danes zanemarja zaradi oboroževanja.
V novinarskih krogih, ki navadno izražajo misel važnih proizvodnih struj,. se nocoj poudarja potreba, da se deblokira linija Pella, ker da Je samo pod tem pogojem, sam0 z bolj pogumno politiko produktivnih investicij mogoče «ukrasti čas komunistom« na mednarodnem področju pa dokazati, da «motor italijanske obrambe lahko v celoti deluje*.
Končno pa ne manjka gla. sov, kl odločno podpirajo dosedanjo finančno politiko in odkrito obtožujejo Pellove nasprotnike egoizma. Ti egoistični momenti so po mnenju zagovornikov Pelle: želja, da bi z razvrednotenim denarjem plačali 250 milijard Obligacij, ki so bile izdane v prepričanju, da bo lira padla namen naprtiti srednjim slojem stroške oboroževanja: namen, da ne postavijo na trg po zniža< nih cenah blaga, ki ga imajo v zalogah; končno da ne bi iz inozemstva priklicali kapitelov, ki so jih izvozili.
To je politika — zaključuje1 jo pristaši Pelle — ki vodi «do proletarizacije srednjih slojev in pripravlja D0t državljanski vojni*.
* * Ijc
Skupina amerikanskih senatorjev je danes prišla z letalom v Rim, jutri in pojutrišnjem pa se bodo razgovarjali z De Gasperijem, z zunanjim ministrom, z ministrom za o-brambo in z zakladnim ministrom. S tem v zvezi so se danes sestali De Gasperi, Pella, Pacciardl, Campilli in La Mal-fa in nekateri drugi funkcionarji.
Nemško premoženje v ZDA
WASH.TNGTON, 17. — Arne-riški urad za tuje premoženje je sporočil, da znaša vrednost nemškega imetja y ZDA, ki je bilo zaplenjeno za druge svetovne vojne, 335 milijonov dolarjev. Poročilo dodaja, da bo treba še precej časa, preden bo urejeno vprašanje nekaterih ameriških družb, ki so bile nekoč v celoti ali pa samo deloma nemška last. Okrog 90 milijonov dolarjev, ki so jih doslej dobil; s prodajo nemškega imetja v ZDA, so izročili komisiji za vojno škodo zaradi izplačila odškodnine osebam, ki so trpele podi nacisti.
Italijanski delavci odhajajo v Avstralijo
RIM, 17. — Kmalu bo odšlo okrog 15.000 italijanskih' delavcev v Avstralijo, kjer bodo za-pioslerai pri različnih delih. To preseljevanje Italijanov v Avstralijo se izvaja na podlagi italijansko - avstralskega petletnega sporazuma.
Kratke vesti
AMMAN, 17. — Jordanski ministrski predsednik, Samyr paša Rlfal Je zahteval orožje In denar, s katerim bl ojačili obranv* bo arabskih držav.
BIG SPRINGS (Texas), 17. — Zaletela sta se tovorni avtomobil in avtoclsterna. Bill so 4 mrtvi in 21 ranjenih.
ANKARA, 17. — Turški notranji minister je javil parlamentu, da bo vlada prepovedala ver* sko sekto «Tldjani». kl Je v zadnjem času priredila več demonstracij proti republikanski vladi.
OSLO, 17, — Norveška vlada je Javila glavnemu tajništvu OZN, da je pripravljena dati na razpolago Združenim narodom oddelek svojih vojakov, kl bi mogli prevzeti kl bi jim jih zaupala OZN.
LONDON, 17. — Velik ro) čebel je danes popoldne napa. del v strmoglavem, letu en,o izmed največjih cgst v londonskem središču, Valbermarl« Street. Promet na cesti je bil za nekaj minut prekinjan.
Končno so se čebele zbral« na drevesu v bližini nekega elegantnega damskega frizer**. Nek policaj, ki je obenem tudi čebulni ati«.kovrjak pa jih j* y kiatkem času uspel ogrebsti,
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Sreda 18. julija
Kamil, Miroslav Sonce vzide ob 4.31, zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.20. Luna vzide ob 20.07, zatone ob 3.24. Jutri, četrtek 19. julija Vincenc, Radoš
_
Z OBČINSKE SEJE
Načrt za preureditev staleža
občinskih uslužbencev soglasno sprejet
.Marljivost" občinskih svetnikov narašča s približevanjem volitev
SLAVA PADLEMU BORCU!
lliktoi tjiihtiimč
«Marljivost» občinskih sveto, valcev in odbornikov tem bolj narašča, čim bolj se bližamo pričetku predvolilne kampanje. Pod označko «marljivost» seveda ne mislimo tudi točnosti ob. črnskih sej, ki pričenjajo kljub vsem opominom ter ostrim kritikam z ogromno zamudo, temveč samo vzdržljivost svetovalcev, ki so se na včerajšnji občinski seji «zabavali» glasovati ter ponovno izglasovati razne spremembe v načrtu za preureditev staleža občinskih uslužbencev vse do 23. ure, ko je bila seja končno zaključena.
V glavnem je bilo na včerajšnji občinski seji govora o načrtu za preureditev staleža občinskih uslužbencev, rja katere, ga kritike, izrečene s strani nekaterih svetovalcev, sta v glavnem odgovorila odbornika Bo-netti in Cumbat. Odbornik Bo-netti se je omejil le na pobijanje kritik izrečenih slede vprašanja uslužbencev podjetja 2a vzdrževanje mestne čistoče (netezza urbana), o katerem je bilo tudi govora v že prej omenjenem načrtu, medtem ko je odbornik Cumbat odgovoril na vse ostale kritike. Bonetti je ob koncu svojega govora izjavil, da je prepričan, da bo predvideno število cestnih pometačev zadoščalo za vzdrževanje mestne čistoče, s čemer je hotel dokazati, da so izjave manjšine glede premajhnega števila uslužbencev neutemeljene. Svoj govor je zabelil z njemu že domačimi izrazi na račun predstavnikov manjšine, s čemer je dokazal, da ni zmožen obravnavati tako važnih problemov s potrebno hladnokrvnostjo ter objektivnostjo.
Odbornik Cumbat je bil tokrat skorajda bolj dolg, kot pa takrat, ko je imel glavno poročilo o vprašanju preureditve staleža občinskih uslužbencev. Odgovoril je na razne kritike občinskih svetovalcev ter se je na dveh mestih dotaknil tudi ■izjav svetovalca Ljudske fronte tov. Dekleve, ki je v svojem govoru o tem vprašanju med drugim izjavil, da obstaja po njegovem nevarnost, da je bil načrt za preureditev staleža v svojih številnih delih napravljen «po meri*, torej v korist posameznih oseb ali posameznih kategorij v škodo drugih.
Zaman smo pričakovali, da bi se odbornik Cumbat dotaknil vprašanja, ki ga je tov. Dekleva s takšno odločnostjo postavil ter sta ga za njim ponovila tudi svetovalca Agneletto in Giampiccoli in sicer pravice slovenskega prebivalstva uporabljati svoj materinski jezik v odnosih z občinsko upravo. Prepričani smo. da odbornik Cumbat tega problema ni izpustil za to. ker bi ga bil pozabil, temveč ga je zamolčal, ker smatra, kot smatrajo z njim vsi italijanski šovinisti, da pač slovensko prebivalstvo nima pravice do uporabe svojega materinega jezika.
Čudimo se kominfomističnim «branilcem» interesov slovenskega prebivalstva, ki so se spomnili omeniti vse mogoče
malenkosti ter so imeli prav glede tega vprašanja naravnost kilometrske kritike, da niso niti z besedice omenili te nove krivice na račun slovenskega prebivalstva; čudimo se tem bolj, ker so privlekli v vidiku bodočih volitev na dan vse mogoče argumente, s katerimi bi lahko preslepili svoje somišljenike ter se pokazali pred njimi v lepi luči, a so tega vendarle izpustili.
Po prečitanju dolgega poročila je odbornik Cumbat predlagal celo vrsto raznih sprememb k že predloženemu načrtu za preureditev staleža občinskih uslužbencev, katere so postavili v diskusiji o tem vprašanju predstavniki večine in manjšine. Njegovi predlogi so šele podžgali kominformista Brocchija. ki je skorajda vsakemu predloženemu predlogu pristavi] še nov predlog v imenu svoje stranke. Pričelo se je seveda glasovanje i enih, j drugih predlogov. Ubogi svetovalci in odborniki, ki razen Cum-bata in Brocchija, zelo slabo poznajo ta problem, so bili zaradi tolikega glasovanja popolnoma zmešani in zgodilo se je,
sovali za predloge manjšine, ali obratno samo zato, ker niso vedeli zakaj sploh gre in kakšno naj bo njihovo stališče do predložene spremembe. Da bi za kominformisti preveč ne zaostajali, sta dala nekaj svojih predlogov tudi svetovalca De-lise in Morelli; ti njuni inter-venti so pa imeli samo ta učinek, da so zmešnjavo v občinskem svetu še povečali ter da je postalo glasovanje kar cela burka.
Po tolikem prerekanju, glasovanju, ostrim kritikam, ki so dali slutiti odločno opozicijo manjšine, je bil končn0 načrt o preureditvi staleža občinskih uslužbencev brez vsake ovire soglasno sprejet. Mislimo, da je tak izid diskusije o tem vprašanju _ presenetil tudi največje optimiste, ki so po tolikih kritikah kominformistov računali na njih opozicijo.
Izglasovanju načrta so sledile še volitve petih revizorjev za pregled računov. Izvoljeni so bili svetovalci: Gregoretti, Ver. celli, Brocchi, Baici in Hara-baglia.
Prihodnja redna občinska se-
Iz pisem tržaških otrok
' zaUisluo in navdušenje nad poticami v
Tov. Viktor se je rodil na Jezeru pri Borštu 11. *naja 1917. Po poklicu je bil trgovski vajenec. V partizane je odšel 2. marca 1944. Bil je vojak X. brigade. Po mnogih težkih bojih je padel pri Stični IS. julija 1944.
da So predstavniki večir.e ala-1 ja bo v petek ob 18.
MAPA GRAFIKE slikarja A. ČERNIGOJA je naprodaj v knjigarnah Stoka, Ul. Milano, Fortunat, Ul. Rossini in v Gorici: Katoliška knjigarna.
IZPRED SODIŠČA
Užaljen predstavnik MSI
išče zadoščenja pred sodiščem
Pred kazenskim sodiščem sta se morala včeraj zagovarjati zaradi klevetanja v tisku 36-letni Rodolfo Viani Unterwe-ger, pisec članka o seji občinskega sveta, ki je bil objavljen v številki 81 tednika «11 Gior-nale del Lunedi« z dqe 18. junija t. 1. in odgovorni urednik istega 27-letni Pasquale Car-pinteri, ki je dovolil objavo. V članku pripoveduje pisec, da sta se po neki občinski seji svetnik Forti in predstavnik MSI kapetan Luigi De Mani-cor sprla med seboj, ker ni Manicor podprl predloga večine. Pisec nadalje zatrjuje, da je Forti zabrusil De Manicor-ju v obraz dobesedno:	((Sra-
mujte se ob spcminu svojega očeta. Sramujte se!» De Manicor pa je v tem članku spoznal žalitev, češ da je nevreden sin svojega očeta ter sodno postopal proti obrekovalcu. Med razpravo so dognali, da Sp bile navedene besede neresnične in da se stvar ni zgodila. Razpravo so preložili na kasnejši čas.
Kaznovana tatvina
in napad na stražnika
Dva stara znanca Giovanni Braico in Giuseppe Sirza sta se 1. julija zvečer srečala na cesti in vesela snidenja sta se odpravila v razne bare, kjer sta popila nekaj osvežujočih pijač. Zadnje kozarčke sta spi-
la pri «Sternu», nakar sta se odpravila proti Ul. Romagna. Avtomobili ob pločnikih so jima vzbudili željo, da bi se dalo pobrati kaj iz njih. Z neukim orodjem sta odprla avto last nekega Marcuccija in v notranjosti vdrla v predalček, iz katerega sta pobrala žepno svetilko, torbo ter na.vlOnsko ščetko z glavnikom. Glavno besedo je imel Braico, medtem ko mu je Sirza samo pomagal Dri delu. Pot jim je pa vodila še dalje po Ul. Remagna in ne bodi len, se je Braico spravil tud; nad avto ameriškega podpolkovnika Morseja. Cim pa je razbil šipo vrat, je pred njiju stopil finančni stražnik RaouJ Verona, ki ie oba odpeljal v podDOlkovnikovo stanovanje. Medtem ko je ta telefonsko obvestil policijo, je Sirza vzrojil in s pestjo udaril Verono po obrazu in mu prebil zgornjo ustnico, tako da se je moral zateči v bolnico, kjer je sicer okreval, vendar bo celo življenje nosil znak poškodbe.
Ta pustolovščina obeh prijateljev se je včeraj končala pred zavezniškim sodiščem, ki je Braica obsodilo na 18 mesecev zapora in 12 tisoč lir globe zaradi tatvine z vdorom, medtem ko je Sirzo zašilo na tri leta in 6 mesecev zapora ter 12 tisoč lir globe zaradi sodelovanja pri tatvini, zaradi napada na javnega organa pri izvrševanju njegove dolžnosti in
zaradi prizadejanih poškodb.
Sodnik BayliS; tožiteli dr. Savona.
Karambol treh avtomobilov brez žrtev
Ze med poskusno vožnjo se je novi avto «Fiat 1400», katerega je vozil 24-letni Stellio Que-rim iz Ul. Brunrjer, polomil. Na Miramarskem nabrežju je hotel Querin prehiteti nek «Fiat 110.0», za katerega volanom je sedel 29-letni Elio Camali doma iz Tržača. Ko sta bila avta vštric, je Camali, da bi preprečil karambol z nekim kolesarjem. obrnil nelkolliko na le1-vo, kar je zadostovalo, da sta trčila. Da bi to preprečil je tudi Querin zavil na levo, toda nesreča je hotela, da je prav v istem trenutku zavozil z nasprotne smeri drug avto last Oskarja Starca iz Ul. del Friu-li. Oba avtomobila sta trčila in se zarila drug V drugega. K sreči ni bilo ranjencev, le vozila so precej poškodovana.
Zopet vesel dogodek za vse tiste starše, ki imaoo svoje otroke v počitniških kolonijah v Sloveniji; prišla je namreč nova pošta otrolk, ki nahajajo v počitniških kolonijah v Škofji Loki. Polhovem gradcu, Kranju in na Viču.
Nekaj matetr, ki so bile nad vsebino pisem svcljih otrok zelo navdkišene. se je zglasilo tudi v našem uredništvu s prošnjo, d!a bi vsaj v odlomkih objavili nekatera pisma-, ki izražajo navdušenie in zadbvolj-stvo malih letoviščarjev.
Zelo radii bili ustregli želji .teh mamic, toda na žalost bi najs navajanje posameznih pisem privedi^ predaleč, pri čemer bi ne frnogli zaradi po-jnsnijlkanja prostora članka niti objaviti. Upamo, da se bodo vse mamice zadovoljile s tem, Če bomo V glavnem podali sliko. ki smo. si jio naredili, ko srr.o v% prinesena pisma Pre-čitali.
Čeprav vemo, da je otrokom vsaj prvi- dtni vedno težko daleč cd svojih dragih, lahko rečemo, d& nismo zasledili v nobenem izmed1 prinesenih pisem znakov domotožja ali kakršnega koli reerazipoloženja. kar jasno kaže, da so sv otroci v krajih, kamor so bili poslani, takoj udomačili ter da so jim počitniški dom, ko tudi vsa ostala oskrba, družba in pa gostoljubnost slovenskega prebivalstva pregnali vsakršno do-' motožje ali. nerazpoloženje, ki bi se bilo sicer pojavilo.
Vsa pisma malih Tržačanov pričenjajo navadlno s temi besedami; ((Počutim* se zelQ dobro. sem vesel in sem se že tudi popravil. Želel bi ostati v počitniških kolonijah še z drugo skupino. Nikar nE skrbite zame. ker še imam res zelo dobro».
Posebno nas je gandlQ pismo mladega «letovičarja», ki mu je ime Klavdij in ima po pripovedovanju mamice komaj šest lit Verjetno je narcčil komu, da mu je pismo spisal, sam P& ga je seveda sestavil. Iz preprostih in nekoliko zmešanih stavkov, ki so pač Diod njegove fantazij e, _ je raizbrati. da mu v Š’oveniji zrdo ugaja, da se počuti zelo dobro, <ja je bilo potovanje zelo dolgo ter da mo. ra vsa(k dan po kosilu spati ('kar mu verjetno ne prija — a pri ja prav gotovo njegovemu zdravju). Potem pa še našteje kaj dlolbrega je pojedel in kako si je do Sita že večkrat privoščil borovnhv.^ jih tukai v Trstu Je poznfSf m. «VeS mama.
umaizai sem eno sragco, pa ne boš huda. Majnie?))
Naj hi omenili pismo druge takšne (detoviščarkes, ki prosi mamico, da bi lahko ostala v
Pri spenjanju vagona k lo-«Tako je navezana name, da sem st bala, da sploh n? bo hotela ostati v koloniji. Sedaj ji je pa žal, da bi se vrnila domov. Ji mora pa res zelo ugajati v Sloveniji, če je svoje mnenje tako spremenila«.
To so prvi vtisi tržaških citrok iz počitniških kolonij v Sloveniji. V prihodnjih dneh bo prav gotovo sledila še druga pošta, ki bo verjetno pisana v prav tako navdušenem slogu, kot sedanja.
Zaboj delavcu na glavo z osemnajst metrov višine
Nadvse tragična smrt je včeraj doletela med delom pri popravljanju nekega hangarja Splošnih skladišč v starem delu pristanišča 67-letnega Petra Krečiča iz Ul. del Friuli št. 333.
Krečič je bil zaposlen na vznožju visokega hangarja, kjer je nalagal dvigalo s potrebnim zidarskim materia-
I z ISTRSKEGA OKROŽJA
Nikoli več pofl suženjstvo zatiralcev!
Protestna zborovanja proti gonji italijanskih šovinistov po vsem Istrskem okrožju
Te dni so po vsem Istrskem I iredentistom in novim D’An-) sam protestni klic:
...	i	j	l	_	_	«   _ - -  Jin	apI	AT r, Krv rt '1C \7 a T
dkrožju velika protestna zborovanja in protestni mitingi. Na teh zborovanjih in mitingih ljudstvo Istrskega okrožja odločno in ogorčeno protestira proti iredentistični gonji italijanskih šovinistov v zvezi s tržaškim vprašanjem. Združeni kot v času NOB, Slovenci. Italijani in Hrvati, delavci tovarn in podjetij, zadružniki, preobra-ževalci nekdanjih po krivdi fašizma zaostalih vasi, v napredne in socialistične vasi, slovenska prosvetna društva. Italijanska unija itd. ogorčeno dvigajo proteste in se izražajo za gospodarsko, kulturno in politično svobodo, katero uživajo pod ljudsko oblastjo. S teh zborovanj in mitingov pošiljajo pozdravne brzojavke in pisma tovarišu Titu in izražajo ne-omajeno zaupanje kot edinemu •uresničevalcu teženj malih narodov po svobodi in neodvisnosti.
V naslednjem prinašamo nekaj izvlečkov iz raznih brzojavk.
V brzojavki, ki so jo poslali delegati slovenskih prosvetnih društev Izole, Kort in Strunjana. ki so imeli v nedeljo protestno zborovanje v Izoli, pravijo med drugim:
«V imenu vsega slovenskega ljudstva na področju naših prosvetnih društev povemo vsem imperialističnim hujskačem da se bomo z Vami na čelu uporno borili za našo kulturno, gospodarsko in politično svobodo kot smo se borili v času NOB».
Italijanska unija, ki združuje Italijane Istrskega okrožja, je poslala brzojavko, v kateri je med drugim poudarjeno, da šovinistična, reakcionarna in ko-mmformistična propaganda dokazuje, da v Italiji še niso^ pozabljene Imperialistične težnje ki so v te kraje prinesle mrž-njo, nacionalno zatiranje in revščino. Nadalje je v brzojavki poudarjeno, da kličejo vsem
nunzijem, da je bodočnost Istrskega okrožja z krvjo zavezana z narodi socialistične Jugoslavije in da nobena sila ne bo odvrnila Italijanov Istrskega okrožja od tega cilja. Brzojavka zaključuje: «Tovariš Tito, izražamo Ti našo hvaležnost za odločno in trdno izjavo, ki si jo izrazil v zadnjem govoru v imenu narodov Jugoslavije, ki tolmači tudi naše želje, naše gospodarske politične in socialne težnje«.
Prebivalci • vasi sv. Antona pri Kopru pravijo v svoji brzojavki:
«Naj vedo. da smo si znali sami začrtati usodo skupno i jugoslovanskimi narodi in da jo bomo znali čuvati in utrjevati v dobrobit našega ljudstva.
Vprašanje Trsta naj jim ne dela preglavic, kajti če je kakšen, ki ima pravico, je to tu živeče prebivalstvo*.
Delovni kolektiv tovarne De-langlade v Kopru pravi v brzojavki med drugim:
«Novim D’Annunzijem, De Gasperiju, CLN in kominfor-mistom odgovarjamo, da smo že davno odločili o naši prihod, nosti. da smo tu mi gospodarji tovarn in zemlje in da v bratski slogi me<j Slovenci, Italijani in Hrvati, skupno z narodi Jugoslavije gradimo socializem. Končno povemo vsem tem gospodom, da ima pri rešitvi tržaškega vprašanja besedo tudi Jugoslavija in volja Tržačanov!#
Delavci tovarne pohištva «STIL» v Kopru poudarjajo v brzojavki, da naše ljudstvo ne bo nikoli več dovolilo, da bi italijanski imperializem znova stopil s svojim škornjem na našo osvobojeno deželo*.
Tudi iz BuHčine pošilja ljudstvo brzojavke tovarišu Titu. Tako so poslali s protestnega zborovanja br^oiavke prebivalci Nove vasi Rvtonigle in fron-tovci iz Basanije.
Iz vseh brzojavk! odmeva en
Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil nas krvavo! Naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, na. še pravo!
Kampel-Salara
Člani kmečko delovne zadruge Kampel - Salara so letos že dovršili mlatev. Pridelek je dober, saj so pridelali 92 stotov pšenice medtem ko so predvidevali, da je bo 65 stcftov. Tudi če so posejali manj površine s pšenico kot lani, je pridelek večji, ker so zemljo bolje obdelali.
Tudi v ostalem so zadružniki zadovoljni. Nasadili so okoli 40.000 sadik paradižnika, ki že daje prve sadove. Krompir je prav tako lep in pričakujejo dobrega pridelka. Grozdje že več let ni tako dobro kazalo, kot letos in prav tako oljke.
Portorož
Delovni kolektiv »Palače Hotela* je imel svoj prvi širši sestanek, na katerem je določil datum ustanovnega občnega zbora sindikalne podružnice podjetja. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo pokrenil vse potrebno za potek občnega zbora.
Pri splošni debati se je pokazalo, da obstojajo razne težave in neprilike kot povsod kjer se ustvarjajo nova podjetja. Pokazala se je potreba da se takoj po formiranju sindikalne podružnice pristopi k izvolitvi delavskega sveta, ki bo aktivno posegel v vsa vprašanja podjetja ter prevzel odgovornost za poslovanje, uspehe in neuspehe v podjetju.
kem številu udeleži sprejema in pozdravov brigadi naše požrtvovalne mladine, ki je častno izpolnila naloge, ki so ji bile dane pri gradnji mladinske proge in je bila za to štirikrat razglašeno za udarno.
Priprave za proslavo 22. julija dneva vstaje
Okrajni odbor Slovensko -italijanske antifašistične unije in Zveze borcev organizirata za dan obletnice vstaje slovenskega naroda 22. julija veliko politično zborovanje v Kopru.
V okviru proslave se bodo izvajale kulturne in športne prireditve ter zabave. V nedeljo popoldne bocto kulturne prireditve in zabave v Šmarjah, pri sv. Antonu, v Semedeli in Dekanih.
V Kopru bodo izložbe v trgovinah spremenjene v razstave slik iz NOB in okupatorjevih zločinov nad našim ljudstvom.
Povratek mladinske brigade
Jutri 19. julija se bo vrnila po dveh mesecih dela na »rogi Doboj - Banja Luka mladinska delovna brigada koprskega okraja. Sprejem brigade bo na Titovem trgu ob 12 uri. Vse’ demokratično ljudstvo Kopra je vabljeno, da se v veli-
Uspešno delovanje zadruge v Brtonigli
Ta zadruga, ki je bila ustanovljena leta 1946, je začela z majhnimi sredstvi. Začetek je bil kot pri vsaki stvari težak. Upravni odbor pa se težav ni ustrašil, temveč jih je premostil. Ko je dobila zadruga ustrezne prostore in so člani videli, da je res njihova zadruga. se je število naglo dvigalo. V letu 1949 je imela zadruga že 827.000 din dobička, v letu 1950 pa 870.000 din.
Na letošnjem občnem zboru je bil sprejet sklep, da se za 30 odstotkov čistega dobička nabavi raznega orodja, ki bi ga zadruga potem posojala svojim članom. Pri tem bi prišle v poštev brane in kosilnice, katerih članom še najbol-j primanjkuje.
lom. Okoli 9. zjutraj je mož zapel na kavelj dvigala velik zaboj z malto in ko je bilo pripravljeno, je dal znat za dvig. Cim se je dvigalo dvignilo, je Krečič' stopil v prostor pod njim, kjer je imel nekaj dela. Nenadoma pa se je s kavlja breme odpelo in z 18 metrov višine priletelo nesrečniku na glavo ter ga stisnilo ob tla, kjer je krvav in nezavesten obležal. Delavci, ki so mu takoj priskočili na pomoč, mu niso mogli pomagati ter so poklical; rešilni avto, ki ga je pobral, ko je bil že V agoniji ter ga odpeljal v bolnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Krečič pol ure kasneje podlegel hudim poškodbam. Preiskava je dognala, da se je zaboj odpel v trenutku, ko ga je hotel neki delavec odpeti.
Izprijen mladoletnik
Nekateri amerikanski vojaki so pač naivni in zgodi se da nasedajo še mladoletnim lopovom. ki dobro poznajo, kje je treba prijeti svoje žrtve in jim izmozgati r.-ekaj denarja.
17-letni Luigi Zangrando je nekega junijskega večera ustavi! dva ameriška vojaka in jima ponudil dve pristni Francozinji. ki naj bi bili pripravljeni jima krajšati čas. Seveda bi morala plačati takoj vsak 5000 lir. Vojaka sta zadovoljna sprejela ponudbo in odšla z Zan-grandijem v nek bar. Ta pa je imel dva izhoda in medtem, ko sta Amerikanca nervozno srka. la pijače in nestrpno pričakovala Francozinji, je mladi tiček odšel skozi druga vrata in izginil. Sele nekaj dni kasneje sta vojaka fanta slučajno srečala, ga prijela in izročila policiji, ki ga je po preiskavi, med katero je stvar priznal in dodal, da se je z 10 tisoči lirami nakupi! par hlač in par že rabljenih čevljev ter ostanek zapravil na zabaviščnem prostoru, prijavila zavezniškemu sodišču,
Sodnik Baylis, ki se je bavil s to zadevo, je izjavil, da sta vojaka zaslužila, da bi denar izgubila, ker sta lahkomiselno izročila, ne da bi prej videla ponujeno stvar, vendar kljub temu r.‘i rečeno, da je stvar do- ■ voljena in da je Zangrando nedolžen. Ker pa je še premlad, je najbolje, da se z njim bavi sodišče za mladoletnike
Padec Avstrijca
Medtem ko se je 50-letni avstrijski državljan Vesel Karl Franz, doma z Dunaja in trenutno v našem mestu, vozil z motorjem proti Trstu, je v Bar-kovljah zaradi spolzkih tal zdrsnil in padel. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek.
I Avstrijskemu turistu so ugoto-I viii izpah leve noge z verjet-j nim zlomom gležnja ter se bo i moral ustaviti y našem mestu do okrevanja, to je približno 15 do 30 dr.'i in to, če bo šlo vse po sreči.
Nezgoda na delu
Da bj se izognil lokomotivi v ILVI, je 48-letni Virginio Di Bert z Vrdelce S. Cilino skočil na stran, toda priletel je ob kos železa, pri čemer se je močno ranil po levi nogi. Okreval bo v 10 dneh, če ne po kpm-plikacij.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
TRŽAŠKO O % E ?! L ,1 E
LIL
PREDSTAVE NA PROSTEM HA STADIONU „PRVI Mi
GOSTOVANJE MILANA SKRBINŠKA člana ljubljanske drame v vlogi Jošta
DANES IS. JULIJA 1951 OB 21. URI IN V SOBOTO 21. JULIJA OB 21. URI
* * | *
BRATKO KREFT
Celjski grofje
drama v petih dejanjih
Režiser JOŽE BABIC, scenograf ing. arh. VIKTOR MOLKA, odrska godba UBALD VRABEC, osnutki za kostume ANUSA SODNIKOVA.
£
TEA STARČEVA Krpečko dekle
SILVIJ KOBAL Ulrik
ERNEST 2EGA Sodnik
! Zaradi dolžine predstava opozarjamo občinstvo na točen pričetek! s ; Večerna, blagajna se zapre 10 minut pred pričetkom predstarve. '
|	Med	izvajanjem	vstop	ne	bo	dovoljen.	j
Tramvajske zveze štev. 2, 3, 4, 7 in 9.
Prodaja vstopnic za današnjo predstavo samo pri Adria-Express Ul. F. Severo 5-b irJ
19. ure dalje na stadionu.
Po končani predstavi bodo vozili iz Rotonde pri Bošketu tramvaj proge 1, 2 in *•
Veseli teater ii Ljubljane v Kopru
V petek 20. julija ob 20.30 uri bo v Ljudskem gledališču v Kopru natatopii «Veseli teater* iz Ljubljane. V soboto 21. julija ob 20.30 uri pa bo nastopil v dvorani zadružnega dtoma v Dekanih.
Z roko med odbijače vagona
Pri spenjanju vagona k lokomotivi je zaradi napačnega manevra ostal 26-letni Giuseppe Meula iz Androna S. Cilino 3 stisnjen z roko med odbijači. Po prevozu v bolnico, kjer bo ostal približno 10 do 20 dni, so mu zdravniki ugotovili precejšnjo poškodbo na. desni roki ■L verjetnim zlomom podlahtni-ce.	---------
Ni mu dišala vojaščina zato si je zaželel tujine
Trst je za marsikoga iz južnih pokrajin naših zahodnih sosedov pravi raj. To je vedel ce. lo 22-letni Frat.cesco Rizzo, do. ma iz Messine in že enkrat nezaželen gost v našem mestu. Tedaj se je z njim srečno končalo, ker so ga z izgonskim listom in s prvim vlakom odposlali domov. Mladeniča pa so pred 10 dnevi zopet srečali v Trstu, ga prijeli in ga zaslišali. Med drugim je izjavil, da je prišel v Trst z namenom vkrcati se na skrivaj na kako ladjo in odpluti v tujino. Izvedelo pu se je. da je bil pred meseci poklican na nabor in da tedaj r.-i bil potrjen. Ukazali pa so mu, naj se zopet prijavi v avgustu. Fantu pa je najbrž smrdela vojaščina in jo je hotel odkuriti. V njegovo smolo pa je prišel pred sodnika Baylissa, ki ga ni kaznoval, temveč ga je s ponovnim izgonskim listom odposlal, od koder je prišel. Pri tem je sodmk še dejal, da «na nesrečo Evropa potrebuje precej vojakov ter bi bilo bolje, če bi tudi Rizzo izvršil svojo dolžnost#.
Mnogo dima - nič škode
med požarom v rafineriji «ESSO »
Včeraj okoli 10.40 zjutraj se je v skladišču aslalta v rafineriji «ESSO Standard# pri Sv. Soboti iz neznanih vzrokov vnel požar. Ogenj je zajel majhno količno smole, vendar so ga tovarniški gasilci kmalu pogasili. Ko so nastopili gasilci s tremi avtočrpalkami, je r.-evarnost že minila. Požar ni povzročil ni-
kake škode.
Rušilne vaje angleških čet
V dneh od 19. do 20. julija 1951 bodo imele angleške čete na Svobodnem Tržaškem o-zemlju rušilne vaje, med katerimi bodo podstavili naboje s fingiranim razstrelivom pod sledeče mostove:
a) Železni most na cesti Opčine - Repentabor.
b) Zidani most pri Ricma-njih.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. julija se je v Trstu rodilo 12 otrok (1 mrtvorojen) umrlo ie 7 oseb, porok pa je bilo 6.
Umrli so: 87-letns GiusepTsina' Santalesa vd. Lisi, 76-letna Albina Pregel, 74-letni Santo Tos-sutti, 69-letni Antonio Crosara, 42-letna Aliče Cattaruzza, por. Spsngaro, 3 dnevni Paolo Miloc-co, 8(Metni Antonio Gladic.
Poročili so se: mehanik Milan Starc in gospodinja Vittoria Vi-sintini, uradnik Natale Bensi in uradnica Marija Anita Suber. narednik ameriške vojske Aron Franco in gospodinja Maria Ana-tasio, pek Armando Žigon in gospodinja Irene d’Alessio, šofer Glauco Toich in gospodinja Gon Lilijana, pleskar Giuseppe Galati in gospodinja Gemmina Palmi-sano.
OF
Krajevni odbor OF Nabrežina organizira 29. t. m. izlet po Krasu v Kometi- Vpisovanje na sedežu krajevnega odbora OF vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo, do 20. t. m.
Krajevni odbor OF Sempolaj organizira izlet po Krasu v Komen. Prijave sprejema Furlan Vida še danes.
Sektorski odbor OF Kolonko-vec bo imel sejo jujfi 19. t. m. ob
20.30 uri.
Sektorski odbor OF Skedenj bo imel seio v petek 20. t. m. ob
20.30 uri.
Ulice zaprte za promet
Občina obvešča, da bodo zaprte za promet vozil, zaradi polaganja telefonskjh kablov, naslednje ulice po navedenih datumih:
Ul. Solitario in Ul. Fonderia v ponedeljek 23. t. m.. Ul. Vidali vogal Largo Barriera v torek 24. t, m., Ul. A. Caccia vogal Ul. Oriani v sredo 25. t. m.. Ul, Fo-scolo vogal Trg Garibaldi v četrtek 26. t. m., Trg Garibaldi v podaljšku Ul. Pascoli, med Raf-fineria in drevoredom G. D’An-nunzio -v petek 27. t. nv.
Predstave na gradu Sv.
Nadaljuje se prodaja vst<X» za predstavo na gradu Sv. J j„ pri blagajni na Trgu Verdi v Galeriji Protti 2. Na je Puccinijeva opera «La Bjj me», ki bo danes 18. t. m- $ 21. uri. V glavnih vlogah 0 ^ nastopili Elena Rizzieri, Gl Di Stefano, Maria Luisa Gav jj Ugo Savarese, Michele Casaio Marco Stefanoni. Dirigiral bo gelo Questa.
IZLETI PDT
28. in 29, julija izlet na
Kr*
Škrbino in Crno prst ter na P^ slavo Simona Gregorčiča v pod Krnom. Vpisovanje do m. v Ul. Machiavelli 13 od do 19. ure.
'Od**!
in 5. avgusta dv^--^
Dne 4. izlet s taborjenjem na ob priliki obletnice
cfltv
GORIŠKEGA
PONOVNA IZVOLITEV
občinskega odbora v Sovodnjah
Potem ko je prefektura razveljavila sklep prve seje občinskega sveta iz Sovodenj, po katerem sta morala zaradi sorodstva odstopiti svetovalca Batistič iz Rupe in Devetak Mihael iz Rupe, so morali .sovodenj ski svetovalci zopet voliti župana in upravni odbor. V soboto zvečer so se zopet zbrali v gostil-ni in skupno z Devetakom in Batističem, katerih izključitev je bila neupravičena, so potrdili že na prvi seji izvoljenega župana in upravni odbor. Za župana je ostal Ceščut Jožef in v upravnem odborou pa Pipan Andrej in Tomšič Alojz ter namestnika Gulin Ivan in Devetak Bogo z Vrha.
Po volitvah so se svetovalci pomudili pri razpravljanju o dnevnem redu prihodnje seje. V glavnem so bili vsi za to, da bi na prihodnji seji obravnavali vprašanja, o katerih je bilo že govora na prvi seji občinskega upravnega odbora. Svetovalci so se drug za drugim oglasili s predlogi. Zavzeli so se zlasti za rešitev najbolj perečih vprašanj, kot so napeljava elektrike na Vrh, izročitev v deželno upravljanje ceste Goriea-Zagraj, za katero ni v stanju skrbeti sovodenjska občina. Govora je bilo o poplavah sovodenjskih polj in postopku za zajezitev Soče ter o pregledu davčne lestvice, ki mora biti izvršen do konca prihodnjega meseca.
Pred odhodom pa so svetovalci enoglasno predlagali, naj upravni odbor čimprej zahteva od pokrajinske uprave izpraznitev občinske hiše, v kateri so orožniki, kajti zelo je neprimerno sestajati se v gostilni.
Pokrajinska uprava bi morala že ob napovedi volitev izseliti iz občinskih hiš bodisi v Sovodnjah kot v Steverjanu in Doberdobu orožnike ali financo in jih popraviti, tako da ne bi bilo treba občinski upravi potikati se po gostilnah in šolah.
Obvezna oddaja pšenice
V izvajainju zakona o obvezni oddaji pšenice so kmetovalci dolžni oddati količino P^e: nvu centru, ki ga Pokrajinski
inšpektorat za poljedelstvo na oddiaijnem potrdilu.
Pridelovalci lahko oddajo pšenico samo tistemu odkupnemu civentiru, ki ga Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo navedle na oddajnem potrdilu. Zadnji rok za cddajo pšenice zapadte 31. avgusta.
Pšenica za- cddaj o mora biti posušena in njena specifična teža ne sne biti manjlša od' 75 kg za hektoliter. Odkupni centri ne bodo sprejeli pšenice, ki bi bila podvržena plesni aili kakšni drugi okvari. Zato naj pridt-lavaloi pred oddajo prinesejo na odkupni center vzorec pšenice, ki jo naimeravajo oddati.	,
Pšenico bodlo plačevatli p« sledečih cenah: mfcbikai jpšeni-ca s apfeifično težo 75 in z največ 1 odstotlkomi nesnage po 6250 lir za Stot. Za vse ostale podu obnositi glede oddaje, eene in vrste pšenice, ki jo lahko oddlaijo, naj se interesenti obr-nejo na odkupne centre ali pa km-tičke konzorcije.
Zaključek zrelostnih izpitov
Zrelostni izpit na slovenskem liceju je polagalo devet dijakov, in sicer osem rednih, ki so posečali tretji licej, in erj privatist. Izdelala sta Plahuta Tatjana in Žabkar Jost. Poprav, ne izpite v jesenskem roku pa imajo:	Delpin Neda, Kranjec
Slavko, Stekar Jožef, Vrtovec Dominik, Vrtovec Jožef in Vuk
^Na* slovenskem učiteljišču se j<* k usposobijenostnim izpitom prijavilo šest rednih dijakov in riva nrivatista. Izdelali so: One. sti Vera in Weissenfield Vida. Popravne izpite v jesenskem roku imajo: Maraš Dora, Zavadlav Darko, Husu Vijolica in Nanut Ivana. Zaostali sta Pavšič Kornelija in Reščič Lilijana,
Izlet na Koroško
Zveza slovenskih žena pripravlja za 14. in 15. avgiust izlet na Koroško.
Odhod z avtobusom bo iz Gorice dne 14. zjutrarj. Večerja in prenočišče m Celovcu.
Dne 15. obisk Vrbskega jezera in, Gosposvetskega polja. Zvečer povratek v Gorico.
Stroški za skupni potni list, voznino hrano in prenočišče znašajo'3.300 lir. Za one, ki že imajo potni list pa 2.800 lir.
Zai potni list si morajo maski letnikov 1927. 1928, 1929. 1930 in 1931 preskrbeti dovoljenje vojaškega nabornega urada iz Vidina. Prošnjo za- «Nulla osta» morajo Vložiti nia kolkovanem papirjiu za 24 lir in ji morajto priložiti kolke za nadaljnjih 24 lir.
Letniki 1932. 1933 in 1934 pa morajo omenjeni prošnji priložiti dokument, ki ga izdiaja občinski naborni urad v Ul Garibaldi.
Prijave sprejema Darko Šuligoji - urar m® Travniku samo do vlključno 24. t. m.
Razdeljevanje živil proste cone
Dne 16. julija so pričeli z razdeljevanjem živil prosite cone za telkioči mesec potrošnikom mesta Gorice in občine So-vodnje:
2 kg sladkorja na osebo na odrezek št. 54 po 196 Ilir na kg in. 0,400 kig surove kave ali 0,320 klg pečene kave na odrezek št. 55.
Z razdeljevanjem! bodo zaključili 31. julija.
Trgovci z jestvinami na drobno, upravniki zavodov, menz, hotelov itd bodo lahko dvignili naka-zila za dobavo pri Trgovinski zbornici, sobj, št. 6.
Obveščajo se vsi trgovci z jestvinami na drobno, da bodo morali odrezke priložiti prehranjevalnemu uradu v teku petih dinj po zaključenen* razdeljevanju.
Tečaj za zidarje
Na Pokrajinskem uradu za delo sprejemajo prijave za obi-
stovamje usposobljenostnih tleča i-ev za zidarje. Za omenjena tečaju se lahko prijavijo vsi brezposelni od 16. do 40. let starosti, kd so redno vpisani pri namestitvenem uradu. Tečajniki bodlo prejemali po 200 lir dnevno in 60 lir za vsakega družinskega člana. Ob zaključku tečaja bodo najboljše zidarje nagradili s 3000 lirami.
Vojkove koče. Vpisovanje
t- m'	nI]Si>
V dneh od1 11. do 19. aV® ,(ri planinski teden na Vršiču z na bližnje vrhove.	^
Dne 11. in 12. avgusta izl?* $ Triglav. Za oboje vpisovanj® 31. julija.
Dne 18. in 19. avgusta ven izlet na Triglav.
01**!
Partizanski tabor v Istrski Gabrovici
Okrajni odbor zveze k®1 NOV — Sežana priredi na ‘V vstaje slovenskega naroda« v i deljo 22. t. m. v obnovljeni isj Gabrovici okrajni partizan5" bor.	.
Na sporedu so med drUiSjJ Slavnostni govor, odkritje j) ske plošče «Tehniki SnežniKj, «Tehniki Zena», kulturni n^5 pevski zbori in dramske s jvl pl-ter prosta zabava. Za hrano ja£o dobro preskrbljeno. ^
Hrabra Gabrovica, ki se je kovala med vojno in se tudi vabi na obilno udeležbo vse pj ce, aktiviste in ostale, ki J1 gostoljubno sprejela.
Prispeuafie t Kulturni dom
OBVESTILO OPKNSKlM LEZENCEM PREDSTAVE !
STADIONU «PRVI
Krajevni odbor OF opozarja vse one, ki na jo obiskati predstavo na nu uPrvi maj», da bo za P°j tek preskrbljen poseben bus za Opčine, Trebče, B*11® Konkonel.
ADEX-tZLETj
priredij, a v e o 8
enodnevni izle* '
RIHEMBERK
Ilirsko bistriš
LABINJ
PAZIN
4. in 5. avgu5** dvodnevni izlet
BLED IDRIJO CERKNO
Vpisovanje pri Adria-®* press v Ul. F. Severo ^ tel. 29-243 do 21.
MOJI SPOM11M ISA [Dr. tavo Fermeu]
NARODNI DON
1 DANES ZVEČER NASTOPI V ..CELJSKIH GROFIH"
Gledališki umetnik
V tednu, posvečenem akciji za Kulturni dom v Trstu, se človeku nehote vzbujajo spomini W skomini. Pa tudi ne more Biti drugače, saj je bilo z nekdanjim Narodnim domom združeno vse naše življenje v Trstu, kulturno, umetniško, gospodarsko in politično, in v se-. J bajajočem se Kulturnem
ze vidimo novo središče žarišče tržaških Slovencev, osebno (in, podobno verjet-^sikateri drugi moji vrst-/ Pa imam še poseben raz-se spominjam Narodne-tfotna in ob spominu nanj Izkazujem pomen in važnost r'r^e3a kulturnega doma. Na-]ib,nemu. domu se wram v vestni 2a>lua^ti. da sim potne verigi Sfm' Brez njega bi Oih url*	r	mn°9o	dru-
™r?ItLTlm0mni10
tnlačpr, ; yl ostal narodno £mil	Tako	pa
eivljenie L L K vodlla vse VovezaL > me ^ tako tesno
da na Tržaški	™r°'
t>riwc?	s°me
od njeja^ krajevno ločile
jS W 3e žiya s^ka v bo, » tri-
šlamnikn	acah> 2 majcoin
tenj™?,T/a.9laui mimo <<fce‘
L ri„,. tedanii Ulici Torfente b ^	hiše	ob
GePJ»r fcf so jo mestu „	* na njenem
Sto.noBai°rtUiili Porodni dom. tfofffi ;n. se’n‘ °*3 začetku Akve-
V Pm« nos!’! kosilo očetu ihta ;aL*' Pousem bi ve-B. pa^ stika, /vi jo je podal tržaški v, ?	;ten$0i «Moj
Iu»,	’ 0 tržaškem «mu-
Voeneje r°r Za eno oen&racijo še bil i Le da v meni, ni temveč ponos, biti Slovenec, roda .k~a se™ to čustvo sko-je ta ,	1	v samim sebi. Da
tesno .avest Postala očitna, je nora ZVezi z Narodnim do-
*£*"«*« Narodni dom, me tistih ulicV}^ POt vsak dan 1X1
daj član Narpdnega sveta in sem kot tak upravljal arhiv. Narodni svet je imel svoje prostore v Slovenski čitalnici. Iz previdnosti smo spise, ki jih nismo potrebovali, shranjevali v varnostnih sefih Tržaške posojilnice in hranilnice, ki je bila v istem nadstropju Narodnega dčma. Ko sem nekega jutra šel v posojilnico po nekatere spise in sem se vračal v čitalnico, sem našel pred vhodom karabinjerje. Spoznal sem takoj, da so prinesli odlok o razpustitvi. Zato sem se obrnil in rešil dokumente, ki bi bili sicer zaplenjeni. Omenjam ta dogodek posebej zaradi tega, ker sem od tedaj začel zbirati material o našem življu na Tržaškem in na Primorskem in nadaljujem
V TRSTU
to delo še danes.
Življenje Narodnega doma pod italijansko okupacijo ni trajalo dolgo in Narodni dom ni dbčaka.1 niti aneksije. 13. julija 1920 je postal žrtev nahujskane in podivjane italijanske nacionalistične drhali. Kakor da bi hotel še v zadnjih trenutkih svojega obstanka pokazati, da je bil žarišče vsega slovenstva v Trstu, so njegovi plameni visoko švigali proti nebu zahtevajoč zadoščenje za ta grozni zlOčin. Vsaj delno, čeprav nezadostno zadoščenje naj bi bila gradnja novega Kulturnega doma.
Včeraj smo objavili sliko prve kranjske kolonije, danes pa si oglejmo stanovalce druge. Otroci so nase 1 jeni v mladinskem domu »Fran ceta Prešerna«
V Trstu se mudi kot gost Slovenskega, narodnega, gleda-iišča gledališki umetnik Milan Skrbinšek, ki bo danes zveier nastopil v vlogi Jošta v «Celjskih grofih«.
Milan Skrbinšek si je kot igralec, režiser in učitelj mnogih slovenskih igralcev pridobil velike zasluge za razvoj slovenske gledališke umetnost-, Posebno mesto pa zavzema v zgodovini tržaškega gledali-
PRIMORSKI PARTIZANI V LUČI IN SODBI ITALIJANSKIH POROČIL
stanov,
zu w na periferiji mesta bli-morai	ke cerkve. Zate pa je
ba „ a rastoča ponosna zgrad-vtis !?ravljati name še globlji £e zunanjost zgradbe je
ker sem tedaj že
^Šala
sJcili
zivljenjski moči trža-Slovencev
in je morala kakš"'- Zavest v omahljivcih. S hoiir. Pričakovanjem sem njo . ^o palače med grad-z nuln °bčudoval glavna vrata
. UKUsno - i *-i_________ -
2? 0 b*i
,sn° a močno železno ogra-
Poslitm mramorju in z živo dofti 7111,1 i šipami. Nad vho-ie v zlatu blestel iz Panj z lete-Posojil^1’ ,/cot znak Trža-le z9radii sC,e in hranilnice, ki Ko “a Orodni dom.
3 in s	Prvič prestopil
tivno Stoni' .°3ledal reprezentar 3^dališko SCf' °kusno okrašeno ali čitalniCn Vorano z galerijo sern Postal r»n • ?TUge Prostore’ s®nj tudi ■ n,čno ponosen, da ie vse to .	Slovenec
Povsem, naš? SCm uidel> "°*e> In • kot
sredn^m,ln^n’ kako sem prvemu dil,-1 Prisostvoval
rodnem dni ernu shod“ « «a-> PrJ°lU:Pb ^ priliki
terim
uku
ranjke,
slišal
gbvoriti sedaj
me
Oa Pavlu Gvošlja, s ka-
je
aKUPn0 deu’’" pozneje ve < e o u «Prfrodoslou
vezalo
--"v.,,	 nem
"i Drprf  °koli «Proteusa».
fc pHrot°~
«ono,
'sam
Jeziku
da
temveč o to pa v ta-in s tolikim
Si '„.7,“"; tedaj prvič .	.	lepoto	in	bogastvo
PnZ-leztka-rtbliz
v -*n.° °b is*em
ritni	  casu	ie	bi-
Slovenk prostori>1 tudi
> » Tri* Tetn‘Ška raz-
^ ^pr/J^J^tavljal: so C"'
Trstu
, ■	Is	bil name
*c°tik0 ul\y Sem se tedaj ne-Seni le Z yal s slikanjem in ^ajijT0 ^neje še kot
vt °ledališZmyl Pri dekora' lki	, vo,ane ob pri-
^dila ln	,Wčh’ ki s<a JO
iH Ur*etn £ra!TtiČnc dru°tv°»
, 'n Pr T , Ub "Skala».
e so si ? ališke predstave; ^>r*,nev[ 2 CCr. P'imitivne v ^ž^škean n,ljnjim razvojem *'a> todn ' *	enskeQa	gledali-
2en in • ni‘h je vela Ijube-5tiJar In l1'~nvovalnost za našo Certi vel<l°?Certi- zla:'u še kon-nik°v in	slovenskih umet-
Kako so znali partizani napadati in Italijani bežati
Po sodbi gospoda Grassija (Storia della Venezia Giulia — izdaja revija «Mese») so primorski partizani komaj čakali kdaj lahko zbežijo, dezertirajo, se predajo. Kdor ima čut za ob. jektivnost, bo moral , verjeti vsaj italijanskim pisanim virom ter pripombam italijanskih generalov in višjih oficirjev.
Niso nam dostopni italijanski vojaški arhivi Primorja, če so sploh ohranjeni. Pač pa so nam, vsaj delno ohranjena poročila iz Primorja v arhivu XI. ar madnega zbora, ki ga hram Muzej narodne osvoboditve. ■ Po partizanskem napadu pri Šta-
njelu, 3. februarja 1942., ki je razburil generala Bergonzzija, poveljnika vojnega področja Videm, se je na njegovo poročilo zgenilo tudi poveljstvo II. armade na Sušaku. To je izdalo ukaz (št. 6-177 tajno 25. 2. 1942.), da si morajo vojaške oblasti Julijske Benečije in Ljubljanske pokrajine izmenjavati poročila o gibanjih partizanskih sil na svojih ozemljih. Tako je štab XI. armadnega zbora prejemal poročila iz Slovenskega Primorja in iz Istre. Zal tudi arhivi XI. armadnega zbora niso popolni; ohranila pa so se vendar številna poročila karabinjerskih poveljstev (Po-
veljstvo karab. grupe iz Gorice, Tršta, Pole io Reke) prav v Ljubljani. Karabinjerska poročila pač zato, ker je v Julijski Benečiji vodila boj proti partizanstvu še vedno civilna oblast, kvesture z nadrejenim Kraljevim generalnim inspekto. ratom, ustanovljenim junija 1942.
Poročila so se v Ljubljani stekala v arhivu vojnih karabinjerjev XI. armadnega zbora (pod oznako: tajno 7—12), dobivali pa so jih tudi civilni karabinjerji grupe Ljubljana. Preden so prišla v r<5ke vojnih karabinjerjev, jih je dobil na mizo poveljnik XI. armadnega zbora general Mario Robotti ali njegovi štabni oficirji. Robotti je imel navado, da je do-šle akte opremil s svojimi pripombami; pisal jih je z rdečilom. Njegove pripombe podpisane s parafo «M» (Marjo) so včasih zelo pikre. Vse, kar ga je pretresalo, vsa njegova osebnost se izraža v njih: začu. denje, presenečenje, jeza, bes, vse zavito v pikrost in sarkazem nemoči, se rdeče reži z belega papirja. General Zanussi v knjigi «Guerra e catastro-fe d’Italia» ob imenovanju Maria Robottija za poveljnika II. armade decembra 1943 zapiše, da ni bil zmožen za mesto ar-
la namenjena po drva. Spremljalo ju je 8 vojakov z enim ser-žentejem. Dva vojaka sta bila pri napadu ranjena in se nahajata v vojaški bolnici: Scude-letti Luigi di Carlo, letnika 1917 in Constantini Settimo di Con-stantino, letnika 1920. Vojaki niso odgovarjali na streljanje in so se razbežali na razne strani. Vojaka Botinelli Giuseppe, letnika 1918, ki se je umaknil v smeri Bizjaki, je ustavila druga skupina upornikov, okoli 40 mož, ki so ga slekli in nato spustili.
Do tu sporočilo Ajdovščine, poslano iz Gorice. Robotti je k stavku «Vojaki niso odgovarjali ... in so se razbežali« pripisal svoj: Doloroso!Žalostno! Ob koncu je še njegova daljša pripomba:. «Ne verjamem, da jih je bilo 30! Bilo jih je najbrže le desetina tega. 24. 8. M-» Robotti je 1942 že poznal partizanske sile in partizansko taktiko in je dobr0 vedel, da gre za manjše partizanske enote, ki pogumno napadajo tudi večje italijanske. Vedel je tudi, da njegovi podrejeni s karabinjerji vred vedno povečavajo število partizanov, zlasti tedaj, kadar so pred njimi zbežali. Zato zapiše, da ne verjame, da jc bilo 30 partizanov, marveč samo desefi del.
mijskega generala (I. zvezek. Vedel je tudi, da njegovi voja-
str. 283.). Priznati je treba, da je Robotti kot poveljnik XI. armadnega zbora, vsako poročilo kritično razčlenil, da .le znal j brati med: vrstami; mogoče, da
• rt i V«! H nKov etTofocr falrtilr
To je prva originalna fotografija našega primorskega narod-, nega heroja Janka Premrla - Vojka, ki je po njegovi junaški smrti objavljena in ki je bila razstavljena na razstavi desete obletnice OF v Ljubljani, a posneta s fotografije na fašističnih lepakih iz leta 1942 s katerimi so javili, da je na njegovo glavo razpisana nagrada 50.000 lir.
ni bil dober strateg in taktik, j o tem ne bo odločal samo Za- ■: i nussi. Da pa slovenskega Ijud- | i stva ni prav nič poznal, da ga j I je krivično sodil, da je bil slo-! venskemu ljudstvu sovražen že od začetka, da je ob vsem, kar se imenuje partizanstvo naravnost besnel, za te trditve imamo dokaze v njegovih ukrepih, nastopih in tudi v njegovih pripombah. O vsem tem bo zgodovinar napisal knjigo.
Nas zanimajo le poročila, ki zadevajo Slovensko Primorje. Navedli bi tu samo nekaj primerov.
19. avgusta 1942. je karabinjerska postaja grupe Gorica (št. 6-581) poslala v prepisu brzojavko karabinjerske tenen-ce iz Ajdovščine (nahaja se v arhivu karab. XI. armadnega zbora pod št. 7—12 tajno št. 180). Vsebina je sledeča: 18. avgusta ob 13. uri in 30 minut je 30 upornikov pri Predmeji napadlo dva voza 22. sektorja GAF iz Ajdovščine. Voza sta bi-
ki preradi beže, zato opomba «Zalostno!».
Bodimo odkriti: Tu so bili karabinjerji iz Ajdovščine najbrže precej objektivni. Sio je
za več kot za tri partizane, da-si je mogoče, da jih je bi!o manj kot trideset. Naša poročila o številu ne govore. Ali kaj bi Robotti šele pripisal/če bi zajeti vojak Botinelli Jože povedal, da ga je sam «capo-banda» Premoli, naš narodni heroj Vojko obvezoval, mu dal žganja in mu dopovedoval, da se partizani ne bore proti ita lijanskim vojakom, ki so prisiljeni nositi vojaško suknjo, tem. več le proti fašizmu, za svobodo slovenskega, pa tudi italijanskega ljudstva? Na to človek ne more odgovoril, lahko pa sluti, kajti Robottiju :^e manjkal čut, da bi mogel razumeti, da tudi slovensko ljudstvo nadvse ljubi svojo svobodo, prav kot jo je ljubilo italijansko v onih časih, ko se je borilo pod vodstvom Garibaldija. Mazzinija.
Drugi dokument. Zopet sporočilo karabinjerske grupe Gorica z dne 24. novembra 1942. (št. 6-1 188 v arhivu karabinjerjev XI. armadnega zbora pod: tajno 7—12 št. 261) navaja sledeče: <;Palrulja 9 mož 49. artilerijske grupe iz Tolmin-! je nesla hrano na Kuk (original ima Monte Cricco,. kar je *siab prepis, namesto Cuco). ‘li. novembra 1942. jo je napadla na cesti Ljubinj — Planina - I om skupina 30 upornikov. Po petnajstih minutah je patrulja u-pornike pognala v beg. Naše iz. gube: narednik (corporale mag. giore) Zanellato Anselmo in ar-
tilerist Sagoni Dante sta umrla v vojaški bolnici v Gorici; trije so ranjeni (dva lahko ranjena), ena mula mrtva. Manjkajo tri puške. — Eden upornikov je gotovo ranjen.»
Laž v poročilu ie bilo Robottiju le predebela
To poročilo je generala Robottija upravičeno razkačilo. Ne vem, kaj bi še zapisal, če^ bi čete iz Tolmina bile podložne njemu. Zato se omeji na: «Ma che balle! Odšli so sami, ko šo odvzeli puške.» Razumljivo. La? v poročilu je le predebela: po petnajstih minutah prežene patrulja upornike v beg, ti pa kljub temu odneso puške treh ranjenih. Bežali so Italijani. In to ne pred tridesetimi uporniki, pač pa pred mnogo manišim številom, ker je šlo le Za vod 2. tolminske čete. (Poročilo Tolminskega bataljona 4. 12. šia bu Soškega odreda v Muzeiu NO Ljubljana.) Akcija po naših poročilih ni uspela popolnoma. ker je odpovedal naš mitraljez. Naših ‘udi ranjen ni bil nihče. Zato je trditev italijanskega poročila o enem gotovo ranjenem, navadna izmišljotina.
In za danes še zadnji dokument. Piše zopet karabinjerska grupa Gorica 29. novembra 1942 (št. 6-1 224 v arhivu karab. XI. armadnega zbora pod tajno 7—12 št. 269). Poroča «27. novembra 1942. ob 13. uri 30 minut je na cesti St. Vid -Nanos 12 partizanov v civilnih
so gosto-
z gor
akadt^dni tedenski
s°bi restavracije so
i	D	sestanki
ateri^ društva «Balkan», u,e0a ; Sem se udeleževal od ^ovršii acetka’ ko nisem še niti
srednje šole. Koliko - m V■ Sni° tam prčrešeta-tujjj reševali, čestokrat seve-”!laden. , 0,CQ3 naivno v svojem Vi>elih 111 zanosu; in koliko V r^ničt,r Sm° P°tem preživeti
,,^0 h ° t0var^kem krogu.
°.menjal vse pestro Val iwlienje, ki se je 5®ti i 0 v Narodnem domu, p, razne Ciril-Metodove * ~ £ninske plese in Sokol-v
^7°
Dr,
IV,
Prit
\^kerade, na katere so
demokratičnem duhu vsi sloji našega življa pa so bili najbolj »aše Ji1 d°kaz naše moči in shodi odn<? zavesti množični ao,>lomPred samim Narodnim bji i- ln na trgu, ki tedaj 2 zazidan, dina »h bl’ da bi sedanja mla-neoa w gradnji novega Kultur to fcn,-0ma Vsai delno doživela Vr'stnn- Srn° doziveli jaz in moji hu lki pred skoro petdesetimi
ne Itdooodk'06**1 SVOje spcmi-
M m Že 12 dob« ita-
jonske okupacije. Bil
Skozi obdobja ženskega gibanja
na Primorskem in v Trstu
Celo nekateri književniki, ki jih	je	vprašala za nasvet,
so	ji	odsvetovali, češ da
je ženstvo še nezrelo in nedoraslo samostojni ženski reviji. Toda takoj ob izidu so	se	oglasile sodelavke:
Zofki:	Kvedrova-Dernetroviče.
va, Ljudmila Prunkova, Marica Strnadova pa tudj Gregorčič. Medved in Aškerc sta prispevala s svojimi pesmimi k pro-svetljenju naših žena. Dvomljivcem, ki so Marico Nadlišek-Bartolovo odviačalj od njene zamisli, je torej najbolje odgovorilo ženstvo samo s svojim sodelovanjem in s krogom zvestih braik.
Ne moremo pa mimo dejstva, da je «Slovenka» našla orga^ nizacijsko že dokaj trda tla. Ob izidu «Slovenke» je že deset let delovala ženska podružnica Ciril-Metodove družbe, ki jo je 1887. lett. ustanovila Karla Grmek-Ponikvarjeva. Njen namen se je skladal z namenom Ciril-Metodove šole. S svojim delovanjem je segala na tisto področje narodno-obrambnegu boja, ki je bilo najbolj občutljivo, to je med mladino, ki )o je tuja šola odtegovala do mu. narodu in jeziku in po ka. teri je pričela segati zloglasna Lega nazionale. Lega naziona. le je bila ustanovljena okoli 1. 1880. z namenom, dt naše otroke raznarodj in prične po-o™ * tujčevati že v predšolski dobi. sem te- | Račun je bil hladen in enosta-
ven. Uspehi, ki bi jih s potujčevanjem dosegla tuja šola, bi bili trdnejši, č'e bi imel; čvrstejše temelje. Te pa je lahko ustvarjal samo otroški vrtec. Zato Lega nazionale ni štedila denarja Za ustanavljanje svojih otroških vrtcev in to zlasti v velikih delavskih predmestjih. kjer je bilo že tedaj mnogo slovenskih delavskih družin. S šolami pa si je poskušala utreti pot v cisto slo-vensko podeželje v njiljskin hribih tudi delno uspela.
Nekako z istim namenom je pričel delovati tudi zavod sv. Nikolaja, ki ga je leto dni po izidu «Slovenke» ustanovila Marija Manfreda-Skrinjarjeva. Iz daljnega podeželja je Pfma-jalo za službami vedno veg deklet v mesto. Izpostavljene so bile najrazličnejšim nevarnostim. najbolj pa tisti, da popolnoma utenejo v tujem življu in izgubijo vsak stik z domom in lastnim narodom. Zavod jim je nudil zatočišče in nasvete.
Marija Manfreda-Skrinjarjeva,
ki se je vsa posvetila zavodu, je na njem odprla celo nadaljevalno šolo. Kjer so se dekleta poučevala v računstvu, pravopisu, šivanju in gospodinjstvu.
Ti začetki tržaškega ženskega gibanja segajo torej V zadnje desetletje pretek-
lega stoletja. Ce jih motrimo v luči sedanjih in tedanjih razmer moramo reči, da niso bili skromni. Naše žene so krepko in z uspehom zgrabile za delo ter se čvrsto postavile v bran načrtnemu potujčevanju in se tako borile za osnovne demokratične pravice delovnih ljudi.
Ledina, k; jo je izorala ženska podružnica Ciril-Metodove družbe in posejala «Slovenka», bi se bila spremenila v bogato in plodno njivo. Vmes pa je prišla prva svetovna vojna in prinesla štiri suh^ leta za kulturno prosvetljenost naših že. na. Tem štirim letom je potem sledilo četrt stoletja suženjstva in z njim 15 let skoro popolne kulturne suše. Milka Mar-telančeva je 1922, ko je pričel izhajati «Zenski svet«, zapisala-, da smo tam, kjer smo bili pred 50 leti. Mislila je namreč na začetek našega narodno-obramb-nega boja, ko se je naše ljudstvo potegovalo Za splošno vo. lilno pravico, zahtevalo, sloven. sko šolstvo in uveljavitev slovenskega. jezika v javno-uprav. nem življenju.
Ko bi bila vedela, da bo še isto leto ob začetku šolskega leta moral zapisati «Zenski svet« krik vseh tržaških, primorskih in istrskih mater, «ne trgajte mi deteta iz narečja«, b: bila njena ugotovitev še
Partizanski borci so vlivali v srca vojakov strah. Kadar so zaropotale dobro namerjene stroj, nice se vojaki v paničnem begu le preradi niso znali ustaviti.
oblekah s čeladami napadlo vojaški prevozni avto (avtokare-to), ki je vozila od hiše Jež v kočo na Nanosu.-Vojaki so bili infanteristi 256. inf. regimenta divizije Veneto: šofer Med da Osvald, štirje vojaki in poročnik. Šofer je bil takoj zadet. Ostalim se ni nič zgodilo. Uporniki so odšli in odnesli puško; opremo in čevlje padlega. Avto je bij zadet v bencinski tank in se je vžgal. Čistka, ki je sle. dilai je bila brez uspeha«.
K temu dopisu sta pripisa la svoje opombe dva višja oficirja. Prvi je brigadni general Gallo Anibale, Robottijeva desna roka, načelnik štaba XI- armadnega zbora, ki je zapisal; «Vsi ostali so zbežali.« — Drugi, katerega sigla še ni do kraja ugotovljena, gre namreč za zverižene znake dveh črk, najbrže A P, za polkovnik^ Adel-ma Pederzanija, podnačelnika štaba XI. armadnega zbora, je pripisal: «In avto so partizani zažgali lastnoročno.« (a mano).
To italijansko poročilo vsaj ne govori o odporu italijanskih vojakov. Molči tudi o begu. Zlaže se pa glede avta, ki ni mogel biti zpdet in zgoreti med bojem, ker bi drugače partizani ne fnogli odnesti puške in opre. me padlega šoferja.
Ali naj k tem poročilom pišemo še komentarje? Poročila sa. ma in opombe italijanskih višjih oficirjev govore dovolj jasno, kako so znali partizani napadati, in kako so italijanski vojaki Ie prevečkrat znali be-žati,
dr. I.J.
ostrejša. Takrat je stopila v veljavo Gentilejeva šolska reforma, ki je postopoma leto za letom ukinjala slovenski pouk. Kolo časa se je premaknilo za 25 let naprej, nas pa je vrglo v boju za naše pravice za dvakrat 25 let nazaj. Toda tiste težnje, kj jim je znala Marica Nadlišek-Bartolova tako lepo prisluhniti, so naprej živele v našem ženstvu. Z zaostritvijo narodno-obrambnega boja so se samp še bolj izkristalizirale. Na osnovi težkih preizkušenj iz svetovne vojne’, se je vanje vziastla želja Po pomirjenju med narodi in stremljenje po blagostanju vsega človeštva, kar je tudi «Zenskj svet« spre. jel kot svoje osnovno program, sko načelo.
Cim je pričel izhajati ((Zenski svet«, so v Trstu ukinili ((Jadranko« in v Gorici ((Slovenko«. Obe reviji sta takoj po vojni rodili potrebe in njuna zamisel je bila dobra, toda razmere, ki so se vedno bolj za tegovale in napovedovale primorskim Slovencem vse hujše in hujše čase, so tudi pričele narekovati potrebo po enotnem ženskem glasilu. Goriška ((Slovenka« je zaradi tega izhajala samo 1. 1922., ((Jadranka* 1921., 1922, in 1923. leta. Pod uredništvom Marice Gregorčič-Stepan-
čičeve je ženam posredovala po-ljudno, leposlovno in znanstveno čtivo. Urednica je odstopila v korist enotne revije «Z'enski svet«, ki naj bi povezovala vse ženske organizacije in vse ženstvo v Julijski krajini in jo je urejevala Pavla Hočevarjeva.
Ob izidu govori «Zenski svet« v uvodni besedi o naši duševni poljani. Pravi, da je naša duševna poljana preprosta, ka-kor naša gruda, in da na njej živi poleg kmetice in služkinje tudi srednje izobražena žena. Temu sledi ugotovitev, da nam manjka industrijskih delavk. Tudi v danih razmerah je bila ugotovitev preozka in ni ugovarjala realnim dejstvom, ker smo žene delavke že tedaj našli v različnih obratih in je tudi tja peljala smer splošnega družbenega razvoja. Res je. da so naše žene opravljale tam po večini tako delo, ki ni zahtevalo kdo ve kake ali nobene strokovne sposobnosti, kot n. pr. delavke v pristanišču, toda res je tudi, da j« prav tem ženam pretila največja nevarnost, da izgube stik z lastnim narodom. Nanje sta pritiskala gospodar in okolje, ki jih je s svojim italijanskim značajem vsrkavalo vase.
MARA SAMSA
(Nadaljevanje slediA
šča; že med prvo svetovno vojno je Skrbinšek v Trstu ustanovil dramsko šolo, iz ka. tere je izšla igralska družina, ki je pod njegovim vodstvom posebno v sezoni 1918-1919 dosegla visoko stopnjo gledališke umetnosti.
Sliko o celotnem Skrbinško-vem umetniškem zaslužnem delovanju pa je prinesel dne 17. junija t.l. naš list ob jubileju njegovega 40-letnega gledališkega, dela.
Obisk Milana Skrbinška v *Trstu smo izkoristili za kratek intervju.
* * *
Povejte nam, prosim, nekaj o vlogi Jošta, v kateri boste nastopili ‘V Celjskih grofih, o dramah, ki obravnavajo zgodovino celjskih grofov in o svojih nastopih v teh delih. Zgodovino celjskih grofov so obravnavali že Oton Zupančič. v «Veronikj Deseniški«. Anton Novačan v ((Hermanu Celjskem« in Bratko Kreft v ((Celjskih grofih«. Najbolj pesniško delo je Zupančičeva ((Veronika Deseniška«, Zelo rroč&n je Novačanov ((Herman Celjski«, najbolj odrsko za. snovani pa so Kreftovi ((Celjski grofje«.
V vseh dramah sem tudi jaz nastopal, in sicer: v «Veronikj Deseniški« kot Jošt, kašneje kot Bonaventura, v Hermanu Celjskem«, kakor v ((Celjskih grofih« pa zopet kot Jošt.
Čeprav vloga Jošta Po teks. tu ni velika, je pa vendar zelo pomembna za idejno plat te tragedije, ki pride po Jo-štovem liku do posebnega močnega izraza v petem dejanju, kjer prinaša njegov prizor vso grozoto celjske grofovščine. Zato se mi je zdelo čisto u-mestno. da nastopim kot gost v tej vlogi.
Kaj pravite h Kreftovim ((Celjskim grofom» na ljubljanskem, kaj na tržaškem odru?
Primerjati ti dve predstavi je nekoliko težko, ker se režiserjeva zamisel tržaške pred. stave na prostem v veliki raz. širjeni sceneriji močno razlikuje od ljubljanske zamisli že v tehničnem pogledu, da kažeta obe predstavi že zaradi tega vsaka svoje bistvo. Skup. no pa je obema prestavama, da ljubljanski ((Celjski grofje« kot tržaški, to smo videli že pri obeh predstavah, na občinstvo zelo močno vplivata kajti sicer si ne moremo predstavljati tako obilnega obiska,
Kar se tiče tržaške pred. stave je treba reči, da je režiser Babig z močno invencijo in izvirnimi scenskimi ter situacijskimi domisleki znal to tragedijo okviriti z res monumentalno in dognano sceno inscenatorja Molke. Posebno me je presenetilo in me veseli, da aplavz; na odprti sceni in sredi dejanja niso zgolj sentimentalni; občinstvo ne ploska samo takrat ko Veroniko sodišče oprosti, temveč tudi takrat, ko jo nato Herman vendarle obsodi na smrt in jo odvedejo. To je znak, da je občinstvo že toliko vzgojeno, da zna vrednotiti kvaliteto igre.
Vsa predstava kaže res veliko resno hotenje doseči čim večjo kvaliteto, kar je ta liko več vredno, ker bi lahko razmere, v katerih mora tržaško gledališče snovati, povzročile v ansamblu kakšno malo. dušje in oslabile voljo za resno delo. Vidim pa, da ni tako. Iz mladega slovenskega tržaškega gledališča se bo gotovo razvil res vreden kulturni zavod, posebno če se bo ansam. bel še spopolnil in bodo tudi nastopile prilike za neovirano uspešno delo.
Kaj nam lahko poveste o
svojem delovanju pri tržaškem gledališču in o pomenu tedanjega slovenskega odra v Trstu?
Zadnje sezone pred prvo svetovno vojno se je lotevalo tržaško slovensko gledališča po mojem vtisu preširokega? dela, tako da se nobena panoga nitj drama niti opera, niti opereta r.iso mogle raz. viji-ti v žlahtnejšo vrednost in so tiste sezone vplivale na vzgojo občinstva kar kvarno,
tako da sem se zavedal, da mora gledališče pod mojim vodstvom skrbeti za to, da bo predvsem ena p&noga, to je drama, skrbela rje le za vzgojo igralskega ansambla, ampak tudi za vzgojo občinstva. Zato sem sj repertoar, ki sem vsega zrežiral sam in postavil v eni sezoni 32 premier, uredil teko, da sem s prvimi stvarmi-z nai Šimi narodnimi igrami-posku-šal občinstvo predvsem priva. biti v gledališče, a dajati te narodne igre v čim vrednejši obliki s posebnim poudarkom resnih dramskih prizorov v njih, tako da je občinstvo po lasoma prišlo na okus za pred. stave višje literarne kvalitete. V vseh 42 letih svojega gle< dališkega delovanja se najraj-Sj tpominjam let, ko sem deloval pri tržaškem gledališču Prignati moram, da me je v Trstu močno bodrila pri delu mentaliteta občinstva, ki je v vsakem pogledu idealistično usmerjeno in sprejemljivo za vso ;epo in vredno na odru.
Tako sem začenši z burko tudi veseli repertoar tako u-smerjal, da sem neopazno prehajal polagoma preko veseloiger in lahnih komedij do tako imenovanih življenjskih kome. dij, ki stoje včasih že ob robu tragedije. To se m; je po. srečilo, tako da sem burko lahko docela opustil in da sem s« končno smel lotiti tudi Ibsena in Strindberga, proti koncu sezone celo cikla celot nih Cankarjevih del, izvzem-iki «Jakoba Rude«. Tako je šla paralelno z vzgojo občinstva po t&kšmero repertoarju tudi; vzgoja ansambla. Saj je znano, da je dalo tržaško gledališče po požigu Narodnega doma slovenskima odroma v Ljubljani in Mariboru in tudi nekoterim drugim jugoslovanskim odrom celo vrsto igralcev iti igralk, ki so zavzemali v ansamblih prva mesta.
Kako gledate na sedanje tržaško slovensko gledališče nu njegovo kulturno poslanstvo in na naše prizadevanje za novi Kulturni dom?
Vedno sem rad delal tam, kjer je bilo treba znova graditi in če bi bile prilike dru. gačne, bi imel za svojo sedanjo življenjsko nalogo, da pridem tudi sam k tržaškemu gledf.i. šču, da skupno z drugimi gledališkimi tvorci pomagam prj razvoju tržaške gledal !ške kulture do čim večjega viška, ta. ko da bi se ansambel lahko vselil v Kulturni dom, ki se nam obeta, v takšn; dovršenosti, kakor bi si v tem novem domu želeli. Nato naj bi sledilo plemenito tekmovanje med našimi tremi poklicnimi gledališči v Ljubljani, Mariboru in Trstu, kar bi dvigalo raven naše celotne gledališke kulture.
Sicer pa sem V pogovoru z gledališko upravo, ki želi, da bi se v prihodnji sezoni udejstvoval na tržaškem odru vsaj kot gost, bodisi kot režiser alj igralec. In zelo sem vesel, ko tudi slišim, da je SNG v Trstu povabilo našega prvega jugo. slovanskega režiserja Branka Gavella, ki naj bi režiral Krleževe «Glembajeve».
1 f P l i T	Nad severnim Jadranom in Ge.
V 1% I AA 1	novskim zalivom sta se ustva-
f l\ L/VlL	rili dve središči nizkega zrač-
nega pritiska, ki sta povzročala padavine posebno v alpskem svetu. To področje je pričel izpodrivati visoki pritisk s središčem na Azorih, ki prinaša lepše vreme tudi na naše področje. Za danes je predvidevati še vedno delno oblačnost — vendar tudi precejšnje izboljšanje
STRAN 4
:::::::::::::::............
‘ MF i
ZADNJA POROČILA
i::":!« HtiiiHi :
m
i::::::::	•
i
f m
11111
Mil
11!!!
mi
3)8, ijmitfA
n
1 II lil
RADIO
Današnje rJajvažnejše oddaje:
Jug. cona Trstta: 14.35 Viteslav Novak: Slovaška suita: 21.00 Poje slovenski Komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. Slovenija: 12.00 Opoldanski spored skladb Elgarja, Sibelusa in Griega: 20.35 Samospevi na besedila partizanskih pesnikov. Trst II.: 13.26 Klavirski jaz: 18.15 Dve Smetar.ovl skladbi. Trst I.: 12.30 Melodije in romance.
Delegacija OZN na mirovnih pogajanjih v Kesongu. Na naši sliki vidimo ameriškega admirala C. Turnerja. J<zya, ki ga sprejema kitajska in sevemo-korejska delegacija dne 11. julija, ob pričetku drugega zasedanja v Kesongu
Konferenca borcev se prične danes v Rimu
Udeležilo se ie bo sto osemdeset predstavnikov iz osemnajst držav - Proučili bodo vprašanja sedanje svetovne napetosti Pozdravna brzojavka maršala Tita-Prisotni tudi jugosl. delegati
RIM, 1.7. — Jutri se bo pričela v Rinnu svetovna konferenca bivših borcev, katere1 se bo udleležilo — po poročilu agencije ANSA — 150 pired-stavtaikiovi zvez iz Belgije, Francjjfc, Jugoslavije, Grčije, ItaJaje, ŽDA, Anglije, Turčije, Holandske, Luksemburga, Kanade. Finsike. Portugalske, Filipinov, Norveške, Izraela, Dan-sifce in Pakistana.
Na konferenci bodo raapirav. lja.ll o političnih, gospodarskih in vojaških varoikih se<ton.ie medbarodim«, napetosti. Svetovali .bočto sredstva, s katerimi bi dtoseg'M, da bi priilo db brat stva in soliidacmosti med ljudmi. Ob koncu zasedtonja bodo (tali nalogo posebnemu odlboru, da razSiri v tiislkiu, na javnih zborovanjih, po parlamentih in vladah, odtočno željo milijonov bivših borcev, da preprečijo napake nevWga spora. Poslali bodo tudi sporočilo prijateljstva in bratstva borcem1 v dežele
sovjetskega bloka.
Otvoritveno zasedanje bo jutri. Metil drugimi bo govoril tu. di predsednik komisija za atomsko silo, ameriški senator Mac Maihon. Pozdlravne brzojavke so doslej poslali maršal Tito, Trygve Lfe, Truman. De Gaaperi, francoski zunanji minister Schuman in. drugi.
SHERMANOV OBISK v španski prestolnici
Previdne izjave predstavnikov mornarice ZD Amerike in večja jasnost v izjavah političnih krogov - Razburjenje v Londonu - Pariz in vprašanje španskega Maroka Prve natančnejše vesti o petersburškem memorandumu glede bodoče nemške vojske
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva, Michael Mac Dermott, je danes izjavil, da je vlada ZDA v stalni zvezi z Anglijo in Francijo glede ameriškega stališča do Španije, Z druge strani pa obe vladi ob veščata ameriško vlado o svojih, mnenjih v španski zavezi. Mac Dermott ni hotel potrditi vesti, po kateri naj bi Pariz in London pritestirala proti ameriškim načrtom za vključitev SPanije v atlantski pakt.
neredi u Libanonu
BIERUT. 17. — Libanonska vlad'a je dlanes javila, de bo žalovanju za ubitim bivšim predlsednikom vlad©, Reyač al SoJhom, trajalo tri dni.
Kako javljajo, je prišlo v libanonski prestolnici db velikih demonstracijsko se je izvedelo o smrti S5tea. Njegovi pristaši so se spopadli s policijo in člani sirijski«' nacionalistične stranke. Položaj V Bie-rutu je še vedno napet.
Kit i!
■BIOM
i iiiiSiii;
Imij
j^gp™ '■	'II	iHiBi	i!	m	|||||š||i *• «t
niiiji. ^ hi;!!!::::	lit	1 1 j		in	iiiliii l' < m
IB ji	UHlI	1 iiijK L		lil!,	
iHiiiii	lili	taBfifeJ	lij		1
v
Ob neodločnosti asov ^mčija v evropskem razočaranje na Pirenejih finalu Davisovega pokala
Geminiani podpisal kandidaturo - Bo jutri bolje? - Konec, ki bi lahko bil konec za vedno
Se eno etapo smo pospravili; Col d’Aubisque je za nami, pred nami pa, negotovost. Mnogo smo si obetali od današnjih vzponov, a še enkrat se je ponovil vsakodnevni beg s skoraj desetimi minutami naskoka. Glavnina, ki v svoji sredi čuva kot školjka biser smetano dirkačev, pa se je prebudila le proti koncu ir.’ zmanjšala, kot je tudi že običajno, strahotni naskok.
Smo torej na istem kot včeraj? Ne da se reči. Ze ob prvem pobegu Geminianija so pred dnevi nekateri tulili v ve. ter, da se temu človeku ne sme prav vsega dopustiti. Danes je ponovil podvig irs si poskrbel dragoceno zalogo minut, ob katerih mu nekaj časa ne bo sile. Posebne sedaj, ko ie vsa francoska ekipa pod njegovo oblast, jo, odkar je zatonil mit Bobe-ta, v katerega so domačini polagali vsa upanja.
Kronike tudi dax.es praktično ni bilo. Petdeset kilometrov po startu se je skupina dvanajstih drznih izločila iz skupine in večala naskok. Na vrhu Aubisgua je bil prvi Geminiani (40 sekund dodatka), nato ^e je vsa predstraža zaletela v dolir.o. Oster tempo in defekti so opra. vili svoje ip- od tucata onih, ki so bili poklicani, je bila izvoljena samo četvorica: Geminiani, Bauvin, Lauredi in Bia-gioni. Na cilju majhen incident, zaradi katerega se Biagioni dolgo ni potolažil in smo ga le stežka osvobodili krčevitega jo. ka. Lauredi je v zaključnem sprentu namreč prijel za Gemi-nianijevo sedlo; ta je izgubil ravnotežje ir.- prestregel pot Italijanu, ki je moral odnehati v svoji akciji. Zmagal je tako Geminiani. Biagionijev protest je posebna komisija zvečer priznala in pomaknila Italijana r.a prvo mesto. Geminianija pa na četrto.
Kako bi bilo zabavno, da bi Coppi, Bartali in Magni čakali na Biagionija. ako bi se mu po-
kvarilo kolo, mu nosili vodo in | Novi «Prvi» je Bauvin; dol-pomagali pri begih. Skora.i bi jim privoščili, pa tudi njihov komandant Alfredo Binda, na čigar obrazu je danes razsajala nevihta. Boii se Geminianija. njegovi pa se ne ganejo. Kot bi jih dirka ne zanimala ali pa bi a priori omejili boj za rumeno majico samo na največje. 1? takega šušmarjenja se je že po. gosto izcimila blamaža. Spomnimo se samo dirke «Po Italiji« iz leta 1948., pa svetovnega prvenstva in da ne brskamo po zaprašenih spominih — na letošnjem «Giru» je bila ista pesem. Predolgo so čakali. Kje je njih opevar.a inteligenca?
Koliko udarcev po glavi rabijo, da se spomnijo, da_ Alpe pripomorejo na vrh lestvice le, ako časovna razlika ni prehuda in še tedaj ne vedno? Ako jutri ne napadejo, je lahko «Tour» za njih tudi zgubljen.
Na zloglasnem Turmaletu.
Aspinu, Peyresourdu nihče ni imel izgovora, češ. sai ie bilo prelahko zame.
Bartali b0 imel jutri 38 let Težak izlet si je izbral za praznovanje! Danes se nam je zdel v odlični formi, ponovno si je privoščil kratke, 100 metrov dolge sprinte, potem počakal, dokler ni zvabil na led nasprotnika (najraje Kobleta) in ga nato z nenavadno prožnostjo in mladostnostjo pustil na cedilu. Mogoče si pripravlja za rojstni dan darilo?
Van Est, enodnevni nosilec rumene majice je za letos nehal s tekmovanji; lahko bi za vedno. Tak vtis so vsaj imeli tisti, ki so ga zagledali okrvavljenega pod skalami. Na nekem ovinku je zavozil s ceste in zletel v prepad, plaval po zraku, podrsal z glavo ob iz-bočemi skali in se nato valil še kakih 60 metrov po grušču, dokler ni brez zavesti obležal.
Morali so poklicati gorske reševalce, da so ga privelekli na cesto. Bil je opraskan po vsem telesu, hujšega pa ni bilo.
go časa je ponižno vozil v preddvorju in zasluži odlikovanje. Koblet zdrav in svež, Coppi še vedno rezerviran, Bo-bet plava: z giayo v oblakih z nogami po trdi cesti. Nesi-gurno.
JACQUES COPAIN
LESTVICA:
1. Bauvin (E-S-E) 74.23’07”;
2. Biagioni (Italija) 74.28’35”;
3. Geminiani (Francija) 74. 28’35”, 4. Meunier (O-S-O) 74. 3?’42”, 5. Koblet (Švica) 74. 35’33”, 6. Lauredi 74.35’56”, 7. Demulder 74.35’58”, 8. B. Ruiz 74.38’20”, 9- L. Lazarides 74. 39’10”, 10. Coppi 74.41’12”,
VRSTNI RED 13 ETAPE DAX - TARBES, 201 KM.
1. Biagioni (Italija) 5.47’57”, 2. Bauvin (E.S.E.), 3. Lauredi (Francija), 4. Geminiani (Francija), vsi s časom Biagionija, 5. Diet (Pariz) 5.55’52”,	6.
Brambilla, 7. Van Ende isti čas; 8. Bartaij (Italija) 5.57’12”, 9. Deledda, 10. Ockers, 11. Som. mer, 12. Koblet. 13. Walkoviack 14. Coppi. 15. Desbats, 16. Masni, 17. L. Lazarides, 18. B. Ruiz vsi s časom Bartalija.
Italijanski boksarji
v Jugoslaviji
BEOGRAD, 17. — 21. julija bo nastopil v Beogradu proti Partizanu znani italijanski boksarski klub Lombardija iz Milana. Revar.žni match bo 24. julija v Skoplju. Septembra meseca pa potuje Partizan v Milan.
Partizan je do sedaj boksal s tujimi klubi petnajstkrat, od tega je 14 matchev dobil in samo enega izgubil. Petnajstkrat je tekmoval Golič, znan po svo. jem bliskovitem kr.ockautu, medtem ko je evropski reprezentant Sovljanski nastopil šti-rinajstkrat,
MUENCHEN, 17. — Igra med Von Crammom in Rolandom del Bellom, ki je bila včeraj zaradi dežja prekinjena, se je končala, kot je bilo predvideno, z zmago Nemca. Von Cramm je zmagal v četrtem setu s 6-4. Niz se je odvijal takole: 1-1, 2-1, 3-1, 3-2, 4-2, 4-3, 4-4, 5-4, 6-4. V prvem ge-mu je serviral nemški prvak.
Skupni izid:	Gottfried Von
Cramm je premagal Rolanda del Bella s 7-5, 6-4, 4-6, 6-4. S to zmago se je Nemčija plasirala v finale evropske cone.
Švedska-Filipini 2:0
STOCKHOLM. 17. — Po prvem dnevu drugega evropskega polfinala za Davisov pokal vodi Švedska z 2:0. Današnji rezultati:
David&son : Amprjn 6:1. 6:4, 4:6, 0:6 '6:2: Bergelin : Deyro 6:1, 6:3.' 62.
Cez leto in dan se začne
HELSINKI, 17. Nemčija je danes izjavila, da bo poslala svojo moštvo na olimpiado v Helzinki. Dosedaj so se službeno prijavile te države: Švedska, Bolgarija, Belgija ir.’ Nem. čija.
Javljajo tudi, da bQ 19. julija, torej točno eno leto pred otvoritvijo iger, slavnostno proslavljeno pokritje prve hiše olimpijskega naselja.
j|»
RIO DE JANEIRO, 17. — Igralci Juventusa, ki bodo nastopili v sredo zvečer % prvi finalni tekmi proti Palmeirasu iz San Paula, so danes preživeli dan z ogledovanjem mesta in okolice. Imeli so zadnji kondicijski trening pred tekmo. Austria je danes zapustila z letalom Brazilijo.
• * *
MILAN. 17. — V Milan je prispel bivši svetovni prvak srednje kategorije Ray Sugar
j Robinsoni.
Atletski slovenski rekordi
MOŠKI
100 m: Račič (Udar. Ljublj.) 11.0;	200 m:	Kolarič (Zel.
Marb.) 22.8; 300 m: Zupančič (K)	36.8;	400 m: Zupančič
(K> 50.2 : 800 m: Hanc (K) 1:53.7; 1000 m: Hanc (K) 2:34.2; 1500 m: Hanc (K) 3:54.4; 2000 m: Kranjc (O) 5:43.0; 3000 m: Hanc (K) 8:51.4; 5000 m: Mu-stapič (K) 15:11.4: 10.000 m: Mustapič (K) 31:56.2; maraton: Kranjc (K) 2;47:22.0; 110 m ovire: Zupančič (K) 15.5; 200 m ovire: Zupančič (K) 25.3; 400 m ovire: Zupančič (K) 55.0; 3000 m zapreke: Pavčič (Mil) 9:54.8; 4 krat 100 rr<: re-nrez. LRS 44.7; društveni: Kladivar 44.8; 4 krat 200 m: Kladivar 1:36,0; 4 krat 400 m: reprez. LRS 3:25.8; društveni: Kladivar 3:26.0; 4 krat 800 m: Kladivar 8:03.5; 3 krat 1000 m: Kladivar 7:58.8; šved. štaf.: reprez. LRS 2:02.5; društveni: Odred 2:05.6: balk. štaf.: Kla-dlvar 3.20.5:	viiina:	Zgaliri
(O) 1.85; daljina: Span (O) 6.84; palica:	Cerpez (Zel.
Marb.) 3.41; troskok: Zagofc (K) 14.46; krogla: Žerjal (K) 13.70; disk: Žerjal (K) 47.35; kopje: Kopitar (K) 55.38; kladivo: Žerjal (K) 53.64: dese-toboj: Subelj (O) 5.643.
ZENSKE:
60 m: Butja <K. Teherje) 8.1; 100 m: Butja (K) 12.8; 200 m: Butja’(K) 26.8; 800 m: Blaž (E) 2:24.8; 80 m ovire: PošTnek (K) 12.5; 4 krat >00 ni: reprez, LRS 52.0; društvi* ni: Kladivar 52.1; 4 krat 200 m: Kladivar 1:52.2; 3 krat 800 m: Enotnost 7:34.4; višina: Knez (K) 1.55; daljina: Knez (K) 5.59; krogla: Kotlušek (E) 12.85; disk: Kotlušek (O) 38.35; kopje: Kotlušek (E)	39.10; troboj:
Knez (K) 2.078; petoboj: Knez (K) 3.643.
PARIZ, 17. — Amerišlki admiral Sherman je1 danes obisflcal špansko ministrstva, zai mornarico in se razgovarjal s poveljnikom glavnega stana, podad-miralom Est rado. Jutri se bo Shemnan udeležil sprejema diplomatskega zbora v poletnem bivališču Franca, y La Granji.
Danes zvejčer se je Forrest Sherman znova sestal s Francom v palači Pardo.
Sedanji Sharmanov obisk je naletel na veliko pozornost v svetu. Anglija in Francija vedno znova poudarjata, da nočeta imeti opravka s Francom. V španski prestolnici sicer ni bilo opaziti nobenih uradnih izjav, vendlair madridski tisk poudarja- ziboljSanije odnosov med ZiDa in Španijo. V ZDA pa so predstavniki mornarice izjavili, da nima obisk Shermana v Španiji posebnega	pomena,
kljub temu. da govor;«' o možnosti ameriške zahteve po mornariških in letalcih oporiščih v Španiji in bližnjem ameri-ško-spanskem vojaškem paktu. Ntk predstavnik j® šel tako daleč, da je izjavil, češ da. je šel Sherman na običajno nadzorstveno potovanjie. Kar bo na tem potovanju zvedel, bo brez dvomai sporočil glavnemu stanu. ki ni tega obiska naprej dloiočil.
Ameriške politične osebnosti pa ne Skrivajo dejstva, da bi radi pridobili 400.000 mož Francove vojske za atlantsko vojsko. Prva naloga ZDA bi bila poslati Španiji dovolj orožja. Tudi senatorji so govorili o tem vprašanju. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve, Tom Connaly je izjavil, da bi bilo potrebno za ZDA imeti letalska in mornariška oporišča v Španiji in je dodal, da «bi se Anglija ne smela vmešavati«. Demokratski senator Hairry Byrd, član senatne komiiidje za oborožene sile pn je zatrdil, da bi morali iti mimo angleških protestov. Znani republikanski senator, Joseph Mac Carthy p« je zatrdil, da bi bilo nemogoče braniti za-padtno Evropo brez rezerv Španije in Zapadn(t- Nemčije.
V londonskih krogih zelo raste raaburjenje zaradi Shenna-novega obiska v Madridu. Nek predstavnik vladte je dejal: «Morebitne zahteve ZDA. za direktno ali imdiretktno vklju-čenrje Španije v evropsko obrambno zvezo, bi mogle ptdroi-airati organizacijo sieverno^ -atlantskega pakta«. Povedal je, da je praktično Ameriki nema
ki jih jfe treba spoštovati za zaščito svobodle' prevaža preko Gibraltareikie ožima.
Pariški tisk na veliko piše o Shenmanovem obisku. «Can> bat» pravi, da 2»rad! šipanlSoe zadeve nastaja ena izmed najtežjih kriz, kolikor jih jle - dio-sletj ogrožalo atlantski pakt.
Medtem pa ]e Aniglija pokazala tudi obotavljanje v drugem vpraišanju atlantske obrambe in sicer vprašanja vključitve zahodne! Nemčije'. Priedstavnife. angieSkega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da aingieSka vlada do sedaj še ni proulčila možnosti te vključitve.
S tem v zvezi piše danes liberalni Manchester Guardian; d& je š*e prezgodkj govoriti o prispevku nemikih oboroženih čet k evropski obrambi. Omenja včerajšnji govor ameriške^ ga visokega komisarja v Nenv Siji Mac Ctoya in pravi, d® bi bilo od nijega prilčaktavati več previdnosti. Njegove zahteve «so prehitre in malo pametne«.
Londonski dopisni^ nemškega dnevnika «Kurier» pa javlja o vsebini petersberškega memoranduma gledle nemškega doprinosa k zapadni obrambi. V nijem svetujejo ustanovitev niemških suhoaerr.nih čet s še stimi armadnimi zbori po dve diviziji s 15.000 možmi. Divizije bi oborožili z najmodernejšim orožjem. Postavili bi še dve oklopni diviziji; taktično letalstvo pa bi imelo na razpolago 2.000 aparatov in 40,000 mož. Letalstvo ne bi imelo težkih bombnikov, temveč lahke bombnike, letala na reakcijski pogon in letala za zvezo. Nem. ška mornarica bi imela na razpolago lahke1 torpedne lovce,
kdriviefe in torpedavke obrambo obale. Odlredili bi tudi dvolettno obvezno vojaško isluž-bo. Ta memorandum najl bi izdelala nemška generala SteiigeJ in Heusiniger. ob sodelovanju vojaških, strokovnjakov zavezniške visoke komisije.
O vprašanju pošiljanja novih zahodnih ojalčenj z zahodi no Nem®ijo in o vežbanju teh čet so razpravljali danieis v Parizu Vojaški poveljniki atlantskega pakta p: dl predsedstvom generala Eisenhovverja. Govorili so tuidiii o novih zavezniških oporiščih na * zahodnem delu grednje - levroplskega področja.
Poplave v Kansasu
Vešti o dosedanji škodi — Nov bencinski hram je eksplodiral in povzročili škode za milijon dolarjev KANSAS CITY, 17. — Rdeči križ fo ameriška vojska, Idi pomaga reševati na poplavljenem Cizemljiu sita javila približno skodlo ob zadnjih poplavah: pod vodo je 800.000 h® zem'Jj'e. evakuiranih itn brez <Ma jfi 165.300 oseib, poplavljenih je 11.000 stanovanj, škoda znaša 750 milijonov dolarjev, prva pomoč Bdečega križa pa' znaša 1.5 milijona dolarjev.
Danes popoldne je predsednik Truman z letalom zapustil prestolnico in odletel y smeri proti poplavljenim pokrajinam ob rekah Missouri. Kansas in Neosho, da bi pregledal Škodo Kakor so sporočili danes zvečer. se gasilci St1 naprej trudijo, da bi pogasili požar, ki je izbruhnil v Kansas Cityju v niedleilijo zvečer. Qgemj se je kljub temu razširil in eksplodiral jle zopet en hrami za nafto. S tem se je povečala množina goreče nafte na vodni površini, ki zaliva mesto. Samo zadnja tiksploziija je povzročila najmanj milijon dolarjev škode.
PRED SESTAVO
nove španske republikanske vlade
Izjave Alvare de Albornoza o morebitnem sporazumu Madrid- Washinglon
MEXiCO CITY, 17. ~ Ostavka Alvara de Albornoza, kot voditelija španske republikanske vlade v tujini, ni posledi. ca večjih nasprotij med njim in predsednikom republike Diegom Martinezom Barriom, Kot je izjavil bivši predsednik vlade, dopisniku AFP, je hotel
_	...... dati predsedniku republike
goče preprečiti, da bi sklenila j priliko, da se pogaja z vsemi zveze s tistim 0na želi. r ■ predstavnik; antifrankističnega
druge strani Pa namerava biti Anglija «duhovni voditelj evropske fronte, ki je nasprotna vseki zvezi s Španijo«. Pri tem je omenil govor predstavnika vlade 20. februarja v spodnji zbornici 'ko je označil Francov režim kot protidemokratičen. «Od vseh držav atlantskega pakta so samo ZDA in Portugalska pokazale, da bi se rade vezale s Španijo«. V Franciji zlesti omenjajo bojazen, da bi Sherman govoril v Madridu tudi o oporiščih v španskem' Ma. roku. Po francosko španskem sporazumu od 29. novembra 1812 ima namreč Francija pravico do diplomatskih odnosov za ves Marok, V šestem členu tega sporazuina pa s» obe državi obvezujete, da bosta imeli enako stališče glede obrambe obalnega področja in pogojev,
gibanja v tujini. To je potreb-no zaradi zadnjih dogodkov v Španiji in izven nje.
De Albomoz je nadalje izjavil, da je po krizi v španski republikanski vladi v preteklem decembru, le začasno vršil posle predsednika vlade. Medtem pa se je predsednik republike, Martinez Barrio posvetoval z voditellji španskih skupin .v tujini. Svoje mnenje glede bodoče španske vlade jim ie izrazil v naslednjih petih točkah: 1. Nova vlada bi morala imeti iste republikanske značilnosti, kot prejšnja. Treba pa se je upreti tistim krogem, ki so najprej podpirali Franca in so se mu pozneje uprli in hočejo nriti v prvo vrsto med osvoboaitelje Spa. nije; 2. Bolj kot vlado je treba
ustanoviti akcijski odbor, ki bi bil zmožen približat; se notranji antifrankistični .opoziciji in izkoriščati v istem trenutku vse vire, ki jih nud| stališče drugih držav, «tako nasprotne španskim republikancem v zadnjem času«; 3. V novi vladi bi morala biti zastopanih največ liberalnih in demokratičnih republikanskih osebnosti; 4. Nova vlada mora zavzeti dinamično in ne statično stališče, delati tako v Londonu, kot v Rimu, Washingtonu ali Južni Ameriki; 5. Samo akcija in gibanje bosta omogočila denarna sredstva, ki jih nobeno osamljeno področje, naj bo kjer koli, ne more preskrbeti.
Ko ga je vprašal dopisnik AFP o politiki ZDA glede Španije, je izjavil Albomoz, da če ameriški državniki verujejo, da bi mogli z dvostranskim sporazumom Madrid-Washington raz. polagati z varnimi strateškimi oporišči v primeru spora na evropski celini — tedaj delajo velike politične in vojaške napake. Španija ne bi mogla vzdriati pritiska sovražnika, če bi prišel na njene meje; špansko ljudstvo ne more smatrati Za prijateljsko silo tisto i državo, ki je podpirala Franca.
KINO
V TB8TU
Rossetti. Zaprto zaradi poleti«* odmora.	.
Excelsior. 16.30: «Sončna pon**" M. Donald, L. Molan.	,
Naztonale. 17,00: «Dve sestri« * Solinas, E. Rossi.	,
Fenice. 17,00:	«Zločin	pri
kroskopu«.	j,
Filodrammatico. 16,30: «CeW>W slepila« E. Flynn, R. Russeli * Connelly,	..,
Arcobaleno. 16.30: «Milijpn«tf| New Yorku«, Marjorje ™ Percy Kilbride.	M	.
Astra Rojan. 17.00: «NocoJ w ka« C. Croccolo in Riermo. Alabarda. 16.00: «Zrtvujemo v i. Wayne.	_	a
Azzurro. 16.00: «Mehikan»d “ cio« W, Beery.	.	t
Garibaldi. 15.30: «PafcruJW J ustraSnih« J. Cagney, A. ™ rak, R. Armstrong.
Ideale. 16.30: «Teror na .
morju« J. Cotten, O.
Im pero. 16.45: «Poite z menoj* Lllgo.	j*
Italia. 16.00: «Tri deklice^ setnik« L. Bali, V. Matu"* Kino ob morju. Zaprto zari letnega odmora.	^
Marconi. 16.30: ((Razdvojen®" A. Nazzari. J. Šanson. m Massimo. 16.00: «Vrnil se je R. Skelton, A. Ruther, —f Novo Cine. 16.30; «Atom*a V nja».
POLETNI KINO:
Vittoria. 20.30: «Kraljl*to n*#** Romance.
Javni vrt. 20.45: «Ponos W sodek« G. Garson, L. Ol*’ Rojan. 20,45: «Trubadur» c.
derzini, E. Mascherinl. ,» F. Severo. 21.00: «Padel Je T gel« A. Faye, D.
Darnell.	&
Skoljet. 21.00: <rPosli njeiw«» r ža». F. Tone.	n
Brocchetta. 20.45: «VMda® pria» Toto.
RADIO
JVG08Ii0VAKt$&E CONE Tit STA SREDA 18.7.1951. Oddaja v slovenščini:	ji
Poročila ob 7.00, 13.30, Kt 23.05 — u.45 Jutranja glasB3- ^ Jutranja glasba in radijsKi ^ ledar. 13.45 15' tangov. 14.W saksofonist S. Dražil. včeraj do danes. 14.35 Novak: Slovaška suita, uverturi. 18.15 Slovenski sKJ j telji v besedi in glasbi -Krek. 19.00 Baletna glasba-f. o Poje slovenski Komorni *D0L|,j) Trsta p. v. Ubalda Vrabca, m Literarna oddaja: Grazia «e j «Marianna Sirca«. 22.05 plesne glasbe iz Sv. N««|| MLOVGN Ua 6.15-7.00 Lahek jutranji ^ cert (plošče). 12,00 OpoKgU sporea skladb Elgarja, ?* y, m Griega (plošče). 12.40 Za. yj na glasba. 13.20 Melodije.
doživele velike uspehe. 14-10 Sj. letna glasba Čajkovskega In «(j čaturjana. 14.40 Kmečki trlo. Zabavna glasba. 15.30-16.0® co-nos iz Maribora. 18.00 Pisani > ^ red lahke orkestralne glasbe. Skladbe Friderika Chopina . Roberta Schumanna. 19-10 "Vjl ni orkester Radia Ljubljana-Ko so fantje proti vasi šli... šče). 20.35 Samospevi na )(r la partizanskih pesnikov_ J šče).
la partizanskih pesnikov J(l šče). 21.00 Zvone Sintič: Iz .«i rdeče... 23.30 Francoske cha1
ns"111
Lucien Boyer (plošče).
Tit ST II.	ji
7.30 Jutranja glasba. vsakega nekaj. 12.00	*c>
Anglija. 12.10 Haendel:	"..p
pastir. 12.30 Orkester Ma”,/ ni. 13.00 Rossini _ Resipighjj, > tastična prodajalna. 13.26 KlV ski jazz. 13.45 Dve znani tovl skladbi. 17.30 Plesna S1*
18.00 Glas Amerike 18.15 m, niawski: Koncert št, 2. v 18.35 Dve Smetanovi 3 ,.vlt 19.15 Glasba iz zabavišč in opf
20.00 Evropski koncert. 20.45 )(. retna glasba. 21.00 Konceft ji kovljanskega zbora. 21.20 ^i. glasba. 21.45 Scherzi in caP'
TRS T N.	0f
7.45 Jutranja glasba, kester G. Filippini. 12.00 “ mi? llška glasba na orgije, l2-2^*; vi svet. 12.30 Melodije In rc”u.lf ce. 13.25 Orkester pesmi. «gr Operna glasba. 16.45 Spore® '
glasba. 19.00 M
.....................................................................................................              M.............................  n.«,,,.........................      ..»...............................................................        —..........................................................................              *.....
l§j
Omenjeno bodi, da sem bil menda leta 1907. — za številke nisem Imel nikdar zanesljivega spomina — na listi mlajših literatov izvo-ljen tudi jaz v odbor «Slo-venske Matice*. Skupina starejših odbornikov ni prikrivala, da smo jim neljubi in da nas Šteje za vsiljivce. Bilo ml je žal, da sem vzbudil nevoljo teh gospodov, zlasti ko nisem bil vedel, zakaj da sem sploh izvoljen; kakih literarnih krempljev tedaj se nisem pokazal; pa kdo ve, morebiti sem bil iz-voljem bas zaradi tega. Tudi drugod sem bil'večkrat upoštevan samo zato, ker nisem bil nikomur nevaren.
Zabavnih razmer v literarnih krogih se tiče moja satira «De*elna vinska klet*;
Po prevratu in do ustanovitve višjega deželnega sodi S6a v Ljubljani sem deloval v oddelku za socialno skrb stvo in sem se kot nado-mestnik Antona Kristana udeleževal velezanimivih sej «Narodne vlade». (Glej Na redba St. 5742).
3. novembra 1918 s^m bil pozvan na novo ustanovlje-
no vi® j e deželno sodišie v Ljubljani kot svetnik.
Dne 30. I. 1920. pa sem bil imenovan za svetnika na Stol sedmorice v Zagrebu. To novo področje me je spravilo v ožji stik tudi s hrvatskim in srbskim slovstvom. Zlasti me je zanimala srbska in hrvatska narodna pesem. Iž nebroja inačic sem izbral in uredil «Zgod-be kraljeviča Marka»; druge narodne pesnitve so mi dale snov in jezik za daljšo povest «Junaštvo*, <5bj avl jena je bila v «Novem rodu* leta 1923. V teh ^zagrebških letih* mi je družina ves čas živela v Ljubljani, tukaj Je bil stalni dom in stalna poslovalnica tudi meni, vsak teden pa sem se z izgotovljenimi uradnimi spisi vozil v Zagreb na seje in razpra ve. Ob neštetih teh potovanjih v Zagreb in nazaj sem spoznal, da se ml obujajo ob udobni taki vožnji najži vahnejše vrste domisleki, pa mi je nastala bas ob takih vožinjah lepa vrsta podlist kov. Toda le v oddelku za nekadilce. Tobačnega dima moje pero ne prenaša. V onem Času je dobil moj pse v-
ŽIVLJENJEPIS MOJEGA PERESA
donim «Fridolln Žolna* konkretne j Se lice: Fr. 2. naj je bil Človek naših neurejenih razmer, zelo pomanjkljivo izobražen, toda nabasano poln neprebavljenih novi. narskih gesel in fraz, vtika* jo<5 se z naivno važnostjo v vsa javna vprašanja in vedno naklonjen, sprejeti svoj delež iz katerega koli korita. Nekaj teh podlistkov je zbra nih, kakih sto pa jih je še raztresenih po raznih novi-nah. Kos naše zgodovine tisi v njih.
Leta 1925. sem se po doseženih letih dal upokojiti, a sem postal v Ljubljani odvetnik.
Od jeseni 1928. sodelujem v ljubljanskem radiu kot pripovedovalec in sicer za mladino in za one, ki radi slišijo kako šaljivo. To in pa novi mladinski * list «Naš rod* sta mi dala pobudo, da ni Slo v zasluženi pokoj tu di pero, nego da je ustvarilo se «Butalce» in vrsto za
PIŠE FRAN MILČINSKI s FRIDOL1N ŽOLNA
bavnih pravljic in novesti «Poldrugl Martin*, «Skavt Peter* In se to ln še ono.
Slovensko slovstvo sem do zadnjih let spremljal z vsesplošnim zanimanjem. Vendar ne morem reCl, da bi bilo katero koli slovensko literarno lice mojemu peresu pobudo. Pa saj sam to stvar težko sodiš pravilno.
Izmed svetovnih pisateljev sta mi najljubSa Dickens in Dostojevski. To moje razpoloženje se nemara vidi tudi v «Ptlčkih brez gnezda*, «Mutastem biriCu* in v drugih povestih, ki jim hipno ne vem naslova — pod stre-ho imam spravljene.
Zelo drag ml je pa tudi Mark Twain, toda sem pri-6el pisati svoje Šaljive reti, predno sem tudi le vrstice Cltal od Marka Twalna — da ne bo kdo dejal, da sem ga prepisoval.
Danes smo končali z uvodom v izbrane povesti, humoreske in satire zbirke
CVETJE IN TENJE
najboljšega slovenskega humorističnega pisatelju
FRAKA MILČINSKEGA ■ FR1DOL1NA ŽOLNE
Danes smo pričeli že objavljati njegov zanimiv spis
MOJA ZADEVA Z ANO POČ
Nato pa bosta sledila:
DEŽELNA VINSKA KLET
f	in
v gorskem zakotju
Moja zadeva z Ano Poe
Da sem gospodom pri «meščanski stranki* trn v peti, ki ga bi najrajši v žlici vode utopili, vem in niti ne «ahtevam božanja z rokavicami, katerih itak nimajo. Nasprotno! Ce jim do po-polne sreče v tej dolini solz
da mi zabrusijo v zobe, recimo kako »podrto pet» — na mojo črnovojniško časti — naj jo zabrusijo; — ne bom zinil in tudi popravljal je ne bom ne s § 19. ne s katerim drugim za popravilo o-menjene podrtije porabnim
nedostaje miC drugega, nego §-om.
stvo, brbljavost, plešo, poganstvo, trebuh in da pri prefaransi umazano igram (kar pa ni res) — ne bom se ganil!
Dokler se le meje dostojnosti ne prekoračijo!
Baš te meje dostojnosti pa je brezobzirno prekoračila «meStanska stranka*, objav, ljajoča v svojem organu sen-začno vest, da sem jaz, Jakob Lazar, «s sladkimi laž. mi zapletel v svoje razuzdane mreže pomilovanja vredno gosplco A. P- iz veleodlič-ne rodbine v K., pobegnil z njo v Bosno, ondu pa jo v samotni pokrajini slikovite Karaule gore zavratno zapustil, da Je reva prišla v roke krvoločni roparski četi. ki jo je menda na meh odrla In v rižoti pojedla*.
To se mi očita! —. Očitajo se mi taki zločini, da me niti naJmlajSl kazenski zagovornik brez takojšnjega preduj-ma treh sto kron niti pogledal ne bi!
18.30 Lahka
Amerike. 19.15 Koncert 20.33 Ritmi. 21.00 stvari), trodejanka. ^2.35 na fantazija. 23.20 Plesna
Vljudno smo sprejeli Pr^* ' no obljubo.	J
Prišel je še enkrat, ‘M krat v našo družbo in V®9 * krat s preroško zamahi, nim obrazom omenil tis^l sulca.
Potem pa preteče en ^ sec, pretečeta dva — aJ bilo videti niti sulcav njegovega preroka.	.
Slednjič — dva tedn* J volitvah — prikaže se v naši družbi, ne sulec, ^ pak doktor. Povedal je, bil včeraj že trinajsti kar je moral zdržema slV
Vprašam, ali sem zavezan tudi to v analih naše notranje politične borbe nezasliSa. nega natolcevanja mirno pretrpeti? — Ne, jaz nisem AH pa, ako jim drago, naj. zavezan tudi tega v analih mi očitajo pijanost, tihotap-j naše notranje politične bor-
be nezaslišanega natolcevanja mirno pretrpeti, nego prisiljen sem, nahajajoč se v obupnem stanju skrajnega silobrana za napadeno svojo čast ln poštenje, brez slehernega ozira na osebe, reči in razmere javno razodeti tako prave vzroke sovraštva one stranke zoper mene, kakor tudi resnico o moji zadevi z gosipco A. P.
In Javnost naj sodi.
Kolovodja «meščanske stranke* dr. Tarča je prišel nekega večera v začetku lan. ske jeseni v naso družbo k »Domačemu zajcu*. Bil je ta. ko ljubezniv, da se Je kar cedilo, in v teku živahne zabave Je obljubil iz lastnega nagiba, da nam pošlje prihodnji mesec sulca, »takega sulca, da bo sam zalegel vsem za celo večerjo*. Dobro, sulca sicer nisem še nikoli videl ali celo jedel, a iz vznositega glasu obljube sem posnel, da se nam obeta posebno odlično presenečenje.
vi žabi*, da ga Je pa to ^ je privedlo že tik do d®11^ in da narod ne more j| zahtevati od njega; 2eie.pf je slednjič pametne ^ ln zato prišel k nam. / To je bilo zelo laskav°y vendar se mi je videl° a trebno, v teku razg° ^ rahlo omeniti izvest'1^ sulca in da ga se niso jeli. Ta predmet mu ji no ni dišal — in hote . nam je izmuzniti s ce*1®' Ji dovtipom, da sulca tnot <jjf zavoljo tega še nismo 11, ker ga nam se ni P° j
(Nadaljevanje	|
Telet on Stev »3-808 Iti 94-638 — PoStril predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA . „d 15 -18 - Tel. 73-38. Cerie oglasov: Za vsak tran viSIne v Širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-n nravni rno~Mmrtn7i-» 90 lir Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.	„ .
t P	 »tairorcUi	TaunH _ PnHni* •	Ul S. Penico l-II., Tel. 11*32 • Koper, Ul. Battlstl 3012-1, Td 70.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 št. tt. Hl^naO.
St 20 - Telefonska 9t. 73-38. OGLASi: od 8.30 • 12 !n od upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica,
NAROČNINA: Cona A: mesefna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno ISO din. FLRJ: izvod 6, mesečno 150 <*10‘ Poštni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tis^a Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z-