VELIKA NEDELJA In ti si vstal z močjo le tehi lastno: Kak sladka čut se v moji duši vzbuja 1 Zapojte z mano rešeni narodi: Rešitelj naš, srčno pozdravljen bodi. O sladki Jezus, slava, Aleluja! R. S. Čez Godgoto rdeči se zora zlata, Kjer Jezus je pretrpel smrtne boli — ; < In zemlja se je stresla naokoli, Krilat neba odprl je groba vra- Beži preplašena iz gore doli, Hitfv Jeruzalem t je v zbor oholi, Ki se nad to vestjo osupnjen zgraža. In ti si vstal, moj Jezus,- veličastno, Ponosna zmir — se vstraši rim ska straža, Največji nik v Zedinjeaih državah NASLOV, uredništva in uprav-ništva: 1981 W. 22nd P1*M Ckicago, 111. ; .J r&9 T" * The largast Slovenian Weekly in th« UniUd States of America. Iiium mrmrj WMUomU? OFFICE: 1981 W. 21»d PIbm Ckicafo, UL OFFICIAL ORGAN »aOBBMŽBaft OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Intend M 8econd-Cla*» Hatter January 18, 1915, at tha Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of Aocut 24, 1912. No. 13. Stev.\13 Veliki teden. Cvetna nedelja. Najpomenljivejši teden v letu je Veliki teden, ker je prinesel človeštvu spravo z Bogom. Prične se s Cvetno nedeljo. Ta dan je Jezus kakor kralj slo vesno jezdil v Jeruzalem, in navdušeno so ga slavile množice: Hosana Sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem! — .Jezus pa je jokal zavoljo trdovratnih grešnikov, ki se bodo izgubili. Obredi tega dne so: 1. Blagoslavljajo se v cerkvi oljke in druge zelene vejice (butare) z lepimi molitvami za vernike, da bi bili deležni varstva božjega. Blagoslovljene oljične vejice verniki spoštljivo hranijo v zaupanju na cerkvene molitve. 2. Procesija. Z oljičnimi vejicami se vrši obhod okrog cerkve; po vrnitvi so velika vrata zaprta; odpro se šele na trikratno trkanje s križem, v opomin, da nam nebesa odpira le Jezusov križ. 3. Pasijon. Pri sveti maši se bere iz svetega pisma o trpljenju Jezusovem. Tedi v torek in sredo Velikega tedna se bere o trpljenju .Jezuso- vem. JUTRANJICE Velikega četrtka, Velikega petka in Velike sobote. Jutranjice so duhovske jutranje molitve, ki so se nekdaj o-pravljale pred svitom dneva, zdaj pa se navadno opravljajo že prejšnji popoldan; za Veliki četrtek se torej opravljajo v sredo, za petek se molijo v četrtek, in za soboto v petek. Jutranjice zadnjih treh dni Velikega tedna se opravljajo slovesno v cerkvi. Nanašajo se na trpljenje Jezusovo. Ginljive so zlasti žalostne pesmi Jeremijeve, ki se končajo z opominom: Jeruzalem, .Jeruzalem, (to je: duša,) spreobrni se h Gospodu, svojemu Bogu! Pri 'začetku teh molitev gore sveče na oltarju in na posebnem trikotniku. Na tem je srednja (najvišja) sveča lepo bela, druge pa so iz rudečega ali neobelje-nega voska. Med prepevanjem se ugasnejo sveče druga za drugo, le bela sveča na trikotniku ostane; ta namreč pomeni Jezusa, živega Boga, druge sveče pa pomenijo preroke, ki so umrli pred njim, in njegove učence, ki so ga zapustili v trpljenju. Proti koncu jutranjic se bela sveča nese za oltar, kaj naj spominja na Jezusovo smrt; po končanem ropotu, ki pomeni grozo ob Jezusovi smrti, se sveča spet prinese izza oltarja, v znamenje, da Jezus ni ostal *v grobu, ampak je spet vstal k življenju. Veliki četrtek. Na večer pred svojim trpljenjem je Jezus z apostoli jedel velikonočno jagnje, jim iz ponižnosti umival noge in postavil za vse čase vspomin svoje ljubezni do človeškega rodu: presveto Rešnje Telo. Po zahvalni molitvi je šel na Oljsko goro v svoje trpljenje. Ti zgodovinski dogodki šo izraženi v prelepih obredih velikega četrtka: , 1. Pri sveti maši se zapoje 4a straža, zvesto čuva, pazi, ifie pečat eel na k&mCnu, ozira se in posluša, če-li kedo prihaja, da bi vkradel Njega. . Tiho vse . . . Kje so učenci, nekedaj tako goreči m zavzeti zanj? Kje apostol Peter je goreči, kje je ljubljenec Njegov, apostol Ivan! Ni jih ! — Strah prevzel je vse. Skriti pla'ho se zapirajo in čakajo s trepetom, kedaj li pride dru-bal |po nje in jih pelje pred Pilata, da jih obtoži zarote in obsodi v smrt, kakor Učenika. Ni jih! . . . kakor bi ga bUi vsi zajpustHi; kakor bi si ga hoteli izbrisati iz spomina. Tiho, tiho vse povsodi . . . Plaho stopa straža in napeto čaka, gleda, pazi I . . . n. "Vstal je, ni ga tukaj!" (Marko 16, 6.) Ranojutro zarja je vsplavala naid vrhovi. Nebo žari skrivnostno, veličastno. Veje palm in oljk trepetajo pričakovaje. Vsepovso-di neko pričakovanje . . . Straža se zavija v plašč — mraz pretresa trudne ude, trudnost hoče objeti zaspane oči — samo korak še premaguje spanje. In tedaj votlo 'butanje, stresa se zemlje ogrodje — blišč neznosen, veličasten, vse nebo 2arl, gori kakor plamen bi objel vso zemljo — in angel j je odpri grob s pečatom zapečaten in odvalil je ogromno skalo. Veličasten in častit Zveličar je vstal iz groba, premagal, stri okove smrti, ni ga oviral pečat ni straža, ki se je kakor mrtva zgrudila na zemljo. Aleluja! Aleluja! Log okoli in dobrave, drobne ptice, cvetke nežne i» goščave, vse 1 veselo poje, vsklika: Alelujal Poji Le poji o j duša moja! Aleluja, Aleluja! m. "Nikar se ne bojte!" (Mat. 28, 5.) Korakov trudnih stopajo žene po stezi proti grobu. Strah navdaja vse, bodo li mogle zadnjič k ljubljenemu Učeniku, da ga mazili-jo, da mu skažejo zadnjo čast. U-mrl je strašne smrti Učenik njihov, na križu zdihnil dušo svojo; njih up, tolažba njih, relo Njego vo zapira velik kamen. Kedo jim odpre grob, kedo odvali kamen, da Ga mazilijo? In bo li to dovolila straža? V skrbeh in žalosti se bližajo grobu. In spokornica Marija hiti naprej. Zavest, da je on bil, ki jo je rešil grešnih spon, pridobil zopet jo za Boga, ta zavest ji pospešuje korake. Ii* ko prispe do groOa, odvaljen je kamen in grob ne skriva Učeni ka, grob je prazen. — In tedaj v obleki šolnini, solnčnega dbra za, blestelč, pogded nanj neznosen je očem — sedi poslanec božji poleg groba: "Nikar ne bojte se Ve iščete Jezusa križanega, ni ga tukaj; vstal je, kakor je rekel." Tedaj Ga ni! je vstal! — Veselih nog, z upapolnim srcem hite brž v mesto povedat novieo veli častno in skrivnostno: "Gospod je vstal." IV. "Surrexit, sicut dixit. — Vstal je, kakor je rekel." (Mat. 28. 6.) Log in podje, travniki, dobrave, ptice, čujte, čujte vi zemljani: Vstal je, aleluja! V sprevodu veličastnem veselo ljudsko srce poje: "Zveličar gre iz groba" aleluja! Zvonovi trepetajo pevajo, po o-koliei odmevajo: aleluja, aleluja. In jaz, in jaz pa naj molčim T — Naj v strahu trepetam, bežim naj, skrivam naj se, ko vse prepeva: Vstal je, aleluja t Ne, -ne! Ni mogoče! Srce mi je prepolno radosti, veselja. In^o srce mi v notranjosti peva: Vstal je kakor je rekei, aleluja, aleluja! In povsodi, vsepovsod i: radost nova, upi novi in ljubezen nova vstaja v sreih prenovljenih: Aleluja, Alelujal < teme v iso oe, kadar vzhaja *n kadar zaha ja", hvalila m dri** "A jaz pošiljam k svojega naročja obil-nost zdrave vode, ki namaka okol-no pokrajino in krepka onemogle," segla je vmes tretja gora. "Poglejte moje zaklade," oglasila se je takoj četrta, "koliko zlata čuvam v svoji notranjosti." — "Z mojega vrha je veličasten razgled; ž njim je poplačan vsak, ki mi je stopil na teme," omenila je tovarišicam peta. Naposled se oglasi neznatna gora — nizek holmec. "Odstopite" — vzklikne — "poklonite se mi vse. — Meni igre prednost pred vami. Moje ime je Kalvarija. Teme mi je porudila kri Najsvetejšega. Na mojem vrhu, prej zani-čevanem, se je izvršilo odrešenje sveta." Hipoma so se umaknile gore. Ponižno se klanjaje so počastile Kal varijo, ta najsvetejši vrhunec vseh zemskih višav. V. B. T. Vstajenje. Vidim jo, našo vsesilno pomlad, rodnih pomladi vserodno pora lad, , smrtnih trpinov nesmrtno pora-mlad. Vstajali bodo prebeli cvetovi: S prahom nedolžnim nedolžni duhovi strinjali 'bodo se spet nad grobovi. Vstajali bodo cvetovi premodri: Blaženci, ki na življenja nam jodri šli so pozabljeni kakor dri. Vstajali bodo cvetovi rudeči: V ranah škrlatnih se bodo trpeči dvigali kakor rubini žareči. Vidim jo, našo nedolžno pomlad, za niče van i h vsesilno pomlad, sre mučeniških nesmrtno pomlad. V Silvin Sardenko. nemo- Na belo ali I. poveliko-nočno nedeljo. Mir vam bodi! (Ivan 20.) Povest nam ve pripovedovati o maratonskem vojaku. V silnem teku je hitel ta junaški mladenič do Aten, da bi tem brzeje tam mogel poročati o zmagi domačega orožja. A vpehan do smrti se je zgrudil blizu glavnega mesta, svojega cilja. Umirajoč pa — ker mu govoriti ni bilo več dano — je v desni roki dvignil zeleno oljki-no vejico kakor veselo znamenje po zmagi pridobljenega miru. Prijazno oljkino drevo . . . Pozdravljam te . . . Miru podoba ljuba ti. (Greg. Oljki.) In kakor v šegah svetnega žive-nja, isto ta.ko je ljuba oljkina brst tudi sv. Cerkvi: od nekdaj ji je znamenje njiru. Glej, prišla oljčna je nedelja . .. . Svetišče zdi se olj kov gaj. Skoz okna sobice božje lije V ta gaj svoj zlati žar z nebes — A 'bolj že sreče solnce sije Otrokom z lie in iz očes , -Skoz senco oljkovih peres . „ . O, naj te oljke, kjer bi bile, Bi blagoslov in imir delile. (Greg. Oljki) Zaželenega miru se veseli svet. Miru se raduje sv. cerkev. Izmed krščanstva bistvenih podslomb je namreč mir; to je oni mir, ki so ga ob Izveličarjevem rojstvu pe-vajoči angeljski kori oznanjevali človeštvu govoreč: "Slava Bogu na višavah in .mir na zemlji ljudem." (Luk. 2, 14.) Ker je mir človeštvu v tak blagor, premislimo, dragi, danes oni mir, »ki ga je v svoji edinoizveli-čalni veri, v krščanstvu, Krist do-šel prinesti na svet. V miru ibodi naša vteha; naša sre£a; naše rešenje. * Staremu paganstvu ni bil vseskozi vzor srečnega državljanskega razvitja blagi mir. Ve« če si je ljudstev osvojil bridki meč, ve-lečastneja se je starim zdela njihova slava. ^ s Nočemo trditi, kakor da bi bili tudi slednji današujm eržavmikov na tem stališču, kako da je mir liHHHiS^^BKiHRSiiMM Tudi danes, _ nismo Se dosegli blaženosti eelp ti-stiih dob starega zagona š* pe, ki so nastojpile Y mirnem razvitku razmer jn nam ep o njii n* pr. slika knjiga Kraljev, kjer beremo: "In (Salomon) je imei mir od vseh strani okrog in okrog. In Juda in Izrael sla prebivala brez kakega strabu vsakteri pod svojo trto in pod svojo smokvo od Dana do Bersabeje." (III. Kralj 4, 24. 25.) Čudno pa ni, da nam tudi še do danes po vseih zalih in veselih, po vseh tpliko poučenih zgodbah tekom človeške zgodovine ni mogoče v vseni izvesti bilo krščanskih načel orne sv. vere, ki se poleg vere ljubezni vselej zovc -tudi vera miru. — Čudno ni. Saj ti je strupena rastlika mahoma prepresti v stanu vrt in plan; a žlahtna zel, ta se ti pa ustavlja in ustavlja; in v vsem skrbnem negovanju preidejo dolgo dobe, da je v so renin je na na tvojem pesestvu. Tako z mirom. Mir! blažena beseda. Kristov mir: vzvišeno darilo! Saj Krist sam v svojih poukih tako proslavlja to svoje na svet donešeno in s takimi težavaoni v dejanje dovedeno darilo. Na hribu blagrov med svojimi osmerimi blagrovanji pravi: "Blagor mirnim, ker ibodo otroci božji imenovani." (Mat, 5, ■MM In preden je bil zapustil svet, in ljube apostole in učence, kako jim je v svojih poslovilnih naukih blagroval nebeški mir, govoreč: "Ne zapustim vas sirot , , . Mir vam zapustim; svoj mir vam dam; ne kakor ga svet daje, vam ga jaz dam." (Ivan 14, 18. 27.) V končni molitvi do svojega nebeškega Očeta, ki jo je govoril tik pred svojo hojo na Oljsko goro in ki jej pravimo "velikoduhovna Gospodova molitev;" v tej molitvi Krist z nebeško ganljivo besedo skrbi tudi še za nas in pa našo e-dinost, t. j. za naš medsebojni mir z besedo: "A ne prosim le za nje (apostole), nego tudi za tiste, kateri bodo po njih besedi -verovali v mene. Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi; da bodo tudi oni v nas eno: da svet veru je, da si me ti poslal/' (Ivan 17 20. 21.) Da bi bili vsi eno; da hi vlada med nami eden duh in po euem duhu ljubezen in vsled ljubezni prisrčni mir —. za to torej prosi sain Gospod in to ločeč se od nas — da je ta prošnja zvenela kakor poedinovalna in, mirovna pesem prav tako na koncu njegovega poklica, kakor je bila pesem nebes kih duhov, ko je hotel svojim rojstvom na svet postati nas brat. Mir — to nebeško Gospodovo pridobitev — torej izkušajmo, kolikor nam je moč,, ohraniti in vtr-diti med seboj v svojih družinah; med somišljeniki in prijatelji; med ljudmi svoje enakosti; evan3 gelij miru nosimo med neprijate Ije in — ko bi je imeli — tudi med sovražnike. Določno se ustavimo nakanam, ki namerjajo ločiti deželo od dežele; od naroda narod; soseda od soseda; brata od brata, da — pri jatelja od prijatelja, prijateljico od prijateljice. Določno! Nekr-ščanske so vse take poizkusbe; na perjene zoper Kristov mir. A mi hočemo biti in ostati kristjanje v dejanju; ne le v besedi. V dejanju hočemo pokazati vselej hi povsod: Da smo Očeta enega sinovi; Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. (Preš. Krst.) *e sedaj* Dolge so bile p0Y*t ure, a *e daljši popoldan. — • sem stal in gledal na »vose zmaja veliki, stečem k o5*tu: "Oče, k vstajenju vabi!" In ko so potihnili zvonovi, sva stopala z očetom proti cerkvi.. Nešteto »pominov, porojenih v veli-kosobotnem večeru, mi je pripovedoval ... S*al sem na cesti in zrl za ljudmi. Od vseh krajev sb se iztekali na njo, kakor potoki v reko. Oče je prišel čez dvorišče in zaprl vrata. "Odzvonilo je, pohiteti morava!" "Ni sile ne. Še čakali bo- Severin Vodopivec. meseca ju-male vasice Svoji materi. Spisal D. O. K. Da bi te uveril o svoji ljubezni in potrdibi Tvoje upe, ljubeča mati, vzbujam spomine, ki jih je rodila Velika noč in so jihv negovali pomladni dnovi brez cvetja, z negotovostjo in boječnostjo. Sama gledaš tiste dni, ko si zrla v duhu na te steze, po katerih gre moje življenje ob Tvojem spremstvu beli cestti naproti. Lepa je cesta: brez klancev, brez prepadov. Molila si, da bi jo dosegel. Bog Te usliši! Velika soibota! Veliki zvon je odpeval v večerni mrak, ki je legal na probuja-jočo se ravan. Zadnji, poltihi u-darci so se lovili z netopirji ob nizkih novobeljenih domovih. mo." Del je cigaro med zobe in z rokami otepel prah s kolen. Eli Čas sva molčala. Ko sva mimo akacij, je dejal: "Bog ve, ali bo letos lepo! Gospod župnik je nov in ne pozna navad. V Gabrijah se mi je še vedno bolj dopadlo. Ali bova šla tudi tja?" "Če ne bom zaspan." "Tam bo tudi gospod Krištof. Ali ai ž njim govoril! Kdaj bo pa pel novo mašo?" "Zadnje dni julija, mislim." "Kako hitro tečejo leta! Zdi se mi, da ga vidim sedaj: Majhen, kakor ti takrat, ko smo te vpisovali na vadnico in si se jokal, ker smo prišli prepozno. In sedaj že duhovnik! Kako vesela mora biti njegova mati!" Vedel sem, da je vpletena tudi moja oseba v očetove misli* zato sem molčal. Gledal sem na lučke v oknih, ki so trepetale v lahkih vetrovih dihih. "Še dve leti — potem se treba odločiti." "Čemu misliti že sedaj?" "Čemu? Bolje prej, kot poslej. Saj tisto vem, da ne misliš. Tudi mati mi je omenila, da nimaš tistih misli, kot nekdaj. No, jaz ne. rečem ničesar.'' Prišla sva do cerkve. Gruča lju-dij je stala na stopnjicah s tihim motrenjem v razsvetljeni božji hram. Izpred božjega groba pa je zadonel visok, radosti poln klic: Aleluja. Odmev, spremljan od glasov orgel in velikega zvona, se je razlil po cerkvi in v srca vernih in naznanil veselo vest: Kristus je vstal . . . Verniki so se izlili iz cerkve in šli za vstalim Kristusom. Stopila sva z očetom v vrsto. Na dolgem ovinku sta se vrsti srečali in takrat sem videl svojo mater, ki je šla zo Bogom z rožnim vencem in sšepetajočimi ustnicami . . .Zdelo se mi je, da sem slišal nje prošnje do Boga in sem dejal pri sebi: Bog jo usliši! . . . In glej, ljubeča mati! Spet prihaja Velika noč, a ne več tista vesela, s koprnenjem pričakova na. Velika noč prihaja, se spominom žalosti in osamljenosti. Onega, ki me je spremljal ob veliko-sobotnih večerih k vstajenju, ni več med živimi. Uživa naj večna nebesa! Imam pa še Tebe, samo Tebe. Kakor trta, kateri je zločesta roka izrula oporo, bi bil klonil tlom brez energije in brez upa bodočnost, ko bi Te»raven vsak tre-notek biti v strahu za svoje življenje. Bilo je 17. avgusta, solnce se je že nagibalo k zatonu, in Marko, kateri je moral ves dan stati na straža, se je ravno vračal s svojimi tovariši v talbor. "Jutri upajmo, da bodemo imeli mir," pravi tovarišem. "Če se poljubi upornikom; ali menim, da jim je malo mar, kaj za nas pomeni jutrišui mu od- vrne ed%n vojakov. u Upajlmo najboljše,'' meni Mar ko. Komaj dojdejo v taibor, že mu stotnik zapove, da mora preiskati ves gozd, zakaj zapazili so nekaj sumljivih oseb. Ubogi Marko svojimi tovariši, lačen in žejen, je moral zopet odriniti. Kakih sto korakov od tabora je bil mali gozdiček, skozi katerega je žuborel mali potok. Ob tem potoku so oprezno stopali naši junaki, z nabitimi puškami pripravljeni za napad. Ko dojdejo do nekega grma, slišijo v mjem neko šumljanje. "Tu-kai je nekdo" zakliče Marko, in hitijo proti grmu. Ko so hoteli prekoračiti potok, počijo naenkrat tri puške in eden vojakov se z«?rudi z bolestnim krikom na tla. Zdaj skočijo iz grma trije Bošnjaki in napadejo naše. Enega je podrl Marko takoj na tla; druga dva sta se 'borila z največjim naporom aii vendar sta bila aiapo-Isled premagana in ujeta. ! - vati" zapove Marko in odidejo po gozdu. Naenkrat pridejo do neke votline, iz katere so molele nabasane vreče. "To mora biti naše" reče Marko in hitijo proti votlini. Ko stopijo nekoliko bližje, pri-brenči iz votline kroglja in zatle-ne Marka v «te«no; v tem se prerije Bošnjak na prosto in hoče »bežati, ali preden je napravil pet korakov, zadela sta ga dva strela in zgrudil se je na tla. Nato so še enkrat vse dobro preiskali, in potem pošlje Ma*ko v tabor vojaka s poročilom, kaj so našli. On sam z dvema 'tovarišema ostane na straži. Šele zdaj je imel ubogi Marko čas, si ogledati rane. Sicer ni bila velika, ali kroglja ga je zadela do kosti, od koder si> mu prihajali vedno večje bolečine. Zraven tega je bil zaradi prelite krvi tako slab, da je moral napeti vse svoje moči, da se ni zgrudil na tla. Solnce je že davno zašlo, in sčasoma je postajala tema. Z veliko nevoljno je čakal ranjeni Marko poročila ali rešitve iz tabora. Vsak trenotek se mu je zdel večnost, in šele čez dve uni so prišli vojaki iz tabora. Marko je zbrafl vse svoje moči, in koinaj da je polovico sporočil poveljniku, pade v med-levieo, katere se šele v taboru zave. • - Zapustimo svoje junake in poj-dajmo se v glavno mesto našega cesarstva, na Dunaj. Bil je mrzel jesenski dan, mrzla sapa se je vila po ulicah, in tu aii tam je že začelo deževati. Pred državnim kolodvorom je videti neizmerna množica ljudi. Imeli je priti danes zopet vlak z ranjenci iz Bosne. Vlak je prišel 'in kmalu zatean se prikažejo bolniški vozovi, na katerih so sedele postave blede kakor •.smrt. Na zadnjem vozu vidimo tudi našega Marka. Čeravno je preteklo že četrt leta, odkar je bil Marko ranjen, mu je rana še vendar dan na dan delala hujše bolečine. Zraven tega mu je došlo žalostno poročilo od doma, kar ga je še huje vznemirjalo. A v vseh teh bridkih nrali liri Marko obupal, temveč dan na dan je goreče molil in se priporočeval Mariji devici. Kmalu zatem so se bližali božični piazniki. Rana Markova se je sicer zboljšala, ali vendar je silo zek) ■]mx"asi. Premišljeval je v postelji, mislil na prošla leta. ko se je veselil »med svojo družino pri božičnih jasliicah. Pri tem žalostnem stanju ga najde zdravnik. "Ali zmirom žalostni," mu pravi prijazno; "samo ne obupati; jutri hočem še enkrat zvršiti operacijo in potem l>oste kmalu ozdraveli." Ulxxgi Marko ihti med pogovorom prijaznega zdravnika. "Ali kaj vidim, vi jočete," se začudi zdravnik. "Kako naj bi ne jokal, ko meti tem časom, ko jaz tukaj nesposoben za pomoč ležim, moja družina trpi največje pomanjkanje," mu odgovori Marko z jokajoč imi glasom. "Prosim Vas, potrpite in ne o-bupajte," mu pravi zdravnik v tolažbo in odide. Drugi dan so Markota operirali. Po operaciji takoj trdno zaspi. V tem času pridrvi pred -bolnišnico krasna kočija. Ko se ustavi, skoči služabnik pred vrata, jih odpre in se ponižno prikloni. Visoka ženska postava v spremstvu dveh gospej vstopi v bolnišnico. Vojaki obledijo pri vstopu visoke gospe, ali ona, ne da bi jo slabi bolniški zrak kaj vznemirjal, stopa od postelje do postelje in vsakega prijazno potolaži. Naposled pride tudi k Markovi postelji, ki je še zmirom trdno spal. Zdravnik ga hoče takoj zbuditi, a»li gospa mu za bran i, rekoč: "Pustite ga spati, morebiti sanja o svojem domu.'' "Ubogi mož je moral danes prestati operacijo ali on je najbolj potrpežljiv," si dovoli zdravnik o-pomniti: "njegova edina skrb in žalost je, d i morajo njegovi domači trpeti pomanjkanje m lakoto." : i "Ali je ubožen," vpraša nato gospa. "Da, on je ubog knietič in njegovo družino je še poleg tega zadelo mnpgo drugih nesreč," odgovori zdravnik. Gospa si da nato zapisati njegovo ime in stanovanje in naposled odide. "Dragi Marko, visokega gosta ste danes prespali," ga opomni njegov zdravnik. Njegovo Veličanstvo cesarrica Eliza beta je bila v bolniščnici in se tudi pri Vaši postelji dolgo mudila. Ali zdi se mi, da ste nekaj lepega sanjali.' "Da, od angela, ki je mojo družino obdaroval," odgovori Marko. 4 4 No mogoče, da se sanje »polnijo," pravi adravaiik m odide. • « • Markovi družini je šlo med tem časom jako1 hudo. Prazniki so bili pred vrati in v hišinajvečje po-manjkam je. Žena, katera je ravnio pripravljala uborno večerjo, je točila bridke soUze, ko je pomišljala na prošla lota in na svojega moža. Ravno danes je dala zadnji novec od hiše, m radi tega niti mwlrti »i mogla na kako veselje. Po večerji pokleknejo v« pred Marijino podobo in jo goreče prosijo, naj jih milostno usliši v tolika sili.. - - ; Komaj so odmolili, vstopi postni sluga. 44 Danes Vam prinesem nekaj veselega," govori otepajoč si sneg s čevljev.4 4 Ta veliki zavoj je • vaš, gotovo bode lepo božično darilo." 44Za naš?' vpraša žena; "ne vem, kdo bi nam ubogim sirotam kaj poslal." 44Da, da, za vas," odgovori poštni sluga; ''le poglejte prejemnico, tu je naslov in poslano je od dvornega urada Njene Velečasti cesarice." Uboga žena komaj, da je podpisala prejenuiico. S tresočo .roko odpre zavoj, in komaj verjame svojim očem, ko vidi prekrasno vsebino. Bilo je nekaj zimsko o-bleke in igrače za otroke,, toplega sukna, in drugih stvari. Spodaj je ležala denarnica s svitliihi zlati, in poleg njo je iežalo pisemce, v katerem vošči Njeno Veličanstvo, cesarica Elizabeta, ubogi obitelja vesele praznike. Uboga žena zažene od prevelikega veselja glasen jok, jp ne ve, kaj bi počela od prevelike radosti. 4 4 Oče, otroci, pokleknimo", za-kti&c naposled. Vsi se na enkrat vržejo zopet pred podobo Marije, ki jim je na tako čudovit način pomagala, in se pri tem poslužila najdobrotljivejše, in naj usmiljene jše matere ubogali. • • • Čas je pretekel, prešli so prazniki, prišel je štiradesetdanski post in zatem zopet veliki praznik vstajenja našega Zveličarja. Veselilo se je zopet staro in mlado s prin odo vred, a'M našega Marica še ni 'bilo domov* * Skrb njegove družine je bila dan na dan večja. Prošlo'je tudi radosti polno vstajenje in mlada žena hoče ravno pripravljati uborno kosilce. Naenkrat -se vrata odpro in poštni sluga vstopi ter jej odda pismo; še ni pisma dobro raapečatila, ko se vrata v drugič odpro in v sobo stopi bledi mož v vojaški opravi. "Sveta devica — Marko", zavpije žena in se mu bliskoma zvije okoli vrartu, 4 4 bodi Bog zahva-ljen, sedaj je našega pomanjkanja konec." Otroci se ga oklepajo, in tudi oče, katerega je trgalo po udih, je prišel k njemu in mu podati roko s solzami v očeh. 4'Pojdite, dragi moji' pravi potem Marko ginjen, 4'in zahvalimo se Mariji, katera nam je bila pomoč in tolažba v toliikdh nesrečah." In vsi pokleknejo k zahvalni molitvi. m mmm Alelufa! Uničena sovražnikov zloba, Zbežala noč je, — novega se dne Po svetu vsem razlila je svetloba ln prenovila lice je zemlje. Če Krist ni vstal, kaj vsa je vera naša? Le nekaj brezpomembnih besedi! Pokaj še evangelij se razglaša?! Saj vest to blaga, vest radostna ni! Iz groba vstal je, težko je pe-* čino Odvalila Njegova božja moč! Nič več ga ne zaklepa V groba tniino, ..... Kot kamenček odvalil jo je proč. Tako si vsklikinil narodov učitelj, A znal si dobro, trdno veroval, Da smrt je zmagal sveta Odku-piteflj, ."' Da res iz groba temnega je vstal. On vstal jo sam! O velikansko dejstvo! • Ti vere, nade naše temelj čvrst! Nobeno ne izbriše farizejstvo. Noben te srd iz zgodovinskih vrst! ' • I naša vera tidna je ko skala, Ki cerkva Kristova na njej stoji. Ne bo iz src je vihra izruvala, Ki proti cerkvi, proti nam besni. Tu len je vihre straha nam ne vzbujal - . . . Oko zaupno plove do nebes, . Iz src pa vre nam pesem: "Alc- luja! :: .; Ti vstal zares si, Bog si naš zares !'' Fr. Noubauer. Ko življenja Njemu moč izginja: 44S križa stopi, Izraelov kralj!"... In izvije se Mu glas proseč: "Kaj sem tebi storil, ljudstvo moje, Da postal sem žtftva strasti tvoje, Kaj sem ti storiti moral več.. S čim sera, ljudstvo, te razžalo-stil.. Iz Egipta sem te varno rešil, Glad očetov tvojih z imamo tešil, Žejne sem iz skale jih pojil. Česa nisem storil ti, povej! Dvignil sem do slave te visoke, Žezlo sem ti dal kraljevo v roke, Ljubil tebe, ljubil sem brez mej"-- Toda ljudstvo bolj, še bolj hrumi, Kolne, zasmehuje, divje vpije: "Strani, smrti naj Ga noč zakrije, In nad nas naj pride Njega kri!" Bled, krvav — kot nekoč — nag in strt 8e visi na križu: in po sveti Nehal ni še isti klic besneti, Ni gorefti nehal isti črt . . . Mih. Opeka. Bili nje ao čini v«d, Vir dobrot in blagoslova. Bodi meni rana t:. ,'!v v. Čudo si mi silna rana, Desne strani Jezusa; Njemu ti si v pma dana, Ki si dal za greh sveta, Dal za me življenje svoje, Kaj zato bi dal mu mar.. Dar mu bodi srce moje, Badi rana ti oltar! Opomba uredništva: Sledečo krasno, velikonočnemu času primerno pesem nam je do-poslai rojak Anton Kumar iz Denver, Colo, s pripombo, da vošči vsemu članstvu K. S. K. J. vesele velikonočne praznike. Iz težkih ur. Svete petere rane Jezusove. Velild petek. Bled, krvav, srdito raztepen, Nag visi na križu Mož bolesti, Brez lepote, kakor črv na cesti, V prah pogažen, strt in zapuščen. Nebu On in zemlji gospodar, Med zemljo in nebom nem vzdihuje, Bolečina prsi Mu dviguje, Tmjev venec glavo Mu razjeda, Truplo se drhteče Mu seseda, Gasne, gasne Mu očesni žar — — Ljudstvo, zgrajeno iz daljnih daljf Ljudstvo pa pod križem Ga preklinja, kadar jih verniki na Veliki petek poljubljajo. Zložil Simon Gregorčič. I. Slava tebi, rana vrla, Leve noge Jezusa; Zmage znak si — glavo strla Kači zli je noga ta. Zbodli so te greha trni, Ko ane i^kal je Pastir; Rana varno mc zagrni, Ko besni skušnjav nemir. II. čast ti bodi rana draga, Desne noge Jezusa; V temi svetiš zvezda blaga, Kažeš pot zvelioanja. Ga začrtal micno, .krasno Je Gospoda uk, izgled, Slast zavrni rana časno, Ki le zmede pravi sled. III. Zdravje moje sveta rana, Leve roke Jezusa; V tvoji krvi bo oprana, Duša vsega madeža. Kras si roki, ki podpira, Nje, ki grudi jih slabost, Meni rana naj izvira, Moč iz tebe in krepost. IV. Hvala tebi rana mila, Desne roke Jezusa; Ti poveš mi kaj storila, Roka »ta je milostfta. Blagodari, čuda nova Črtica. Spisal I. M. Zima je bila, huda in dolga, da je ljudje že davno niso pomnili take. Kakor da je podivjalo nebo, rjovelo je črez snežene holme; beli oblaki snega so drvili in padali težki kot smrtna slutnja na* polja in gozd, da so se ječe pri-pogibale veje smrek, da so stokali bori pod bremenom liki volne mehkega snega. Ob zidovih in nizkih kočah malega gorskega scla kopičili so se zameti, večali se, zakrili okna, zametli vrata, tako da ye izgledalo vse selo kot orjaško pokopališče z belimi grobovi. Dobro je bilo tedaj onemu, ki je sedel v zameteni koči ob zakurjeni peči. Hudo pa je bilo njim, ki so strmeli v aihro z razdvojeno dušo, kaj bedo jedli, s kom zakurili peč, /greli si premrle ude . . . Izven sela na mflem gričku slonela je mala, borna kočica. Kakor črn vran je stala v sneženem morju in metežu kljubujoča burji. In vendar bi bil človek trepetal, vsak hip, pri vsakem navalu nezvanlte burje, da izgine oni črni vran raz sneženo morje, zakaj celi šopi zakajene in prepe-rele slame so se trgali raz streho, frfotali s snežnimi kosmiči. Defel se je večer, zgoden in temen, hi noč je prihajala grozeča in grozna in zavijala slabi dan v svoj temni plašč. Tako nekaj groznega, kot težka, temna slutnja je bilo v tem mraku. Prišel je počasi a potuhnjeno kot tat in je zakril selo. In nič več ne bi bil razločil onega vrana v snežnem morju, niti zakajene strehe. Iz zametenega okenca strmelo je tffčas dvoje obrazov v mrak, strah, bolest in skrb so se zrcalili v velikih, široko odprtih očeh. Te oči bile so ustvarjene da se vese-ijo solnca in cvetja, zdaj pa so gledale v vihar in noč, zato so ibile plahe in bolest je igrala v njih. "Peterček, prižgiva luč, mene je že strah!" Dekletce devetih et je pogledalo pri tem svojega brata tako sladko in milo, da bi se bil človek kar zjokal. Molče je stopil deček od okna. Pogledal je sestrici v oči in videč njen strah jo je prijel za roko. "Nič se ne boj, zdaj pa morajo priti že, saj bo noč kmalu." Napravila sta luč in sedla na peč, jila je gorka še od jutra. Po sobi pa je bil mraz, zakaj burja je silila skozi špranje pri oknu. Ta co sta sedela molče. Pozabila sta bila iger — igrala bila, ko je bil še dan — zdaj pa, ko je pri šel mrak, sta se zbala. Stopala sta k oknu, čakajoča očeta, ozirala se doli proti vasi, kdaj se za črni temna postava očetova. Noč je bila že zagrnila vse, onadva sta sedela še vedno nestrpna, tiha, drgetajoča oib vsakem šumu. 4'Zdaj gre, čuješ, Peterček", rekla je veselo deklica; deček pa je stopil iz sobe in odprl hišna vrata. Bilo ni nikogar, le noč in burja sta samovala nad sneže nimi holmi. 4'Morda ga pa ne bo, Jelica pregrda pot je, pa ne more do uiov!" Peterček je govoril mir no in prepričevalno, a bilo je kot da ga sili na jok, in pritajen strah je drhteL v njegovih besedah. De klica se je ozrla v brata z boječim pogledom. Bila je mlajši od bra ta in ni inogla umeti, kako bi rav no nocoj, ko burja tako čudno rjove in joče, ne bilo očeta. Ta ko strah jo je; polile so jo sol ze. "Tiho bodi, Jelica, pa uc jokaj že pridejo oče; pa tudi če bi ne bilo, saj sva skupaj in molila bo va, pa naju ne bo strah." Tako sta se tolažila, a bilo jima je obe ma težko na srcih, kot noč tako temno je ležalo nad njima. "Lačna sem!" Peterček je zlezel raz pač in stopil k omari. Vzel je lilob kruha ill latvico mleka in položil vse na mizo. Sedla sta drug drugemu naproti in jedla. Potem sta zlezla za pee. Tako sta večerjala vsaki večer, zakaj oče se je vračal mnogokrat pozno douiov, — bil je pismonoša in moral pa bližnjih selih — včasih ga ni i>Uo vso noč, ostal je v vasi in tam prenočil. Otroka sta bila tega, samo ob slabem vremenu poleti, ko je grmelo iu se bliskalo, čakala sta težko nanj, in nocoj, ko je drge-ala koča ob sunkih burje, sta ča-sala težko, težko. Tedaj je vzbesnela vihra s podvojeno močjo, da je zahreščala streha in tramov je. Zatulilo je tako grozovito kot sto volkov v »gori, zavekalo, da bi zastala človeku sapa. Skozi špranje je zavelo mrzloledeno, da je vzplalo-ala zakajena petrolejka na mizi. 'Peterček!" • 'Jelica!" Otroka sta se privi-a drhteča drug drugemu, oči so jima žarele strahu, drgeta je sta gledala v trepečoče šipe na okrni. 'Moliva, Jelica, potem pojde-va spat; ko zaspiva, naju ne bo strah!" Jela sta moliti, tiho, skoro šepetajoče, in njun glas je drgetal groze. Zunaj pa je brez nc-lanja zaganjalo se v streho, joka-o, prosilo, grozilo, šumelo ... Otroka sta bila odmolila, na spanje pa nista mislila. V dušo jima je bil legel pokoj in govori-a sta o šoli, o očetu, o rajni mamici in angelih varihih. In njiju duše sta sniveli o pomladi in cvetju, prihajale so jima v spomin pravljice rajne mamice. 4 4Tako je bilo tedaj, ko je sla pastorka v gozd po jagode, kaj ne, Peterček?" 44Da, in še huje je bilo. A ker je bila pridna, so se je usmilili vetrovi in ji pokazali jagod." Isti čas je zašumelo nad nji- *'i i . ina kot da je sedlo tisoč vranov na streho. Zahreščalo je, zabobnelo, tramovje je zaškripalo. Bil je trenotek groze in besnenja. 0-tjroka nista videla, a slutila sta, kaj se.je dogodilo: 4'Peterček, Peterček, hiša, stre-1 ha se podira!" Planila sta od peči in sta tre-pečoča strmela v prihajajoči trenotek. In iznova je zahreščalo, "Čakaj ... te ponesem . . Vihar je glušil in odnašal njihove besede, objemal ju z divjo radostjo; tako objemlje smrt svojo žrtev. 44Jelica, ali te zebe?" "Čakaj ... te ponesein . . ." Dekletce ni odgovorilo. Njemu se je zazdelo, da je vse težji breme na ramenih. Vse bolj se je potapljal v sneg, noge so mu iznova je zašumelo nad njima; I drgetale, motilo se mu je burja se je vprla z vso silo v šipe " Jelica . . ." Ni se oglasila in po sobi je zavihrala burja. Lu« j Zaspala je, si je mislil in brodil je ugasnila. "Jelica, Jelica." Deček je prijel sestro. Stisnila sta se v kot in molčala. navzdol. Zazdelo se mu je, da hodi že celo večnost. A kje je vas? Strmel je okrog sebe, vsepovsod noč, temna noč . . . Sel "V vas morava, Jelica, tukaj j je dalje, hodil s težavo in grozo! ne moreva—" Začutil se je naenkrat tako šib- Dekliea je plakala in se okle-ikega in plahega, da bi zajokal, pala brata vse bolj plašno, vse Zbral jc vse svoje moči in šel da- bolj strastneje. Bila sta v temi in brez pomoči. Tedaj je začul deček prečudno moč v sebi. Postal je bil v trenotku mož, ki mora čuvati sebe in sestro. 44V vas morava." Zadrgetal je ob misli, da morata skozi temo in noč po snegu, a le za hip, zakaj videl je, da je zastonj vsak strah. "Jelica, obleci očetovo suknjo, pa primi se me!" Deklica ga je poslušala jokaje in drhteča. Potem se ga je oklenila. Stopila sta na prosto, objela ju jc zima in burja in noč. V obraz jima je zapihalo. Njiju telesi pa sta se poglabjali v sneg. Hropeča sta sopla nizdol. Bila je brezkončna tema, samo sneg je odbijal nekaj 'svetlobe. Padala sta, dvignila se. Ko ju je objela burja, sta se prijela' tesneje in čakala, da je odnehala. Hodila sta s težavo, ude jima je objemala čudna otrpljeuost in mraz jima je šel do srca, da se je ledenila kri v njunih žilah. "Ali . bodemo . . . kmalu . . , Peterček . . ." v4'Kmalu . . . Jelica ... pa zavij se ... da ti ne bo mra!" 4 4 Trudna sem že . . ." lje. A vasi ni, moral bi že biti tam--. Polastil se ga je blazen strah, da je ne dcbi. Klical bom, morebiti ni daleč, prišlo mu je na misel, a burja je zamorila njegov krik. Brodil je dalje, breme mu je postajalo neznosno, omahnil je. Objela ga je mehka utrujenost, zašumelo je okrog njega.. postalo mu je tako toplo in prijetno, sladko . . . Nad spavajočo dvoj k* o. je divjala burja in sneg ju je zagri-njal . . . Drugo jutro so ju dobili vašea-ni konec vasi zmrzla; na holmu pa ni bilo onega črnega vranu, samo veliki zameti so krili četvero nagih sten. Oče pa se ni vrnil, zagreblo ga je bilo, ko se je vračal domov, omagal je bil! U-mrl je z vročo molitvijo na ustih za srečo svojrli malih, zapuščenih otrok. Bog ga je bil uslišal, vzel je bil tudi onadva k sebi isto noč, kot očeta . . . Še zdaj stojijo štiri stene tam gori na holmu. Pomlad in zelenje jih objemlje. One pa stojijo kot mračen »pomin na viharne in hude čase, edini ostanek iz težkih ur--- POGLED NA SV. MESTO JERUZALEM. Slika nam predočuje pogled na eruzalemsko mesto. Zdolej na desno je katoliška cerkev Božjega groba; pri vrhu v sredi pa tur-i ika moaeja, katero je zgradil sultan Omar. Sv. mesto Jeruzalem. V sedanji svetovni vojni se ne zanimamo samo za važne dogodke evropskega bojišča temveč čita-mo tudi radi vojne vesti, ki prihajajo iz Jutrovega, ali iz sv. dežele. Sedanja vojna vihra je namreč dvignila svoj meč tudi nad Palestino, ali sv. deželo, — posvečenem kraju, kjer je bil naš Izveličar rojen, kjer je živel in umri na sv, križu. Kakor je bila sv. dežela krščanskemu svetu že tisočletja draga in v čislih, tako je ostalo to spoštovanje v srcih kristjanov do današnje dobe in bo ostalo na veke. iNi pa sedanja vojna vihra dvignila meča nad sv. deželo iz slabega namena, temveč vsled tega, da oprosti isto iz turškega jarma, pod katerim se je nahajala zadnja 4 stoletja. Gotovo je nečastno in krivično, da so imeli baš krvoločni Turki sv. deželo v svojih rokah. Za posest sv. dežele se je stoletja nazaj prelilo že dosti krvi, osobito v zgodovinski križarski vojni 1. 1099 in 1. 1209 po Krist. rojstvu! Poleg premembe bodočega evropskega zemljevida, katero bo nedvomno izvršila sedanja vojna, bo tudi prememba azijskega zemljevida velevažnega pomena. Turki so namreč izgubili zadnji čas v Mali Aziji (v Arabiji in blizu Palestine) že vse svoje ozemlje. Podjarmili so si iato zmagonosni Angleži s pomočjo Rusov. Turška moč je vsled tega na Jutrove-ni do cela opešala in pojenjala, Angleži in Rusi ki so po veri kristjani, so si zaprisegli v sedanji vojni na vsak način iztrgati iz turških rok Palestino, osobito sv. mesto Jeruzalem. Poročila se glasijo, da je to mesto do cela obkoljeno od sovražnika; turški oblasti v Jeruzalemu so že seštete ure kajti Angleži so od tega mesta samo če kakih 40 milj oddaljeni; v nekaj tednih morda bomo že čuli veselo novico, da vihra nad Jeruzalemom zopet zastava sv.* križa in da so krščanski vojaki za vedno odstranili Turški polumesec iz svetega mesta. Zgodovina mesta Jeruzalem je nad vse tragična in pomenljiva To mesto so zgradili v starem veku še Kaldejci, kasneje je pa pri- šlo v roke Egipčanov. Leta 1400 pred Kr. r. so si osvojili to mesto Jebusiti; leta 1058 pred Kr. r. je bil Jeruzalem glavno mesto kralja Davida, ki je postavil oudi prekrasen in zgodovinski judovski terapel; od 1. 920—332 pred Kr.r.je bilo mesto Jeruzalem v tedanjih vojnah večkrat porušeno in zopet zgrajeno; leta 332 pred Kr. r. je zavzel to mesto Aleksander Veliki; leta 65 pred Kr; r. so Jeruzalem Rimljani obkoliti ter pomorili 12.000 judov; leta 67 po Kr. r. in 1. 14« so to mesto Rimljani razdejati, 1. 325 je prešel Jeruzalem zopet na staro stališče; 1. 637 si je to mesto saracenski ka- lif Omar podjarmil; 1. 1099 zav- zetje Jeruzalema po križarjih; 1. 1187 osvojitev istega po Sarace-nih; 1. 1229 so zopet Jeruzalem križarji podjarmili; 1. 1244 je bil Jeruzalem pod vlado egipčanskih sultanov; 1. 1291 so bili vsi kristjani pregnani iz svete dežele f 1. 1517 so Turki zavzeli sv. mesto Tn isto držali v svoji oblasti do današnjega dne. ... «. .... • <. - ■-svr • ' ' ' Urednižtvo in nprmvništvo: 1951 Weet 22nd Piece, Chicago, m. Telefon: Canal 2487._ ___ Utof****!.......10.60 Za nečlane................ • • $1.00 Za inozemstvo..............$1.60 OFFICIAL ORGAN -of the GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the _ UNITED STATES OF AMERICA Issoed every Wednesday._ Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OFFICE: 1981 Wast 22ad PUc«, Chicago, 111. _Phone: Canal 2487._ Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers ...........$1.00 For Foreign Countries........$1.50 »ti RglRAV veselici le in zadovoljne velika nočne praznike vsem članom in članicam, čita-teljem in sotru-dmkom lista! UREDNIŠTVO "Glasila K. S. K. i*doot." Velika noč 1917. Rrišla je zopet pomlad in prišla je zopet v mirnih časih tako lepa in vesela Velika noč. Toda tudi (letos se je ni mogoče radovati po stareto običaju, kajti svetovna vojna traja se vedno; traja že celih 32 mesecev ali skoro 3 leta in še vedno nič ne kaže, da ji bo v doglednem času konec, ravno nasprotno — sedanja evropska vojna se bo monda še ojačila in povečala ter bo morda tudi nas Američane prizadela! t Ko pišemo te vrsticc, so se zbrali v Washingtonu D. C. zastopniki 100 mil jonskega ameriškega ljudstva k posebnem kongresnem zasedanju ; odzvali so se kheu predsednika Wits ona da se ukrene nekaj važnega, ali za nas Američane nekaj nad vse nepričakovanega, to je ukrenifcev glede napovedi vojne. Težko je baš danes pisati, kako bo padla tozadevna kocka, je li bodo Združene države napovedale vojno Nemčiji ali ne T Po javnem mnenju in sodbi ameriškega ljudstva vseeno lahko sklepamo, da bomo tudi letošnjo Veliko noč obhajali v medsebojnem miru, kajti ameriško ljudstvo noče vojne — noče prelivati nedolžne človeške krvi, čeravno na to nekateri domoljubi tako silijo. 1 * Ljudski glas — botžji glas!" Te prislovioe so se držali še stari Rimljani; naj bi ostale te zlate besede zapisane tudi v srcu vsakega ameriškega državljana in vsakega vladnega uradnika. Če morda želijo vojno naši kapitalisti — svobodno jim. Naj se gredo klat sami, a na milijone in milijone a-meriškega ljudstv^, se obrača danes k Bogu z gorečo prošnjo in molitvijo: "Šibe vojske, reši nas o Gospod!" Nikakor nismo nasprotniki naše mogočne svobodne domovine, da bi ji odrekali vsled tega zvestobo, udanost, ljufbezen ali celo o-brambo. Ne. Prisegli smo našo ntfvo grudo vedno čislati in ljubiti ter v slučaju nevarnosti ali sile celo zanjo umreti. Nikakor ne moremo zapopasti naziranja naše vlade da so Združene države dandanes v resnici v nevarnosti? Namišljeni sovražnik se nahaja še tisoče in tisoče milj oddaljeno preko morja. Radi potopa par naših tovornih parnikov se menda ne bo 100 miljonov ameriškega ljudstva tiralo v vojno? Vlada pač lahko ukrene druge korake za dosego svojih pravic na morju in ni po-vsled tega kršiti tako ljube-katerem živimo sedaj. Tretjo Veliko noč svetovne ne, ali t 1917 moramo premišljevati a posebnim povdarkoncu Baš pomladanski čas tekočega leta in bližajoča se Velika noč je razne evropske narode prešinila z mislijo k narodnem vstajenju. Rusko ljudstvo, katero je bilo nad 300 let uklenjenjo v jarem carizma se je istega pred nekaj tedni otreslo; postalo je svobodno in si je omislilo svojo ljudsko vlado z načelom: svoboda, pravica in enakopravnost. Na Nemškem se dogajajo v državnem zboru tudi čudne reči. Govori se, da se tudi on-di že maje eesqrski prestol? — Rusiji bo sledila morda tudi Nemčija, Avstrija, iltalija, Anglija i t. d. In tedaj šele bo mirovni angel j razprostrl oljkino vejico sprave in bratoljublja nad nesrečno Evropo, da bodo živeli razni evropski narodi v svobodi in v miru med seboj. O blažena Velika noč 1917,prine-si vse ura svetu to, kar si iskreno želi: zmago nad krivico,- mir in bratoljubje, da se bo kmalu razlegal iz vseh grl proti nebu veličastni glas: Hosana in Alelu-ja!— i, Verske točke v pravilih K. S. K. J. pred sodni jo. ^ i Letos se je dne 24. februarja in dne 28. marca vršila pred okrajnim sodnikom T. G. Windes-om v Chicagu velepomembna obravnava, kakorena se še ni vršila v državi Illinois; raaun naše KSKJ. dosedaj še nobena druga organizacija (izmed tisoč in tisoč raznih organizacij v ti državi) ni bila zapletena v, obravnavo take vrste. V slovenski naselbini v Wauke-ganu innogo članov in članic KSKJ.. ni opravilo velikonočne dolžnosti za L 1916. v kljub mnogim prilikam in opominom, ki so jim bili dani. Ti člani so bili vsled tega suspendirani. Ker bi bili pa radi zopet sprejeti v KSKJ. so vložili tožbo. Kratka vsebina obtožnice je: KSKJ. nas je po krivici suspendiral^, ker v Ameriki, v deželi svobode, KSKJ. ne more in ne sme kaznovati noibenega člana, če u. pr. ne gre k spovedi ali če ne izvršuje drugih verskih dolžnost i j. Razume se samo ob sebi, da so si prizadeti člani KSKJ. v Waukc-ganu bili svesti sijajne zmage. Saj je vendar — tako so si mislili — prostost v Ameriki vsakemu zajamčena; država te brani in ščiti, če si turik, cigan, žid ali katoličan; če naiu naša slavna republika dovoljuje popolno versko prostost, zakaj bi nie pa KSKJ. pehala v srednjeveško temo, vkle-pala me v verige verskega suženjstva, ko se pa sam kot izobražen, zaveden, prosvitljen in neodvisen delavec hočem otresti rimskega jarma in se greti na solncu popolne in nekaljene svobode. Zakaj neki? Kdo me neki mora siliti ? Če ceni, grem —' če ne, pa ne! Kaj nam pa morejo? Sodnik — star, resen Amer i kanec, nekatoličan — je z zanima.-njem sledil celi razpravi. Poslušal je pazljivo oba advokata: Mr. A. L. Gettys^a, ki je zagovarjal suspendirane člane in J. W. Downey-a, ki je zastopal KSKJ. Po zaslišanju prič in ko sta advokata končala svoje govore, je sodnik povedal, kaj govori o tem državna postava. Konstitueija države Illinois dovoljuje bratskim ali verskim podpornim organizacijam v okrožju te države, da smejo iste poslovati, to je ustanavljati podrejena društva, voliti svoje uradnike, delati svoja pravila in prire«pati zborovanja. Pri tem se država nič ne unnesava v notranje delovanje teh bratskih organizaciji. Dolžnost člana take organizacije je, da iz-pokruje vestno ustavo ali pravila organizacije, ker ni nihče kakega člana prisilil v isto, temveč vsak čiaai prostovoljno pristopi zraven in se db času pristopa zaveže poko* riti se pravilom in določbam te, a-li one organizacije. Sodnik je svojo razsodbo razložil s sledečimi besedami : "Člani jednote smejo biti le člani tiste vere, h kateri spadajo in če niso katoličani, po tej postavi sploh, ne morejo biti člani jednote, če ne spolnjujejo jednotinih pravil; m ko so bili pri obravnavi spoznfcni krivim, morejo biti izključeni tudi vsled neizpolnjevanja verskih dolžnosti j." S tem sodnijskitm odlokom bo KSKJ. zanaprej vedno lahko odgovarjala svojim nasprotnikom, ii 'liri I • češ: če tudi ne greste k spovedi, saj vas ne morejo izključiti, in s tem odlokom bo upamo — za vedno vzeta, vsakemu korajža, da bi še kedaj klical stric Sama na pomoč v dosego verske svobode v KSKJ. Postava govori v tej točki pametno kakor je že dosedaj sodil vsak razumen človek, namreč: Amerika je dežela svobode, in ta dežela svobode dovoljuje, da se člani raznih ver prostovoljno združujejo v svoje organizacije, in V3aika organizacija se svobodno ravna pa pravilih, ki jih je sestavila ; vsakdo lahko svobodno vstopi v tako versko-podporno organizacijo, če se strinja z njenimi načeli, saj se vsakdo sam pri spre je mu prostovoljno — in ne prisi ljeno — zaveže, da bo spolnoval pravila organizacije in vsak ve, da, če pravil ne iapolnuje, je sam kriv, ako bo izključen; vsak član sain, kadar hoče, svobodno lahko odstopi iz organizacije, kadar hoče in iz kateregakoli vzroka hoče. To je -sodba ameriške postave, to je sodba zdravega razuma. Iz tega pa tudi vsak razsoden človek lahko spozna, kako je nespametno napovedati boj ustavi in pravilom inkorporirane organizacije iz izgubljati čas in denar na sodniji. Ce ne maraš biti katoličan, bodi kar hočeš in hodi svoja pota ter pusti pri miru vse, kar je katoliškega ali verskega. Čemu bi se brezverci silili med katoličane saj tudi zaveden katoličan ne sili v protiverska društva. . I V katoliški organizaciji kakor je KSKJ. bomo vedno na to pazili j — in to je naša sveta dolžnost —I da bo KSKJ. v rokah katoliških! mož, ki se bodo vedno in povsod potegovali za katoliško ime in katoliškega duha te organizacije, in da se vanjo nikdar ne bodo vsilili taki skriti potuhnjenci, ki bi se sčasoma vgnjezdili pri uas, pozneje pa pokazali svojo rdečo-svObodomiselmo barvo in na kon-? vene i j ah poteptali verske točke v pravilih KSKJ. Stem bi bil zanesen v KSKJ. duh liasprotstva jn strankanstva in po bojih bi nazadnje jednota — propadla. Slovenci v Waukeganu in vsi, ki so imeli dosedaj dvome, ali sine KSKJ. koga kaznovati za presto-j pek venskih dolžnostij, so sedaj na jasnem in vedo, pri čem da so.. KSKJ. JE Z VERSKIMI TOČKAMI V SVOJIH PRAVILIH PRED SODNIJO ZMAGALA NA CELI ČRTI. V KSKJ. TOREJ NI PROSTORA NE ZA SVOBODO-MISELCE, NE ZA SOCIALISTE, NE ZA ODPADNIKE IN ZA NI-KOGAR, KATEREMU NISO V&EČ USTAVA IN PRAVILA K. S. K. J. Zadeva'društev v Waukeganu pa s tem še ni popolno končana. Sodnik, pravičen mož na vse strain je pripoznal, da ima KSKJ. popolno pravico suspendirati člane za zanemarjenje verskih dolžnosti, omenjal ipa je, da se suspenda-eija mora izvršiti na ta način, kakor določajo tozadevna pravila K. S. K. J. v točkah 150—158. Po mnenju sodnika so društva v Waukeganu in glavni urad KSKJ: napravili dve taktični pomoti: 1) pobirali so asesmente od vseh članov do januarja 1917 Vkljub temu, da je velikonočna doba ža 1. 1916. že pretekla; 2) Člani bi morali biti izključeni pri poscibni društveni porotni obravnavi, kakor zahtevajo pravila št. 150 in naprej. Na ti dve točki opiraje se je sodnik mnenja, da še le po januarju 1. 1917. — in ne preje — bi mogli biti člani pravilnim potom suspendirani za zaneunarjenje verskih dolžnostij. Cela zadeva je sedaj še v rokah glavnega odbora KSKJ., ki bo zanaprej natančno pazil ne samo na vzrok suspendanja,ampak tudi na način suspendanja. Prihodnjič bomo še pisali o tem, kakšen vtis je napravila na nas ta tožba wau'ke-ganskMi rojakov. Ne moremo pa že danes zamolčati, da ti tozite-lji,ki so S pomočjo slovenskih socialistov in odpadnikov in s pomočjo peklensko-ihudobnega lista "Glas Svobode" hoteli priti nazaj v našo K. S. K. Jednoto, se nam zdijo zelo smešni in čudni, kakor oni človek, ki bi s pomočjo vraga hotel priti v nebesa. . ker ni ne posmrtnega življenja ne plačila, kakor oznanjajo SB Pouk svobodomislieom. Svobodomiselei naglasa jo: Ni Boga; sv. pismo je oslarija; krščanstvo je največja nesreča za človeštvo; človek je žival, ki nima duše; s smrtjo je konec vsega živ- Odkod pa veste vse to, vi duhoviti svobodomiselei? Tako kakor mi, uče vsi veliki razumniki, samo bedaki imajo še vero v take glupo-sti — odgovarjajo svobodomiselei. Resnicoljub pa ugovarja tej la-žnjivi svobomiselni trditvi; resnicoljub naglasa: Največje glave verujejo v Boga in molijo svojega stvarnika. Da je to res, pouči naj vas Francoz Dumas (t 1884.). Kdo je bil Dumas ? Glasoviti berolirwki kemik v. Hoffman piše, da je " Dumas imel v svoji oblasti veli kansko znanje; povzpel se je ne le na višek vede, ampak ohranil je tudi v svojem srcu iskreno navdušenje za blaginjo svojih rojakov, katerim v prid je vporabljal svoj čas, moč in bogato skušnjo Za kemijo je iznašel zakone temeljite važnosti; izumil je čudovite načine raziskovanja, po katerih se ravnajo šc danes v vsake j kemični delavnici j'odkril je pota, katerih se kemiki drže še danes. Več nego 30 let jc bil voditelj v filozofiji in kemiji; Hoffman ga zove "prvega kemika v Franciji". V teku 50 Let je igral važno ulogo tudi v politiki; bil je poslanec, senator, predsednik mestnega svetovalca v Parizu, minister kmetijstva in trgovine, ravnatelj penezokovalni-cc, član francoske akedemije; vkljub obilnemu delu je spisal številno koristnih knjig. "Njegovo ime je nei®brisno zapisano v zgodovini znastva", piše Hoffman v; Zur Errinerung an voraiigegangene Freunde. Tak torej jA bil Dumas, prvi kemik v Franciji, Ta učenjak je bil tudi zvest katoličan, ki je v svojih govorih javno brauil krščanstvo, katero svobodomiselei neprestano napadajo kot največje zlo na svetu, in je obsojal materijalizem, na katerega svobodomiselei prisegajo. O materijalizmu govori tako: Materijalizem je posledica napačnega spoznavanja iznajdb v moderni vedi. Tvarina se izpreminja in vsled te izpremeanbe postane iz tvarine telo; tako, modrujejo novodobni materijalisti, se izpremin jajo tudi naravne sile in ta izpre-memba provzroči življenje in zavest. Kakor se ob smrti telo povr nc v zemljo, iz kateyc je nastalo, tako se življenje in zavest povrne v vsemirje nevidnih, atomičnih tresljajev. Tako se porodimo v življenje, ki je brez namena in naposled umremo brez upa — to je filozofija,.kojo ponuja materijalizem ; taka modrija pa ne zadovoljuje tega učenjaka. ... Dumas trdi: "Religija (vera), moralnost in civilizacija Evrope temelji na podlagi, da imajo vsi ljudje pravico do pravičnosti, sočutja in svobode; ta podlaga je pa delo krščanstva. Veda (prirodna) je napredovala in zna vsaj toliko, da ne ve, kako so nastale reči na svetu; znanstvo tudi ni napredovalo toliko, da bi uioglo zaslediti, odkod so bogovi (Gorše!); znanstvo tudi ne more na svoji nerodni vagi tehtati človeške duše in tudi nima moči ljudem zagotoviti pravičnost, sočutja in svobode." Dumas poučuje svobodomiselce, naj, kadar študirajo človeško življenje, razločijo štiri reči: 1. neumrljivo, brezsnovno, svobodno človeško dušo; 2) sile, nad katerimi gospoduje duša; 3) organe snovnih tvarh\;.4) rudniške prvine, iz katerih sestoji telo. Cerkev — pravi Dumas, — je razvozlala zadnjo točko: Vzvišene iti strašne so besede, katere cerkev govori vsako leto ob pepeJjenju: Spominjaj se človek, da si prah in da se boš v prah spremenil. Ta, temu učenjaku tako resen Obred pepelnične srede imenovali bi svobod omisleci: "hokus — pokus." Svobodomislec Ivanetič & Oo. na-sramrta oslarija. Slavni Dumas, — prvi kemik v Franciji, pa trdi, da se sv. pismo lepo ujema z novodobno kemijo. On piše: "Bog je u-stvaril vse reči po številu, meri in vagi " Te besede iz knjige Modrosti so stare več nego 2000 let; ven-daj* kemija jih potrjuje za resnične in jih bo zmerom odobravala, ker naznanjaje soglasje, ki ga kemija vidi v številu drobcev, ki se nahajajo v telesih, v njih prostornini in v njih teži. Tako Dumas. Svobodomisleci trdijo, da človeške misli niso drugega kakor kemični proizvodi, za katere ni treba nobene duše. Dumas pa zo-aufcava, da se misli kot kemični proizvode cede in razsipajo iz možganov; kemija, pravi Dumas, po- zna svoje meje ki prava kemija jih ne preatopi; dvoje je potreb— za mišljenje: razum in telo; t telo ali .možgani so samo razumu. prava kemija jih ne prestopi; dvo- resnice to, kar so potoki in • ___, 1______. »«.i>nm tialr/1 rtn mAi'lfl '' "iTn taifem Tli* i i nI Svobodomiselei se la&jo, da se znanstya; -ker %o znan-uničttp; tr*j>a ni res, ayer: \"Brdno?sem prepri-ean«3UL so za krščansko vero znan- je je potrebno za mišljenje: razum in telo; toda telo ali možgani so samo orodje razumu. Gotovi filozofi smatrajo človeka za žival. Dutoias pa misli, da je Človek više bitje, ki je ustvarjeno za religijo, da spozna Boga, česar žival ne more. (J. B. Dumas, Discours. Tako torej učeni Dumas veruje v Boga, ipripoznava dušo za neumrljivo in $vobodho, spoštuje Sv. pismo za resnito, čisla krščanstvo za podlago civilizacije in pravičnosti, veruje v posmrtno življenje. Toda vse to, kar t čisla ta veleum, jc našim svobodoraislecem oslarija in praznoverje in se zato smatrajo za velike razumnike. Kdo je bedak? Kdo učenjak/ Ali Dumas ali svobodomislec. ^ Kakšne nauke daje J. R. Mayer svobodomislecem? Kdo jc Mayer? Izumil in s poskusi jc dokazal za kon: Svota energije (sile) v vse-mirju je neia&remenljiva; oblika energije se izpreminja, ne pa količina. To Mayerjevo iznajdbo slavi brezbožni svobodomislec Hae ekel za "za največji duševni izu-mek 19. stoletja." L. 1891 je pa inaterijalist Tyndall izjavil: "V našem stoletju sc ni porodil noben veči veleum, kakor je bil Mayer." Tyndall je pisal Mayerju, da se čudi njegovim znanstvenim delom, s katerimi je nadkrilil vse druge može. (Weyrauch, Kleinere Schri-ften). Tudi učeni ClausiUs, fizik m matematik, se nr mogel načudi ti množini krasnih idej v njegovih spisih. Da je i nikdar z o-čmi zasledil duše v telesu, tak praznoverec, ki je živel in umrl verno in pobožno, kakor kaka nevedna kmetica na Kranjskem, lu ime Dr. Murphv slavi daleč po svetu. ' ' Kakor Pasteur, ol>sodil je pozitivizem in materijalizem v svojem nastopnem govoru tudi rektor ud-najskega vseučilišča, slavni anatomist prof. Hyrtl, ki se je zavzel za Boga stvarnika; seveda ga je brezversko časopisje grdo napadalo radi tega. Kar je Hyrtl iztržil za svojo knjigo (Lehrbuch der A-natomie), vporabil je za blage namene. Zakaj? Tega ni storil iz ni-čeve častihlepnosti, ampak zato, ker se je spominjal besed, katere je kot otrok večkrat čital in sa-eris paginis — v svetem pismu:-Karkoli ste storili kateremu najmanjšemu mojih bratov, storili ste meni. r "Če pa sem v zmoti z oziroin na te pobožne besede, motim se rad in -nobenemu človeku ne pustim izruvati -to zmoto iz mojega srca" — tako je povedal neforojni množici 30. maja 1889, ko so njemu v čast na dunajskemu vseučilišču odkrili niarmorov spomenik. Ču-dni -možje — ti veliki znanstveni- * ki — imajo veliko znanje in vendar veliko vere! Naši svobodomiselei pa nimajo vere, ker nimajo znanja. Na svidenje! • Resnicoljub. y Ustanovljen« r Jolietu, IH., dne 2. aprila 1894. Inkerporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 OO ustanovitve do Is marca 1917 skupna izplačana podpora tiyMMtfif GLAVNI UBADNIKI: Predsednik: Paul 8ehneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grabelj 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak.'Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muliič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 Bast B St., Pueblo, CoIq. John Povsha, 311 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovsek, 720 Market St., Weukegan, III. Frank Frančič, 81& South Fierc* St., Milwaukee, Wis. j. i POROTNI ODBORs Mihael Kraker^6U E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 111. ; ...... . .t PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Aye., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs. Wyo. UREDNIK "GLASILA K, S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HI. ' Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne* zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglas* in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. 22. aprila ok pavadnem easu; zborovanje se je premestilo vsled sklepa zadnje seje, ker pade druga nedelja v aprilu ravno na Veliko noč. Cenjeni člani! Pridite torej na prihodnjo sejo, dne 22. apwla! Sobratskim pozdravom Frank Hočevar, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida štev. 25 K. S. K. J. Cleveland, O. se naznanja članom našega društva, da se je na seji dne 4. marca 4. 1. Sklepilo, da se naše društvo tkorpor&tivno udeleži sv. maše ob 10. uri na Velikonočno nedeljo dne 8. aprila, ali na dan Vstajenja Gospodovega. Zbirali se bomo ob pol 10. uri v Knaus^vi dvorani. Člani druš tva «o naprošeni, da se polno»te-vrluo udeležijo hi da naj prinese vsak društveno re galijo s sabo; kajti dolžnost bi bila vsakega člana goriimenovanega društva udeležiti se konporativno z društvom sv. maše na Velikonočno nedeljo. Prosim vas torej se enkrat, da pridite poinoštevilno. Omenim pri tem, da bo tudi za godbo preskrbljeno pri korakanju, samo Bog daj lepo vreme. Vsemu članstvu K. S. K. J. želim h koncu vesele in zadovoljne velikonune praznike! S sobrats^kim pozdravom Joseph Russ, tajnik. vsaikdo n« velikonočni praznik ostal doma. Ker smo imeli pred nekaj dnevi sv. mdsijon v slovenski cerkvi v Pittstourghu, torej letos ne l>o skupne velikonočne spovedi; kdor iaroed naših članov ni imel prilike opraviti svoje vew6e dolžnosti za časa minulega sv. misijona, naj to stori sedanj, dokler traja še velikonočna doba. Vsakdo naj mi pošlje spoved ni listek pravočasno, ker anoram do 30. maja poslati tozadevno poročilo duhovnemu vodji K. S. K. J. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. in veselo Alelujo! John 8koff, tajnik. »HftESELE in /fN zadovoljne velikonočne praznike želim vsem cenjenim članom in članicam Jednote! PAUL SCHNELLER Glavni predsednik K. S. K. J. mnplESELE in /iN srečne, ter zdrave velikonočne praznike želim vsemu cenj. članstvu JEDNOTE! ■ft JOSIP ZALA|* (1. tajnik K. S. K. J. ^_t NAZNANILO. Cenjeni sobratje in sosestre društva sv. Alojzija štev. 47 K. S. K. J. Chicago, 111. S tem vam poročam žalostno vest, da smo izgubili iz naše sredine spoštovanega ui ljubljenega sobrata Alojz Vidmarja, ki je dne 25.. marca po kraitki bolezni umrl v Summit, 111. v svoji najlepši dobi srar 38 let. Pokopali smo ga dne 28. marca na Resurrection pokopališču v Summit. Pokojnik za,pušča žalujočo soprogo in 5 (nedoraslih otročičev. Kakor znano, je bil naš pokojni sobrat Al. Vidmar vedno dober in vesten Član društva tekom 13 let; priporočam ga v molitev in blag spomin. Iskreno sožalje njegovi družini in sorodnikom! — SvetUa mu veuna luc! John Wukshinich, tajnik. . NAZNANILO. Naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. v St. Louis, Mo. stanujočim v mestu in okolici, da bomo imeli skupno velikonočno spoved dne 14. aprila (na solboto) zvečer in skupno sv. obhajilo dne 15. aprila ob 8. uri zjutraj v hrvaški cerkvi sv. Jožefa. Torej se naj člani zberejo v nedeljo, dne 15. aprila ob pol 8. uri v navadni dvorani, in bomo od tam skupaj odkorakali v cerkev k mizi Gospodovi. Upam, da bodo vsi člani iu članice to upoštevali(e) in opravili svojo velikonočno dolžnost kakor nam v to velevajo pravila nase K. S. K. J. K sklepu pozdravljam vse članstvo našega društva in K. S. K. J. John Mihelčič, tajnik, 2842 So. 7th St., St. Louis, Mo. URADNO NAZNANILO. Več članov K. S. K. Jednote je v vojaški službi. Radi tega se uradnim potom prosi in opozarja vse brate tajnike krajevnih društev, da takoj pO prejemu tega naznanila naznanijo na glavni urad Jednote imena in naslove vseh članov, ki se nahajajo v vojaški službi. r < ~ i ' Istotako je dolžnost vsakega društva naznaniti ime člana, ki bi slučajno od sedaj naprej šel k vojakom. To naznanilo je smatrati za uradno in zelo važno, vsled tega je pričakovati, da se od strani društvenih uradnikov vpošteva. Društva, ki bi ne vpoštevala tega naznanila in ne sporočila imen članov-vojakov na urad Jednote, bodo posledice, ki znajo vsled takega zanemarjanja nastati, trpela sama. Glavni urad K. S. K. Jednote 30. marca 1917. Jos. Zalar, gl. tajnik. NAZNANILO. " j K. »S. K. Jednote. Kdor izmed čla-Iz urada društva sv. Jož«-Hi, štev.; nov(ic) bi ne opravil(a) svoje ve-'JI K. S. K. J. v Federal,' Pa. Društvo s. Jožefa je sklenilo na svoji zadnji mini mesečni seji dne 11. marca, da se prihtxlnja redna mesečna seja preloži na tretjo nedeljo v mesecu aprilu, .to pa zato,|-ker je drugo medel jo, 4ne8. aprila ravno Velika noč. Torej člani zgoraj imenovanega društva pridite na sejo vsi tretjo nedeljo dne 15. aprila dupoldne pO prvi sv. maši v slovenski dvorani kot se yrše seje. na tej seji moramo rešiti več va- likonočne dolžnosti, kot zahtevajo Jednotiua pravila, se bode s takimi člani (canii) postopalo po pravilih K. S,. K. Jednote, kot je g. duhovnu vodja že sam to naznanil v glasilu K. S. K. Jednote. Torej, ako bode kdo izimed članov (ic) imel kake tfitnosd zaradi zanemarjenja velikonočne spovedi, bode vsak sam (a) odgovoren (a) za to. Jaiz ne ibodem odgovoren y.a take posledice, ki bi morda nastale v tem slučaju. Nadalje bi želel, da bi vsi oni znih stvari. . ...uv ., A .v. . . v. . , .. . . . . ,, n starLsi, ki s« člani tega društva, Nadalje je društvo sklenilo na . .. ... . A , j . * • i dali vpisati svoje otroke v otro-za jest na 15. a-prila. Sestre, da bute znale, ko je po vanjsikih mestih -stanujete bez o-pomene, da idete sve na izpovjed i da trni cedulje pošaljete. Svaki župnik, ki vas iapovjeda i pričesti, če vam dati cedulju. gore mora hiti crkveni drug, jer letos je jako strogo. Koje su blizu, ja sam cedulje onun razdelila, a koje su dalje, to jest sa pošiljatvijo puno po-štarinc, tako svaka treba, da svoju dužnctit učinc. To vam naša vera nosi, jer do 3. junija 1917 moradu biti vse cedulje kot Jednotinega župnika. — Toliko do znanja članicam našega društva. Marija NovOgradac, tajnica. Op. uredništva: Vasi želji smo ustregli, ter obelodanili aiaznanilo dobesedno, kakor poslano, da bo večiiva vaših članic naynianilo bolje razumela. Pozdrav vsem članom iu članicam K. S. K. Jednote. Loviš Andoliek, tajnik društva sv. Roka. številka 113. . „ NAZNANILO. S teui naznanjali članicam društva Marije Čist. Spoč. št. 85 K. S. K. J. Lorain, Ohio, da se bo vršila naša prihodnja seja šele v nedeljo, dne 15. aprila, to je sia Belo nedeljo, ali eno nedeljo kasneje, kakor običajno. To se jc ponaredilo zaradi velikonočnega praeenika, ki pade letos ravno na drugo nedeljo v mesecu. Drugače, ali zanaprej se bodo vršile seje vedno po starem. Toliko ivseui v naznanilo, da se boste vedele ravmaiti glede udeležbe na prihodnji seji. Društveni odbor. NAZNANILO. Tem potom se uradno naznanja vsem članom društva sv. Jožefa štev. 110 K. S. K. J. v Barberton, O., da se je sklenilo na izvanredni seji dne 26. marca t. 1. da sc vdele-ži naše društvo korporativno na Eveleth. Minn. Poročila iz Eveletha so v Vašem eenjenein listu le bolj redka. 1-mamo tukaj precej veliko podporno družtvo sv. Cirila in Metoda, ki spada v okrilje slavne K. S. K. Jednote, a se le malo kedaj kaj poroča o njem. To družtvo je nameravalo imeti dne 25. marca skupno sv. velikonočno obhajilo, kakor je gotovo Vaš list poročal. A skupno sv. obhajilo se ni moglo vršiti, ker je izbruhnila nevarna, nalezljiva bolezen v tem okraju, radi katere morajo biti vse cerkve za nekaj časa zaprte. Sicer pa društvo sv. Cirila in Metoda prav lepo napreduje in plodonos-no deluje v korist svojih članov. Naša slovenska fara tudi prav lepo napreduje pod vodstvom novega župnika g. Antona Leskovic. Blagi go«pod se trudi na vse načine, da bi vpeljal zopet slogo med farane, katero smo v prejšnjih časih tako pogrešali. In res jc g. župnik v tem kratkem času dosegel naravnost čudne uspehe. Fara ni se zopet lepo združujejo v skupno delovanje za napredek fare in ccrkvc in opuščajo ralne prepire, ki so jib žali Bog že cepili v prejšnjih časih. Sloga je že pognala nove korenine in gotovo bo kmalu popolno ozelenela med našimi rojaki na Evelcthu. Naši novi g. župnik se tudi zelo trudi, da hi se kakor hitro mogoče zmanjšal dolg na cerkvi. Kot skrben gospodar gleda na vsak cent, kam se obrne, samo, da bi «c lahko več dolga izplačalo. Iu tudi v tem je dosegel žc prav dobre uspehe. Kakor je naznanil v cerkvi, se jc plačalo od novega leta že $1.100.00 dolga na cerkvi. To pač najbolj govori, kaj lahko doseže skrben župnik v fari. Dohodki pri cerkvi se vedno bolj večajo mesečne koleJ\te so vedno večje, kar bo pomagalo, da se bo še več dolga izplačalo. Saj pa imamo farani zdaj tudi veselje prispevati cerkvi, ker vidimo, da se dolg manjša in ne postaja vsako leto večji. Zato pa, farani, radi prispevajmo svote, za katere toliko prosi naš skrbni g. župnik in pomagajmo s posojilom cerkvi, da sc kmalu iznebi dolga. To bo častno za nas in še naši potomci bodo ponosni na naše složno delovanje. Ne poslušajte par ljudi, ki se bojijo, da bi jim potem g. škof cerkve prodal. Sc, žc večkrat smo slišali, da je cerkev inkorporirana v državo in tako posestvo se ne more drugače prodati, kakor, če v to dovoli NAZNANILO. Iz urada društva sv. Barbare štev. 23 v Bridgeport, Ohio. Tem potom naznanjam, da se bo vršila naša prihodnja društvena NAZNANILO. S tem naznanjam vsem članom društva sv. Jurija štev. 64 K. S. K. J. Etna, Pa., da se bo vršila prihodnja mesečna seja dne 15. aprila namesto 8. aprila; to pa zaradi velikonočnega praznika. Tako se je sklenilo na zadnji seji; seja se vrši v aprilu torej 3. nedelja in me 2. nedeljo, da bo lahko NAZNANILO. Iz urada društva sv. Petra in Pavla, štev. 91 K. S. K. J. Rankin (BraddocSk, Pa.) S tem opozarjamo člane našega društva, da naj sc ibolj redno udeležuje mesečnih sej, ter naj bolj redno plačujejo svoje asesmente, kajti z onimi, ki z vplačevanjem zaostajajo, se bo postopalo po društvenih in Jednotinih pravilih. Ce bo kdo vsled tega suspendiran, naj ne 4olži odbora zato iu naj si posledice sam sebi pripiše. Kdor v teh časih, ko se dobro dela ne more, ali noče plačevati drnštv. asesmenta, sploh ni vreden, da bi bil član našega društva In Jednote. Prosimo Vas torej cenjeni člani, da ta naš opomin enkrat za vselej upoštevaite. Drugo naše priporočilo je, da bi člani malo bolj agitirali za korist našega društva in blagajne. Priporočajte torej naše društvo onim, ki še niso nikjer zavarovani. Dalje naiznanjamo, da se ne bo prihodno Zborovanje našega društva premenilo; vršila se bo torej s£ja na velikonočno nedeljo, dne 8. aprila in uljudno vabimo vse člane da pridejo k tej seji, ker i-mamo več važnih zadev na dnevnem redu. Pri tej prittki se bo delilo članom posebne vstopnice za veselico; vsled tega naj pride vsak član po vstopnico ter «aj «aeno prinese potrebni asesment za društvo in Jetinoto. Seja se p»- vehkonoeno nedeljo sv. mase dop., ,jud8tvi) To yam bo vsa,k a(Jvokat obr10-wUPh , , , ln.. j potrdil. Društvo se zbere ob pol lOihj Veselo znamenje je tudi. dopoldne v dvorani brata ^P|da s0 ^ v naši ^ usUnovila v Troha, nakar bomo skupno odko-1 kratkein ^ kar ^ ^^ k-rakali v cerkev, na čelu bo ^la ^ ^ a]. ^ poma{?a,a tU(li slovenska godba. cettkvi pri vzdrževanju in sicer: u- Torej ste elan, imenovanega! talM)v||o se -jo eDkliško društvo, društva vabljeni, da sc polnostc-L . ^ ,cpo ^^ z ^ vilno tega udeležite. reja njem raznovrstnih zabav pri- Pozdrav do vseh članov imenovanega društva in K. »S. K. J. Josip Lekšan, tajnik. NAZNANILO. Denver; Colo. Tem potom se uradno naznanja vsem članom društva sv. Roka št, 113 K. 8. K. Jednote v Denver, Colo, da si vsi člani, živeči oddaljeni 50 milj od društva preskrbijo potni list, kateri ga še nima ali 'kateremu je že potekel. V kratkem bo-bodem razposlal zdravniške kartice na vse člane, tkateri so na potnih listih in v slučaju ibolezni naj jo da zdravniku izpolniti, prvič ko ga zdravnik obišče in potem naj pošlje kartico društvenemu tajniku, ker bolniško podporo bode društvo izplačalo le od dneva, ko ,bode ta kartica odposlana. Še je nekaj članov, ki jako zanemarjajo društvene obveznosti, namreč, da so jaiko počasni pni plačevanju a-sesmenta. In nekaj članov je tudi oddaljenih 50 milj, pa še nimajo ,potnih listov in ne vem od njih naslovov ; zato vas prosim, da se vsakdo zglasi in ravna po pravilih in sklepu društva, ker tistim mi je nemogoče postati • že omenjene •kartice; pomnite, da v slučaju nesreče ( bolezni) ne bode nihče deležen podpore brez te kartice; torej pozor, ker se bode postopalo strogo po pravilih. Že več članov, kateri so oddaljeni me je pismeno vpraSalo glede certifikatov; naj bode vsem tem naznanjeno, da jih še nisem prejel • kakor hitro jih dobim iz glavnega urada, vam jih rmdemi odposlal. j pomoči ccrkvi pri izplačevanju dolga. Veliko zanimanje vlada med tukajšnjimi deklicami za to društvo in gotovo ne bo dolgo, da bodo vse deklice naše fare v tem društvu. Nadalje je ustanovil naš dobri g. župnik Društvo šolarskih otrok, katero ima namen, pomagati Materinskemu društvu pri kinčanju cerkve. Otroci pa se bodo obenem vadili v slovenskem jeziku in sicer v pisanju in branju, -kar mora gotovo vsakega veseliti, ki ima še količkaj ljubezni do milega materinega jezika v svojih prsih. Res jc, in nobeden ne bo tajil tega, da je v Ameriki v prvi vrsti potreben angleški jezik, a ravno tako res je pa tudi, da je lepo, da znajo otroci slovenskih starišev tudi materni jezik, ln ravno v tem oziru vladajo tukaj na Range slabe razmere. Ako bi človek sklepal po govorici otrok, hi moral misliti, da na Range ni liobeniih Slovencev. In temu bo pomagalo vsaj na Evcletliu novo u-stanovljeno društvo. Naš g. župnik se je menda na Range prvi poprijel težavnega dela in je dosegel že s podukom raznih slovenskih iger veliko uspeha. Otroci so začeli raje ogovoriti slovensko in so vedno bolj navdušeni za to. Že prvi dan je vstopilo v novo društvo kakor se govori, nad 40 otrok in še vsaki dan pristopajo in gotovo bodo kmalu vsi otroci slovenskih starišev v njem. Stariši smo lahko ponosni na tako skrbnega g. župnika in veseli njegovega delovanja. Zato pa dajmo vsi otroke v novo društvo, saj je mesečnina tako majhna, komaj 10c na mesec. gotovo lahko no- li, (k se zopet §jp*T pridno vadijo za igro, petje in druge reči. Da bi le kmalu bil tisti čas, a nekaj se pravi, da bo še le v sredi majuika veselica, ker misli na belo nedeljo družtvo Narodni Dom nekaj napraviti. Pa tudi prav, bomo pa v pomladnem majniku veseli. Ooto-vo bo g. župnik zopet kakor zadnjič naučil nase otroke kaj lepe- • t Pa še nekaj toi bil skoraj pozabil, g. urednik. Slišal sem nekaj zvoniti, da g. župnik uči velike fante in deklice v narodnem petju. Ju hu hu, če pa pride še pevski cbor skupaj, poteim pač prav pravijo ljudje, da je škoda, da nismo že prej imeli g. župnika Leskovica. Kadar bo pa nastopil novi mešani zbor na odru, takrat pa hočem biti na veselici, če bi tudi doma vse gorelo. Pevci in pevke, le korajžno naprej, hvaležno vas bomo vsi radi poslušali, kadar se boste oglasili in ponosni boono na vas. Tako lepo toraj napreduje naša naselbina in upamo, da bo napredovala vedno bolj pod skrbnim vodstvom našega priljubljenega g. župnika Antona Leskovic, katerega nam Bog ohrani mnoga leta v naši sredini! Evelethčan. Mi mm ■ ni Victor, Colo. Cenjeni urednik: — Lahko trdim, da še ni biLo nobenega dopisa iz te naselbine v našem Glasilu. Čeravno še nisem dolgo časa tukaj, sem se jaz namenil napisati par vrstic, da bode vedela slovenska, ameriSka jav-uost, kako se imamo tukaj v Vic-torju, Oolo. Slovence tukaj bi človek lahko preštel na prste 4 rok, tako tudi Hrvate, torej nas je približno naše narodnosti skupaj kakih 20. Društvo je tu samo eno, ki spada k S. N. P. J. Imena tega društva ne vem, tudi ne natančnega števila članov. Tu imamo tudi eno katoliško cerkcv pa žal, da naši rudarji ne morejo redno hoditi k sv. maši ob nedeljah, ker nimajo priložnosti, treba je namreč delati v petek in svetek, torej dan za dnevom. Dela se s polno paro po vseh rudnikih; po enih delajo dva "šihta." Tu se koplje zlato rudo ki je vredna do $10. — kar bi je zamogel človek v rokah nesti. Vs-led tega se vsakega rudarja na-taiiKo pregleda in preišče ko gre z dela domov; treba se je vsem sleči pri tem pregledovanju. Jaz ne delam pri rudi, ampak sem zaposlen v "šaftu." Dela je tu dosti in zasluži se tudi dobro, samo če bi ne bilo te preklicane draginje. Naj omenim samo par reči: Krompir velja $6. — 100 funtov; sirloin "štek" 36c funt, "veal steak" 45c funt; čebula 25c funt; riž 20c funt; par čevljev za delo v jami velja od $12. — $14. — Res, vse je tako drago, da se prav težko živi. Skušal sem naš "lis?" tukaj malo razširiti pa ni šlo. — Vreme imamo še precej mrzlo, snega je še dovolj; večkrat ga sapa nanese ko sohice sije. Tu okoli so visoki hribi do 14,000 čevljev nad morsko gladino. Iz Colorado Springs do sem rabi vlak 3 ure 40 minut, ker je 41 milj razdalje. Proga po železnici se vije kot številka 8. Take železnice res še nisem nikjer videl, — samo hrib lia eni strani, na drugi pa dolina. Meni se sploh ne dopade delo v rudniku, vsled »česar jo bom sko-ro gotovo kmaio pobrisal zopet proti dragi in ljubljeni mi South Chicagi; ko se vrnem nazaj, bom potoval po drugi poti, kakor sem potoval semkaj. Drugače je to mesto prijazno in zdravo (osobito za bogatine, katerim ni treba delati). Tu ni gostiln, vse je zaprto, da človek ne more nič potrositi. Hkoncu pozdravljam vse stare znance drustv. 3obrate in prijatelje tam v daljni South Chicagi. tako tudi vse članstvo K. S. K. J. ter jim želim prav veselo Alelu-jo. s pozdravom Martin Oolobič. Sveleth, Minn. V več listih bodi si slovenskih, ali angleških se dandanes veliko in razlaga o nevtralnosti Ždr. sem tudi bral v 11. št. __ S. K. Jednote" čla- c. . s v materin so te driave vedno in prve zagovarjale mednarodno pravo, tako tudi oboroženo nevtralnost v svrho dosege mednarodnih pravic na odprtem morju. — In res Združene države, oz-roma njih prvi predsednik George Washington je že pred 124 leti izdal naslednjo proklamacijo^: "Oziraje se na vojno, ki še vedno traja v Evropi je imela moja proklamacija z dne 22. aprila 1793 sledeči namen: "Ker se nahaja še vedno vojno stanje med Avstrijo, Prusijo Sardinijo, Veliko Britanijo in združeni Nizozemski na eni strani in med Francijo na drugi strani, je dolžnost ter korist Združenih držav ameriških, da ostanejo v prijateljskih odnošajih z raznimi bojujočimi se silami. Na »podlagi tega se mi je zdelo umestno da priporočilu s tem Združenim državam ameriškim, naj se zadržijo mapram tem silam skrbno, da ne bodo naši državljani delali kaj takega, kar bi bilo v nasprotju s to dispozicijo. Pri tem tudi opozarjam vsakega državljana Združenih držav, ki bo po svoji lastni krivdi zaslužil kazen, ki bo tozadevno mednarodno pravo prelomil, da bi pomagal tem bojujočim se narodom na kak način, ali če bi pošiljal temu, ali onemu blago, ki se smatra kontrabantnim pri rabi modernega bojevanja narodov — taki osebi se ne bo dalo pri kaznovanju nobene zaščite od strani Združenih držav ameriških.'' Ali ne bi bila ta proklamacijo potrebna tudi za sedanje razmere. Vsakdo zna in vidi, da vse vojskujoče se države kršijo mednarodno pravo. Kmalu ibode že 3 leta odkar Anglija blokira Nemčijo in ne dovoli vhoda ameriškim ladjam v nobeno pristanišče osrednjih držav. Anglija je prisilila ameriške parnike, da so morali pluti v angleške luke in jih tam preiskala, odprla poštne vreče in zasebna pisma, in vse to dela še dandanes. Nekatere ^Ameriške trgovce so dja-li na "black list" čmo listo. Angleži niso dovolili, da bi Ameriški Rdefči križ poslal potrebščine in obveze ranjenim vojakom Nemčije in Avstrije. Anglija blokira Nein-čijo in nje prebivalcc brez ozira na otroke, ženske in starce. Nemčija je napovedala dne 1. febr. 1917 brezobzirno blokado Anglije in njenih prebivalcev. Kaj je razločka med tem dejanjem obeh držav T Če je pravično, da Anglija izstrada Nemčijo, potem je tudi prav če Nemčija izstrada Anglijo. Mogoče bo kdo rekel, da Anglija ni potopila še nobenega A-meriškega parnika kakor je to storila Nemčija. Zakaj Anglija ne potopi ameriških ladij? Zato, ker se je Amerika udala njenim zahtevam. Pa recimo, da bi Amerika poslala oborožene parnike z živežem in strelivom v Nemčijo; kaj bi Anglija storila v takem slučaju, — si vsakdo lahko »misli. J. Kuzma. Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam, da je naše društvo sv. Roka št. 15, Pittsburgh, Pa. oklenilo na zadnji svoji seji, da bode imelo skupno spoved, dne 14. aprila, v soiboto zvečer in v nedeljo 15. aprila, to je, med 8. sv. mašo bo sv obhajilo. S tem opominjam člane, da se udeležijo v polnem številu in tudi vsak član naj pazi na to, da mi odda »povedni listek, da ne bode i-mel nikake neprilike pri Jednoti. Nadalje naznanjam vsem Slovencem v okolici, da bode imelo naše -društvo dne 9. aprila, aH na velikonočni pondeljek, veselico s plesom v Kranjskem Domu 57 in Butler St. Začetek oa 7. uri zvečer. Društvo vabi vse prijatelje društva in društvenikov, da bi se v velikem številu udeležili te veselice. Igrali tbodo slovenski godci. Sobratski pozdrav M. Malich, tajnik. Evtleth, Minn. Cenjeni sobrat urednik:— Že dolgo, dolgo se n^em oglasil v cenj. listu, a ravno danes i-mam čas, iu rekli boste: Zakaj ? Vzrok je namreč ta nalezljiva bolezen črne koze (iblack small pox) in so tukaj vsi javni prostori zaprta, kakor tudi vse cerkve. Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 59 k. S. k. Jednote, kakor je bilo naznanjeno v zadnji štev. glasila, bi bilo imelo dne 25. merca skupno av. obhajilo, ker se je pa ravno ta naprilika pripetila, se je moralo _N) to upo-jimamo števajo. ; , ^ Kar se tiče napredka smo zopet en korak naprej, namreč, tukaj se je ustanovilo podporno žensko društvo Marija Pomaguj z 19stimi članicami; le tako naprej žene; katoliška mati in otroci v katoliško društvo m Jednoto! Opomnim naj ,da se omenjeno društvo priklopi h K. S. K. Jednoti. Tore'j ženske, katere niste še v drušfcvu, priiftopite k novemu društvu. Že ime dru&tva vas mora vabiti. Kar se ustanovitve tiče, se lepo zahvaljujem vsem članico m, posebno Mrs. Luciji Kapah, ker ona je resnično delovala za društvo in K. S. K. Jednoto. Društvu pa kličem: I^e naprej -po geslu: Vse za vero, dom in narod! ter: Rasti, cveti n'a širokem polju! Bo« daj, da bi ob koncu leta 1917 štelo že 200 članic, kar je lahko mogoče. Kaj še drugega? — V N. V. se neki gospod ič, po imenu Martin Panjan zaletava v našega g. župnika ter cerkveni odbor. To vse mu roji po glavi. Omenjena dopisnik se jezi, ker delavci nočejo nositi svojih težko prisluženih novcev tja, kamor on misli in želi. Naj dopisnik našo katoliško stranko le lepo v miru pusti in naj se ne norčuje iz nas; mi že vemo, da pravilno delamo in ravnamo. Tudi kar kar se tiče našega č. g. župnika pa le tiho g. M. P. Pred takimi župniki klobuk doli. Ali bi se morda kateri tvojih sodrugov toliko mu-z delovanjem na verskem in tudi na narodnem polju? Naš g. župnik namreč poleg svojih cerkvenih opravkov tudi marljivo podu-čuje naše pevce v petju in naše i-gratke v igrah. Vsa čast nru .za to. Toiiko za enkrat. Morda drugič kaj več! H koncu voščim prav vesele velikonočne' praznike vsem katoliškim Slovencem iu Slovenkam v Evelethu in široui Združenih držav! Martin Shukle, 811 "A" Avenue, zast. dr. sv. Cirila in Metoda , K. S. K. J. in blagajnik cerkvc sv. Družine, Kve-leth, Minn. v 3. pateti kandidat za aldermana; že 3 venci so poskusili v tej wardi za ta urad, pa so z majhno večino vedno prepadli j to pot pa upamo, da doty naš rojak Prank Pirnat kot alderman zastopstvo našo wardo, saj je v tej wardi največ Slovencev in Slovenk, kateri nočejo biti izdajice slovenskega naroda, torej bodo glasovali zanj. Torej rojaki in rojakinje ne pozabite dan 17. aprila, ker bode u-sodapolen za slovenski živelj v 3 wardi. Naznanjam članom našega društva Vit sv. Martina št. 75 K. S. K. J. sklep zadnje seje, da se za naprej vršijo vse seje v poslopju Slovenskega Narodnega Doma, zatorej se v obilnem številu udeležite redne seje od koder* se ne bo treba zmeraj seliti kakor poprej, ker bodemo doma kot pregovor pravi: Ljubo doma kdor ga ima! Bratovski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in veselo Alelujo! Math. Urbanija, tajnik. žW)8tj« m. ^^»aji -Javnowaoi Jas cen r* letos n«pre»«l zo^et par tisoi '4 treba trpeti ieje, najsi ho te v fatek. ali "■vetek". iia na in a« bo ; ipresai zopet par %o že v fiotpk, a Mo/e viho dela že samo ob «ebi reklamo, ker je naravna in priatna 5 domača Jtapljica. Lotoinji pridelek se je posebno obneael. Imam rude- = čega in belega. Pokuiute samo eno "galouco", — pa se boste prepri- 2 čali, kako kaplji™ imam v kleti. Dobro blago se samo bvali, tega = s: gesla se držim jaz. = JOSip PERKO, 1 Slovenski ftslilaiesr, Ztt« St. Wood Sir. Ckle«««, III | TaitttiiiiftitiiiititaiiaiiiiiiitiBiiiiiiiaiiBiiiifitiiiVfiiiiiiiiiiitttftr«iii«fiBnfvviiiiiiiiiiiittt«»i~ vabilo. Driwtvo sv. Ane ste v. 156 K. S. K. Jednote, Chisliohn, Minu,, bo priredilo v nedeljo, dne 15. aprila v Finski "dvoraniM veliko zabavo. Vapored: "Svojerglavna Minka." Igra v 4. dejenjife, petje, pley in prosta zabava in tudi s sladko pijačo .bomo prekrbele; svirala bo slovenska godba. Druatvo si namerava kupiti zastavo, in ta zabava bo prirejena v ta namen. Uljudno vabimo moško bratska j društva "Friderik Baraga", in dr. sv. "Srca Jezusovega", da bi nas po^etili taikrat. Me jim želimo vrniti naklonjenost ob jednaki priliki. Vstpnina za odrasle 50e, za o-troke 25c; začetek točno ob pol 8ili zvečer. Za ninogobrojni obisk se najvljudneje priporoča: Društvo sv. Ane. kovni ali ob Pueblo, Cold. Spoštovani «obrat uretfnik:— Tudi jaz sc emkrat oglašam V našem Glasilu kot 151 etna članica K. S. K. Jecinote. Mi živimo šest milj oddaljeno od mesta Pueblo, Colo., tukaj na farmi, kjer pridelujemo največ deteljo in peso za sladkor; raste pa tu tudi drugovrstna zelenjava; ce ni Hpomlad premrzla tudi sadje in grozdje dobro obrodi. Od vseh strani berom o veliki draginji. Da, tudi pri nas je vse tarko drago; minuli teden je eden našrh sosedov prodal 3 tone frišne-ga zelja po 7 (sedem) centov funt. V mestu Pueblo so nedavno zgradili veliko klavnico; tekoči mesec se je ie pričelo s klanjem živine in sicer po več »to glav na dan. Tudi novo »grajeni paromflin v Pueblo dobro deja, kjei se zmelje o-bilno žita na dan; pričelo se je z obratom šele pred 14 dnevi; ino-) ' • . tako da bi se obrestoval po 5% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. Omenjena tvrdka je občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic £Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka, ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakrupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite sc na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dobro obrestoval Priporočamo se vam s spoštovanjem ' v ELSTON & co., 39 So. La Salle St., Chicago, III. m (Nadaljevanj«). ' Čakaj," srkne nestrpno doi, "a ves svet se nam roga. Saj vam pojasnjuje vendar Soranaovo pismo, da je zdaj položaj nam ugoden za vojsko. Nasi poslaniki nsira opisujejo šVeato nlahe in dMbre lastnosti sodobnih, vladarjev. Matija je mehkega, nesamostalnega značaja, pravi ^oranžo. On vidi vse skozi Klesslove oči. Dobro, vplivajmo n« Klessla, da ne bo hotel pomagati cesac fewHjyifidii. Saj poudarja tudi Saram«, 4* bliža čas, ko postanf kraj, radi katerega smoJh**l*«Hk<> kiwi, naš. Soranzo . ko JaLtudi hoted pomagati cesar nadvojvodu — spreten diplomat zasuče stvari tako, da ne bo mogel. Eno je, da se poje v Avstriji stara pesem: Denarja ni. Dfugo: Da ni mirna ne Češka, lie dHffce dezWe. Valovi reformacije In prolfiMj^mnaeije se ne poležejo tako hitro. PrWi-kanti so ponwnnfthi fjiKitftva. Protestanti se ojfižija pod slabim Matijem. Ogrska je pokia uporov in vabi še Hrvate v svoj tabor. V Erdelju žugajo nove homatije. Stanovi nameravajo izvoliti za kneza Betlen Gaborja. Ta je lo-•kav, predrzen mož. Kot sta se zvezala Zapolja in Boekaj s Turki v dosego ogrske- krone — tako se zveže tudi Betlen Oabor. In kot je drago plačal Rudolf II. z Žit-varodoBkim mhrom ,posest enega dela Ogrske, tako bo plačeval Matija. Cesar bi »e pokoril Ogrsko, dokler so mu Hrvatje zvesti. Toda visokemu senatu je znana nezadovoljnost hrvaških veftkašev z avstrijsko vlado. Znano je, kako se boje na avstrijskem dvoru grofov Frankopanov. Plota teb hrvaških velikašev nko več prosta, nadzorujejo se njihove stopinje, dela se jim krivica, 'krši njih knežja posestva, da se pslabi njihova moč. Frankopana.di dopisujeta s francoskim dvorom, sta na suMn, da snujeta zaroto zoper nemško vlado, da hočeta poklicati zopet v življenje staro HrvaŠko, ji pridružiti Notranjo AVstrijo, t. j. dežele, ki igovore-s Hrvati isti ali vsaj podobni jezik. — Ne ve se prav, ali je že razširjena taka zarota po Kranjskem in sosednih deželah, ne ve se sploh* ali je res že zasnovana. Toda drzna misel — naravna posledica oholega gospodarstva Nemcev po krajinah — je v zrakih, se uresniči prej ali slej. Težko je tudi dobiti za upor kranjskega plemiča, moža ^počasne misli, trdne vere. A reformacija je zmedla tudi kranjskemu ljudstvu glavo. Ve-necija mora podpirati x vsako stremljenje Hrvatov k samoosvoji, mora podpirati cesarja pri krote-nju upora in se polastiti takrat hrvažkega Primorja in Kranjske, ki spada tako po svoji legi v be-nečanski zemlji. Mi moramo podpirati nemire po Nemčiji in Ogrski, čakati pa ne smemo, da dobe sanje in utvore obliko, da za gospodari Hrvat zopet na Adriji. hrvaška, zedinjena s sosednimi deželami, bi stala kot trden jez zoper Nemce in — nas. Adrija je m — nas. naša." "Adrija je naša!" se oglasijo ponosno, enoglasno senatorji. Vsem seva oko samozavesti, da so udje vetike države, da odločujejo o miru m vojni, o sreči in nesreči narodov. Adrija je naša, dežele ob meji so naše. Čas je, da naskočimo. Papež, francoski dvor so za nas. Uskoki so pogani, barbari — Venecija dom omike, kraoan-stva. Nihče ne pomore Ferdinandu v vojni z nami, svet je pobi tožba o krivicah, katere trpimo mi od Uskokov. Kranjski stanovi bodo prepričani, da je začel Ferdinand vojsko iz same presemosti, pa mu ne bodo hoteli dati ne denarja, ne voja»kov, katerih tako ne zmorejo; kajti Če pokličejo vsakega petega moža, vstane mod kmeti nov u-por. Kranjska mora prištevati tudi znano Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo je prava pomoč pri nerednostih v želodcu. To vino opravlja kar dvojno službo, ker čisti črevesje in mu daje zopet moč tla lahko zo» pet normalno dekije. Da se bo ste prepričali poskusite to vino samo enkrat če vas tare zapeka (zabasanost), glavobol, nervoz-nost, če nimate teka (oknsa) če ste izgubili moč ali če «te slabotni. Cena $1.00 v lekarnah. — Te pa bolehate vsled revmatizma, ne-vralgije, če rabite lečila pri poškodbah, pri izpahkih i t. d. ali če hočete svoje utrujeno mišičevje ali noge samo utrditi, vzemite Trinerjevi Liniment, ki vas bo prepričal, da za to ni l>oljšega zdravila. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in tiOc. Jos Tri-ner, izdelujoči kemist, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advert is.) SLUŽBO DOBIJO razumna in intelegentna dekleta v starosti 18 let ali več za prodajalke v naši trgovini. Dobra in stalna služba za prava dekleta. Stern Big Store Joliet, D. (Advertisement No. 13.) SVARILO. pred takozvanimi mojimi, AGENTI," ki jih nisem imel in jih nimam, dasi sem pred časom dobil svoto denarja s pismom,da je za blago prodano po mojem zastopniku. So nekateri, ki si z mojim i-menom delajo kupčijo. Na mojem i iUm ir i - . ^ i J ,. ,potovanju se mi pove, da je neki T' \ , ' ' JC " debelolični kratki človek ki se vela nad 30 let. . I - . ... _ ,____._____ NAZNANILO IN ZAHVALA. rad skriva za druge trgovine vedel povedati, da ima velikansko prodajalno & Co. v Clevelandu, Ohio, katera dobiva kar iz svoje farike ure; in je pri svoji potni barantiji izrabljal tudi moje ime. Kot zopet nekdo drugi, ki mu je vsaka beseda v trgovskih po-menkih za reklamo vera, — je po-leg tega tudi pri svoji razni potni-trgovini rabil moje ime. S tužnim srcem naznanjam: No ? w Madis0n Stf Room 605. WILSONOVE ZAHTEVE. Washington, D. 0., 2. aprila. — V svoji poslanici na skupno kongresno zbornico bo predsednik Wilson, danes popoldne, ali jutri dopoldne zahteval sledeče: 1) Kongresna in senatska zbornica naj se v skupni resoluciji izreče za vojno stanje med Združenimi državami in Nemčijo. 2) Uporaba obrambne sile na suhem in na morju za obrambo naše domovine in nje koristi. vsom sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 25. marca t. 1. po kratki bolezni umrl moj ljubljeni krat Alojz Vidmar, v starosti 38 let. Pokojnik je bil večletni član društva sv. Alojzija št. 47 KSKJ. Tem potom se prisWmo zahvaljujem članom goriomerijenega društva, ki so ga obiskovali za časa njegove bolezni in siniti in ki so ga spremili k večnemu počitku; hvala za darovani krasni venec pokojniku v zadnji pozdrav. Isto-tako se tudi zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pneramo umiriega obiskovali v bolezni ter ga spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala slovenski postaji št. 8128 društva 'Royal Neigbl>ors of America' za krasen venec in ravno tako tudi vsem drugim ki so darovali vence. Ranjki je bil rojen v Ravneh fara &t. Lenart nad Skofjo Loko in je bival v tej domovini 13 let: oženjen je bil 10 Ie1 in 5 mesecev, ter zapušča tukaj neutolažljivo ženo in 5 nedoraslih otrok od 15 mesecev do 9 let starosti in brata in sestro v Združenih državah; v stari domovini pa 3 žalujoče sestre. Ranjki je bival v Summit, 111. okrog 8 let. Priporočam ga vsem v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva! Žalujoči brat: Frank Vidmar, 1714 W. 21st PI., Chicago, 111. P. S. Prosim ako bo čitala pokojnikova in moja sestra, naj se zglasi na ta naslov. Jaz sem odgovoren za svoje blago, katero sam prodam. M. Pogorelec. No. 7 W. Madison St., Room 605 Chicago, 111. (Advertisement No. 13.) DRUiTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. 0 GROCERIJA. po ceni na prodej. Zaloga blaga vredna $750.00 jaz jo prodam za $500.00 ker se bom umaknil iz trgovine. Prostor celo pripravljen za mesnico in grocerijo. Vprašajte ali pišite na: J. Sontag, 2000 W. 23 St. corner Robey St. Chicaigo, 111. (Advertis.) ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Batler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki z« leto 1917: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trem push, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokielj, 672 Butler St, Etna, Pa. Dru&t. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 866 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Pa. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000., $600. ali $260. Nai« društvo plačuje $6.00 bolniike podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste §ri nobenem društvu, spadajoče h K. . K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 6211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko zboli m ravno tako zopet ko ozdrari. NAJLEPŠA PRILIKA se nudi sedaj Slovencem in Hrvatom za nakup zemljišča v Forest County, država Wisconsin. Cena 1 akra je od $15.00 naprej. V tem kraju je že več Slovencev in Hrvatov naseljenih. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Zraven te nove naselbine Hiles po imenu so tovarne, kjer dobi lahko vsakdo in vsak čas delo. Cerkev in šola je že dogTajena. Za natančna pojasnila se obrnite na: MARTIN LAURICH, 1900 W. 22. Place. Chicago, 111. max, in "cream" vzorci f fc kos sama. 6 kosov enemu kupen. j ■CKic»l > »rvd' •IMt najnovejše I! in najboljše ka-i j i kovosti, 1 jard 1*2C i t« i • K Samo 10 jardov 1 kupcu, i • • *illlllll»MIICMINiatl«IMi«H*HIUItttlf|HllS elikonočna razprodaja oblek za ženske in otroke. Mi imamo največjo zalogx) in izbero narejenih oblek za ženske in otroke. Oglejte si naša izložbena okri Ta teden vidite na celi procelni strani .v dolžini 115 čevljev v naših oknih krasne velikonočne obleke za ženske m deklice. , - teisbi površliki ukrojeni iz finega volnenega 'velour' blaga iz težke ameriške volne 'poplina', 4Manisha\ Vse volneni serge' v črni, višnjevkastij zlati, jabolčno zeleni in rujavkasti barvi. Teh površnikov imamo v raznih krojih in velikostih; pripravna velikost za vsakega kupca. Nikjer drugje ne dobite v mestu takega površnika, samo za..... Najnovejše oblekel! površniki p$ $29 ao vredni, da si jih ogledate. Glede kroja, blaga in nizke cene so boljše in boljše kot pa drugod. / Birnaaske In obhafilne obleke To sezon6 lahko oblečetc vašo hčerkos majhnimi stroški, Mi smo slučajno kupili od nekega tovamaaja celo ealogo vzorcev belih oblek in jih vsled tega dajemo dokler t rajo razprodaja po tovarniških cenah, ali cenah na debelo. OMeke za birmo —Pri nas dobite take obleke za ceno od $1.98 . ^ Obhaflln« obleke-Krasno nare-jene v veliki iuberi od 98c do......... epO Oglejte si naša izložbena okna. Žeaskcporočae obleke Oglejte si lepo ^[izložbo v naših oknih kjer vidite vse stvari, potrebne za poročne obleke ali poroke. Zastoap Zastoafl Vsaki nevesti damo pri nakupu cele poročne obleke krasno in prikladno darilo. Obleke za ienake —narejene p o najnovejšem kroju iz volnenega "velourja', močnega granite' blaga hi iz močnega volnenega aergc blaga, črne barve* višnjevkaste barve in v različnih drugih boj ah Te obleke so bile narejene nalašč za velikonočno razprodajo, dejajo se v vseh k veliko* aeja stih po JJm Svilutc žetske obleke Mi imamo v zalogi te vrste obleke v lepih Krojih po zelo nizkih cenah. Paplla svilnate ženske obleke v različnih barvah in . 8.50 Krila so narejena iz volne nakinčina in iz svile, Oglejte si iih, gotovo se vam bodo dopadle. Poprave zastonj. Oglejte si naša izložbena okna. Ženske 'Gingham' obleke Obleke za hišno delo, 'crepe, 'kimone* in 'kimone* predpasnike v mnogih vrstah. Vidite iih v naših oknih. Mnslin spodnje obleke za ženske in otroke smo ravno dobili. Čeravno so se cene muslina še za enkrat toliko podražile, jih mi piodajamo še po starih (lanskih) cenah. KUPON Oilcloth za mize 1 in četi t jarda širok, narejen iz naj bolj šega blaga, svitle in temne 4 Qa barve, 1 jard..... JLmv ladtlomlcc 11)149 S. ashland avenije CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV, Ustanovljena leta 1857 Vsakdo naj bi hranil Sternove "Trading" znamke j ^ veljajo vas nič, pa toliko zaležejo kot denar. S temi znamkami lahko kupite v\ ši veliki prodajalni kar hočete; te znamke dajemo za vsako, pn nas kupljeno \ _ _/ar. Koliko so Sternove znamke vredne, ste že morda sami prepričam; te zalezejo j i v vrednosti, 2, 3 ali tudi 4krat toliko, kot druge "Trading" znamke na našem trgu.: : Ne : naši : stvar. Nacionalizirana leta 1864 —■——■ ' ij ' .. - * * s t PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVIJ. Brci jam piiljatn d«p« tWaj t kraj prikliiia tikis 5 do 7 dni. 100 Kron velja $12 - Hrzoja-Vka stane sedaj te £2.50 za naslova PoSiljajta okrogli vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd. jj Brž ko dospe brzojavka v kraj,' obvestimo in pozneje poiljemo tudi potrdilo iz starega kraja, FIRST-SEC0NB NATIONAL BANK Denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in nemške stranke, smo nkfeniii potrebno, da se lahko z našim posredovanjem odprem denar. Pošiljatve po BADI 0*0 R A M U, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam be dali priliko se o teh naših točnih posiljatev prepričati. .-» ; iii^iiiM'1, ; Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar odpremlja tudi čez "strelske jarke in zakope'f po-brezžičnem brzojavu. Obrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. — ' h a "Baska, katere |c točna postrežba povzdignila/ Skupno premožen* JM $7, tajniki krajevnih dručtev! Kadar potrebujete sova < korerte, vabila ia ?i>