JI Our Writa Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ) u 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO FOdn NARAVNOST KM STOJ DOM (Mca* peMJ M praznikov). ZA $6.— NA LETO NAD 309 IZDA IbLbKHUMi: UHflsek 6- U4* fcutfrfd M Second lian Matter Srplmibrr 21st. 1903 at the Post Offire ta New York, N- V.. under Act of Congress of Mmrcb 3rd. 187». No. 167. — Stev. 167. NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, • 1940—C ETRTEK, 18. JULIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. F. D. ROOSEVELT ZOPET NOMINIRAN Predsednik je bil postavljen za demokratskega kandidata na prvem glasovanju Platforma Demokratske stranke: Združene države ne bodo nikdar vdeležene v kaki tuji vojni! . . . Poglavitne točke demo-! kratske platforme DOBIL JE 964 GLASOV — FAR- Demokratska konvencija je danes zjutraj za svojega predsedniškega kandidata izbrala predsednika Roosevelta, vsled česar je bila odstranjena kot ameriška republika stara tradicija, da naj nikdo ne bo vtretje izvoljen za predsednika. Roosevelt je po senatorju Barkleyu v torek zvečer na konvenciji izjavil, da ne želi kandidirati za predsednika Združenih držav. Delegati pa se na to izjavo niso ozirali in so 2&radi pomembnega časa, v katerem živimo, predsednika draftali, ali mu proti njegovi volji ponudili predsedniško kandidaturo. Predsednik Roosevelt je prejel velikansko množino glasov, namreč 964, medtem ko so dobili Farley 72, Garner 61, Tydings 9 in Hull 5 glasov. Predno je bil Roosevelt nominiran. je bila ostra debata glede tretjega termina, ko pa je bil zavržen predlog Elmerja J. Ryana, da se demokratska stranka na svoji konvenciji izrazi proti tretjemu terminu, je senator Lister Hill iz Alabame nomini-ral Roosevelta. Ko je bilo glasovanje končano in je predsednik konvencije senator Barkley naznanil izid, tedaj je po zborovalni dvorani nastal velikanski hrup. Na obrazu skoro vsakega je bilo videti, da je zadovoljen z nominacijo. ROOSEVELT BO tSPREJEL NOMINACIJO Delegati so prepričani, da bo Roosevelt sprejel nominacijo navzlic svoji izjavi v torek zvečer. Naj-brže bo naznanil že nocoj, ko bo govoril po radio, da nominacijo sprejme. Senator Barkley je v odbor, ki bo imel nalogo obvestiti predsednika Roosevelta o nominaciji, i-menpval senatorja Byrnesa iz South Caroline, Charlesa F. Sawyerja iz Ohio in čikaškega župana Edwarda F. Kelly j a. PLATFORMA JE BILA NAGLO SPREJETA Za sestavo letošnje demokratske platforme je bil postavljen posdbni odbor, kateremu je načeloval senator iz New Yorka Wagner, ki je pričel brati platformo ob 8.45 (9.45 po newyorskem času) zvečer. Ko je platformo prebral, je Wagner predlagal, da jo konvencija sprejme. Barkley je njegov predlog podpiral. Nato je vstal kongresnik Elmer J. Ryan, ki je stavil predleda konvencija zavrže tretji termin. Po zbornici so glušljivo zabučali — "ne", nakar je Barkley razglasil: "Ta sijajna platforma je sprejeta/* Tedaj je bilo 9.40 — čas za nominacije. "Moja dolžnost je sedaj, da pokličem imena držav za nominacijo predlsednika," je rekel Barkley. Tajnik konvencija zakliče: "Alabama." Tedaj pa vstaine mlac\ senator Lister Hill, se ozre po dele-in po Širni dvorani, v kateri je sedelo nad 26,000 ljudi, ter je v vznesenih besedah rekel: Franklin Delano Roosevelt — {kandidat demokratske stranke za jpredsednika Da je precedili k Roosevelt i dobil takoj pri prvem glasovanju toliko večino, je največ zasluga demokratske platforme, čije (poglavitne točke so naslednje: Tujili vojn se ne bomo vde-leževali iu ne bomo poslali svoje armade, mornarice ali zračne sile, da se bore v tujih deželah izven Amerike, razun v slučaju napada. Podpiramo in bomo tudi z vso silo izvajali in branili Monroe doktrino. LEY 72, GARNER 61, TYDNGS f'a',o 9.'» centov na uro, v zrakoplovnih tovarnah, kjer je potrebna znatno večja izvežbanost, pa dobe dela vri j>ov prečno le po 73 centov na uro. UAW (United Automobile Workers) ima že z nekaterimi tovarnami pogodbo, zdaj pa skuša spraviti vse pod svoje okrilje. Zadnji ponedeljek je Delav- t U*o, iu organizacija, ki bi n svobodoljubnih narodov,. » *' ' PROTI OBVEZNI VOJAŠKI SLU2BI Senator Norris iz Nebraske, ki je odobril doslej vse odredbe za deželno obrambo, je izjavil, da je »proti dbvezni vojaški službi in da bo nasprotoval vsem tozadevnim predlogam. Senator Sheppard iz Texasa, načelnik odbora za vojaške zadeve, je napovedal, da bo predloga glede obvezne vojaške službe sprejeta še tekom sedanjega kongresnega zasedanja. Obvezni vojaški službi nasprotuje tudi senator Lundee, ki je dejal: —Določiti za ar- mado 40 milijonov mož bi bilo s'krajno nespametno. To bi ne (bilo nič drugega kot znamenje vojne histerije. Izvršilni odbor unije transportnih delavcev (CIO) je podal izjavo proti vmešavanju Združenih držav v evropsko vojno. Unija ima nad devetdeset tisoč članov. V tozadevni resoluciji je rečeno, naj kongres skrbi za pri-Diierno deželno obrambo in za ohranitev miru, 4'kot je to predlagal John L. Lewis." latious Board) odločil, naj se I«? Ju ustavke bl bl1 ™™dno-dne 19. julija vrše volitve pri obrambm program, resno pri- Vultee Aircraft, Inc., v Mav- zat*e]- wood, Ca I. Delavci naj se od- Edge water je majhno mesto, ločijo za lTAW ali pa sjploh za nobena unijo. Za volitve vlada veliko zanimanje, kajti južna Californija izdela šestdeset odstotkov vseh ameriških ae-roplanov. 29. aprila se je UAW pritožila pri Delavskem uradu, da se kompanija noče pogajati ž njo. Kompanija je zafrkljivo vprašala, če ima unija sploh večino med delavci. Unija je zahtevala naj 'bo dovoljeno voliti samo tistim delavcem, ki so bili 29. aprila na plačilnem se- zopet dobilo delo. Vse naše po- ^ ^ (NaUonal Labor Re .j« litike — linancna, industrij . i..4:_____ i>.......i\__n„x:i „.,i .„, i Cl ska in poljedeljska — bodo še dalje pospeševale ta napredek. Nominacija uti lit et nega u-radnika republikanske stranke za predsedniškega '#kandi-data načenja vprašanje, aii naj bo vodna sila dežele porabljena za ves narod, ali pa za sebične namene samo nekaterih. Ta boj sprejmemo. Od leta 1932 so bili dohodki farmerjev podvojeni; davki na, farmah in obrestna mera farmerskih dolgov so bi;i zmanjšani. Zato se sedaj zavezujemo, da bomo plačevali toliko časa, dokler niso stroški (pokriti z dohodki. Famierjem bomo varovali tuje trge in razširili za njihove pridelke domači trg. V vsem našem programu bomo skrbeli za farme, ki bodo primerne za družine. Obvezujemo se, da bo postava socjalnega zavarovanja vedno bolj učinkovita, da bodo prišli pod njo tudi se miljoni, ki sedaj se ne sjpadajo pod njene določbe. Zavezuiemo se, da bomo še dalje podjpirali delavske standarde; da bomo obdržali nace- Nadaljevanje na 2. §tr. bo stavke, bodo pa delavci mogoče dobili -po deset centov več na uro. Dne 27. junija je tisoč šest-sto delavcev izjavilo, da bodo zastavkali, če jim kompanija ne ] ki viša plače. Vsi so člani Aluminum Workers unije CIO. Delavci v New Kensiiigtonu, pripadajoči isti uniji, so sledili njihovemu vzgledu. Tedaj so pa posegli vmes vladni jKJsredovalci. Posredoval je S. Hillman, zastopnik delavstva v predsednikovi obrambni komisiji. Zastopniki obeh strank so se sestali v Pitts&urghu, nato v Washingtonu. Ko to pišemo, se zopet posvetujejo v Pitts-burtgliu. Aluminij je velikega pomena za zgradnjo letal. Alcoa ja največja rprodueentka aluminija v Združenih državah. V slu. v katerem prebivajo večinoma Italijani, Poljaki in Nemci. Razen tovarne za aluminij sta tam še dve tovarni in sicer Fordova ter U. S. Sugar K e fin ing Company. V slučaju stavke delavci na bodo imeli prav posebno lahkega -stališča. Policija je že pripravila najstrožje odredbe proti njim. Piketiranje jim bo otežkočeno. Vsebino letakov, ki jih bodo hoteli deliti, bo moral najprej odobriti policij-s*ki načelnik. V njih ne bo smelo biti nobene besede, ki bi u- znamu, kompanija pa, da tisti, | tegnila "razburjati duhove." ki l>odo 15. julija na plačilnem ; _■ Roosevelt preprečil stavko 1 Predsednik Roosevelt se je seznamu. Delavski urad je določil volitev za dan 19. julija. Zadeva je >pa v bistvu slede-ča: 2. aprila je imela kompanija zajposlenih 980 delavcev, med katerimi je bilo 800 članov UAW. 21. junija je imela komipanija že 11 (K) mož, do volitev jih bo pa imela najbrž nad dvatisoe. Ker je pri izbiri noviih delavcev zelo previ dna, je veliko vprašanje, če bo pri volitvah unija zmagala. Danes se nadaljuje konvencija in izbran bo podpredsedniki kandidat. V poštev pridejo razne o-sebe, ki so igrale važne vloge v New Deal administraciji. , ( . poslužil železniške delavske postave ter za devetdeset dni odgodil stavko 30 tisoč uslužbencev Railway Expres Agency. Stavka bi imela izbruhniti v sobto. Delavci zahtevajo 44 urni delovni teden. Predsednik je odboru treh mož poveril preiskavo spora. Unijski predsednik George M. Harrison pravi, da je komipanija dne 1. marca dovolila 5000 uslužbencem 44 urni delo vnik, dočim mora 25 tisoč uslužbencev še Te dno delati več kot 44 ur na teden« 'I'.!1-: . • . - "OLXS It A ® 0 B 27* — ff«Jf Totfi Thursday, July 16, 1940 a GLAŠ tfAltOf>Aw Mn or1« RORD SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY (▲ Corporation), iywWwtl J. Lopriia, See. — Place of bnslneea of the eorporadoo and mSČrtmmtm at ttovc officers: 21« WEST 18th BTRKET, —__________NEW TORE, N. X. 47th Y6dt **Gla« Naroda" .la lamed etery daj accept Sondajs and hoUdaja — Subscription Yearly 90.—. Advertisement on Agreement. Em ealo leto valja list aa AmertVn la Kanado f1>BA Ljudje so res čudni božji naši soseščini, ki kaže, dasi mu stvori. Nekaterim je zašel po j je šele deset let, veliko klic v iiieso in kri. Slamnika | iiianje za pisateljevanje, rica, ki (prebije vso dolgo zi- Odkar je zvedel, da pišem in mo pri šivalnem stroju, bo da je skoro vse, kar napišem, tUAh poletj, če ji bo le mogoče, | tudi natiskano, sem postal v .....' 1 * * njegovih očeh silno zani govorila o slami, ci-pkah, tran porter jih, evirnu in šivankah. j ugledna oseba. V njem j Pismonoša, ki ima od same | plamtela želja, da bi bil hoje ploščate podplate, se bo v nedeljo odpravil na izpre-liod, namesto, da bi se komo-drlo zleknil v naslonjač; in mornar, ki ga po šestmesečni vožnji po morju spuste v New Yorku na kopno, se bo od pravil v Central park, najel čoln in cele ure veslal po umetno narejenem jezeru. .O otrocih pravijo, da komaj čakajo konca šole in da že po zimi štejejo dneve, ki jih še lo- GOSPODARSKA SLIKA FRANCIJE Slabša letina nego lani Poljedelski department poroča, da bo letošnja letina znatno slabša in manjša kot je bi-' la lanska. To se predvsem tiče koruze, tobaka, pšenice, rži in drugih važnih farmskih produktov. Ne oziraje se na to, bo pa Amerika za svoje prebivalstvo dovolj pridelala in ne bo v nobenem pogledu pomanjkanja. # Prav posebno je padla pro-, dukcija tobaka. Zaradi zaprtja evropskih tržišč bo tukajšnji pridelek za trideset odstotkov manjši. Koruze bo osem odstotkov manj nego lani. Pridelali bodo le več hrušk, češpelj, oranž in citron. Samo štirje komunisti pri WPA Po premirju se je Francija skrčila na dve petini svojega prejšnjega dbsega. Ozemlje, ki ji je ostalo, ni tako gosto naseljeno Jsakor na severu. Industrije ima le malo. Svoje no vo gospodarstvo bo morala prikrojiti Okrajno omejenim virom. 4 , ,, ■ Prafbivalstvo v okolici Auvergne se peča s poljedelstvom, mlekarstvom ia kokošjerejo. Producira sir in maslo ter prideluje tobak. Lepi gozdovi predstavljajo precejšnje bogastvo. Toda vse to nikakor ne zadošča za vse prebivalstvo. Vinogradi v Gasooniji in Lang-uedoou dajo več kot sedemdeset odstotkov vsega vina, ki ga producira Francija. Kar je.pa morala Francija v normalnem času importirati trikrat več vina kot ga je eksportirala, ne bo domači pridelek vina odžejal žejnega prebivalstva. V normalnem času je prišlo ob trgatvi več tisoč delav-ccv delat v južne vinograde, česar pa vbodoče ne bo zaradi oetrih nacijsikih predpisov, ki prepovedujejo selitev v neoku-ptrane dele Francije... \ . . t V Providenci, kjer so ogromni vrtovi nagelnov, rož in vijolic, pridelujejo {parfum. ,, , V mestu Lyonu, v indnstrijalni dolini Rhone, je središče tekstilne industrije. V Cev ennes sicer goje sviloprejke, ki l>a ne dajo dovolj turove svile, amipak je v tem pogledu in-dnstrija navezana na Italijo in na Iztok, Ležišča bariksita v južni Franciji so med najbogatejšimi na svetu. Kopljejo tudi želeao, baker, magnezijo in zlato, ki ga je pa tako malo, da skoro ne pride v poštev. V od o padi v gorovju nadomeščajo premog in dobavljajo elektri&no silo. Najbolj bo pa Francija prizadeta, ker se je bodo turisti izogibali. V južnofrancoskih igralnicah so pustili turisti VfcJ&ko leto milijone in milijone frankov. I>vomljj^o je, da bi to isgribo nadomestili ošabni in visoko disciplinirani nemški oficirji.*. Potom posebnega berlinskega urada kontrolira Nemčija naravne in gospodarske vire zasedenega dela Francije. — Ker.bo začelo, na zimo nacijem pianjkati živeža in drugih .po-UebAAin, me bo prav nič čudnega, če bodo prevzel* kontrolo naravnimi in gospodarskimi viri "svobodne" Fran-.......i ?♦:- „. . . ..... 2 milijonska armada Predsednik bo še tekom tedna prosil koaigres, naj dovoli nadaljnih 5 tisoč milijonov dolarjev v obrambne s vrhe, vsled česar se zdi, da se Amerika ne bo zadovoljila z enim milijo? noin, pač pa z dvema milijonoma vojakov. V tem slučaju bo treba tudi več m uniči je in vojaške opreme. Trdna vera vse premaga .. , ... r ° ■ proti komurkoli za pravico V državi Tennessee, v bli-! Španije," je rekel general zini Knoxville, je posebna ver- j Franco. "Oporoka kraljic.? ska sekta, ki ne veruje v zdrav- Izabele je še v veljavi in nas nike in adravila. Voditelj teh | veže." vernikov Jesse Pack, ki je nekakšen pridigar, je 4 * dokazal", da trdna vera premaga tudi kači j strup, če ni drugače. Pack je postaven, dvesto funtov težak možak in star 53 let. Pred tednom dni je zbral svoje vefnike, se sezul in vzel iz škatlje tri velike zelo strupene kače. Začel jih je brcati, nakar ga je ena trikrat pičila. Ne da bi se rane dotaknil, jo izsesal ali izžgal, je legel v posteljo ter noč in dan molil. Sti ri dni ni užil nobene hrane. Po štirih dneh je vstal in začel zopet pridigati. Roke in noge ima še zelo oteče ne toda rekel je, da bo oteklina kmalu izginila. Vsi so se prepričali, da mu strup, ki običajno uniči človeka po nekaj urah, ni škodoval. Konferenca governerjev Justična department je povabil te dni v svoje urade go-•vernerje vseh 48 držav. Go-vernerji bodo razpravljali o splošnih obrambnih aktivnostih o tujezemski propagandi; o zaščiti državljanskih svoboščin proti nasilju drhali; o registraciji tu jeze m cev in o vzgoji tujezemcev, da bodo zadostili svojim dolžnostim z ozi-rom na novo postavo; o sodelovanju med posameznimi državami in zvezno vlado z ozi-rom na olbranibne odredbe, da ne bo breapotreibnih zavlačevanj in ovir. „ . , Pot do uspeha ni lahka £e si moški, star. od 25 do 50 let, najmanj 5 čevljev 6 in-" cev visok in ne tehtaš manj kot 132 funtov; ; <če si telesno .zdrav, močan, delaven, če znaš ravnati s kaznenci, če si pogumen, odločen, razsoden, pravičen; Zaslužen pokoj Mrs. Clara Conrad v Clarksburg, W. Va., je sklenila stopiti v pokoj. 47 let je bila učiteljica ter je poučevala vedno le prvi razred. — Ko pridejo otroci v šolo so pošteni in pridni, — je rekla, — ter je veselje poučevati jib. V poznejših letib se pa izpridijo ter pozabijo vse lepe in koristne nauke. Po zatrdilu nekaterih je bilo med delavci zaposlenimi pri WPA, najmanj 30 komunistov ali pa nacijev. Ko je bila sprejeta postava, da ne sme biti na WPA plačilnem seznamu nobenega komunista in nobenega člana nemškega "bunda", je moral vsak \V P A delavec podpisati zapriseženo izjavo, da ni komunist oziroma buudist. Več kot milijon delavcev je podalo take izjave, med njimi so se pa samo štirje izdali za komuniste in sicer dva v New Yorku, eden v Detroitu in eden v Philadelpliiji. Meseca maja in junija je pri WPA prostovoljno pustilo delo nad 100 tisoč oseb. Med njimi je bilo baje večje število komunistov in bundistov. čijo od poletnih počitnic, kar _ .. Franco | v gotovem pogledu res, to- je obvestil angleško vlado, da da dobe se tudi izjeme. ♦Španska upa, da bo dobila Gi- Taka izjema je mali Toni v braltar nazaj. General Francu je govoril v stari kraljevi palači armadnim in mornariškim častnikom ter rekel, da je njegova dolžnos-t in naloga, da izvede oporoko kraljice Izabele, da postane Gibraltar zopet španski. *4 Španska ima 500,000 junakov, ki so izgubili svoje življenju v boju za narodno edinstvo in 2,000,000 vojakov, ki so vsak čas pripravljeni postaviti se Ako pridejo oblasti na sled komunistom, ki so prisegli, da niso člani komunistične stranke, jih ibodo kazensko zasledovali zaradi krive prisege. Manjši stroški Razstave Uprava Svetovne razstave v New Yorku poroča, da bo letos mogoče kaj dobička, dočim ga lani ni bilo. K temu je v prvi vrsti pripomoglo znižanje plač uslužbencev. Razstava ima na dan IG tisoč G7o dolarjev manj stroškov kot jih je imela lani. Cisti dohodki prvih 54 dni letošnjega leta znašajo (>*M» tisoč 118 dolarjev. Ob delavnikih (kakršno je pač vreme) obišče razstavo od 50 do 100 tisoč oseb, ob nedeljah in priznikili pa dosti nad 100 tisoč. DEMOKRATSKA PLATFORMA (Nadaljevanje s 1. strmi.) lo National Labor Relations postavo; da bomo ojačili redni napredek kolektivnega pogajanja in mirno poravnavo delavskih sporov. Priznavali bomo dolžnost vlade, da preskrbi delo vsakemu delavcu, ki ga je vreden i m katerega privatna industrija ne more sprejeti. Požar uničil 7000 akrov gozda V San Diego okraju v Cali-forniji divjata dva požara, ki sta dosedaj uničila že sedem-tisoč akrov najlepšega gozda. Mestu Campo v jugovzhodnem delu okraja, preti velika nevarnost. Naciji se spodobno obnašajo , V Madridu nahaja Wil liam C. Bullitt, ameriški poslanik v Franciji. Nekemu časnikarju je rekel, da se I^em-ci v Franciji zelo spodobno zadrže. Po Bullittovem mnenju, je v Franciji, še yedno kakšnih. tisoč Amerikancev. < i L DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DIN.---$ 2.30 DIN.---$ 4.40 DIN.---$ 630 DEN.---$ 8.50 DIN. —--$10.25 DIN.---$20.— DIN.---$38.— V DINARJIH V LIRAH 1060 LUf — ---9 5.90 LUt---$1L50 LIB---917.— LUK —-- 928.— LIR--- 955.— Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več Časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati VM ruwr v Evropi nI mogoče v Jugoslavijo h Italijo denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. Unk lato velja tudi sa vse drage evropske države. slovenic publishing co. if 1 * W S TKI lKI(tD DR L IK f ,»: 219 West 18tb 8tmt, . Yor k va>na in e zapisale] j. da bi mogel brati nati skano tisto, kar je napisal. Premlad je se, da bi mu pojasnil vso grenkost tega kruha in da bi se mu v življenju dosti 1k>1 je godilo, či» bi postal to, kar jc njegov oče, na mre.' dofoer zidar, ter zaslužil, kadar bi delal po štirinajst dolarjev na dan. Ker je bil pa nenelioma za menoj in me spraševal, kaj naj napiše, sem mu rekel, samo da se ga od križan i, naj napije lepo zgodbo in naj mi jo prinese pokazat. In res je napisal z okornimi črkami in v pomanjkljivi angleščini "Lepo zgodboki jo v naslednjem v točnem prevodu podajem: L e p a Z g o ti b a. Napisal Tony C. V nedeljo je rekla mama, tla >e bomo peljali k stri» u ua farmo. Stric je očetov brat, pa g*, oče nima nič kaj rad, ker mu še zdaj ni plačal vsega za garažo, ki jo je sezidal na njegovi farmi. Mama je sedela poleg očeta, moja se>tra Marv in jaz sva pa zadaj sedela. Aloja sestra Mary je stara že dvanajst let, pa je ženskega >pola, in zato jo v 1'ajtu vedno premagam. Stric in teta sta nas bil 4 zelo vesela, vesel jc bil pa tudi oče, ker mu je stric dal ne kaj denarja za garažo, ki mu jo je sezidal na farmi. Farma je zelo velika. Na farmi so češnje, češplje in jabolka, krave, ilva prašiča in bik. Jabolka pa še niso zrela, ker je zdaj šele poletje, ne pa jesen. .Je;eni bodo tudi jabolka zrela in hruške in fbodo tudi prašiča zaklali. Jaz sem jedel češnje in češplje, moja sestra Mary tudi, pa je rekla mati, naj ne jeva preveč, stric je pa rekel, kar jesta naj, saj jih je Bog dal. Na farmi imajo dosti mleka, zato ker imajo dosti krav in druge domači živali. (Stric je rekel, da je mleko dtvbro za o-troke in naj le pijeva, teta je pa dober kek spekla in je rc-kJa, da ga morava z Mary vsega sama pojesti. Za hišo je grmovje polno robidnic, ki sem jiJi dolgo časa obiral in vse sproti pojedel. Proti večeru ša prizadevanja in doživljaje. Ako muo pa zabeležili, smo izgubili te zapiske in končno vseeno nimamo točnih za-znamov za rekord našega dela, du bi prepustili v spomin na nas našim potomcem. . IZnano je, da je bilo žr> precejšnje število Slovencev v A-meriki okrog leta lHfiO, a bili so tako raztreseni po kontinentu, da niso vedeli eden za drugega. Imeli niso tedaj še nobe- ne zveze med seboj, ker takrat še ni bilo slovenskih listov v Ameriki, kot jih invamo danei*. IPrvi teden v septem/bru leta 1891, je iašel prvi slovenski lis*t v Ameriki, v Ohicagu, 111. Njega izdajatelj in urednik je bil Anton Furnik. Niti tedaj še ni~o bila tla dovolj ugodna, da bi bil vzdržal. Z desert o izdajo tednika " Amerikanski Slovenec" je usahnil, ne da bi navedel pravi vzrok ukinjenja. ('asopis je nato prevzel pokojni slovenski misijonar Joseph Buh in nadaljeval z izdajanjem in urejevanjem istega, pod Htim imenom v Tower, Minn. Enajsta številka prvega časopisa je izšla po trimesečnem presledku dne 4. marca 1892 in od tedaj naprej menda brez ponovnega presledka. (Krnalu potem je iz^el drugi slovenski časopis — "Glas Naroda'* ki še danes izhaja v New Yorku in t pumi so zopet sledili drugi, ki so tudi že iwnrli ali se presnavljali v nova imena. V Clevelandu je nil ust an m*-vljen prvi slovenski časopis z imenom "Naša beseda" 1. 1898. •Naši pionirji so se pričeli ,udejstvovati v razbijanju raznih društev že le^ta 1882. Prvo samostojno podporno društvo je bilo ustanovljeno v Ca^ lumdt, Midi. leta 1882. Pozneje so se si i ena društva ustanavljala tudi po drugih na>el-binali. Slovenski narodni rmi-l zej v Clevelandu je v posesti pravil društva sv. Jožefa, iz Joliet, III., ki so bile tiskana 1. 1890. Od tisto dobe naprej je aktivnost naših pijonirjev naraščala 7. večjim priseljevanjem Slovencev in kmalu — leta 1894 je bila ustanovljena prva narodna slovenska podporna organizacija, ki je raztegnila svoje podružnice po drugih mestih, to je KSK.T s sedežem v Joliet, 111. 'Ampak namen tega članka ni pripovedovati zgodovino a-meriškili Slovencev, to bodo 4 0- LETNO preiskjjšnjo IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona « t • i in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte trajevnega tajnika za pojasnila, Če ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. borili drugi. Namen je, vzbuditi rojake in čitatelje listov, da bi se 'bolj zavzeli za zbiranje stvari in podatkov za Slovenski narodni muzej v Clevelandu in da bi tako zbrani material poslali v shranitev muzeju. ( as je, skrajni čas. da spravimo pod streho pridelke naših pionirjev, da zberemo skupaj vse, kar se še da zbrali kar bi znalo poniagati k popolnejši sestavi zgodovine ameriških ISflovencev in to koncentriramo na en prostor, to je v Slovenski narodni muzej v Clevelandu. Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave., v Clevelandu, je z organiziranjem slovenskega narodnega muzeja izpopolnil verige našega narodnega udej-stvovanja, je pripravil možnost, da končno ameriški Slovenci zberemo v eno skupno /itnico — v muzej — rekorde naših pionirjev in naših lastnih del za ohranitev za zgodovino našimi bodočim generacijam o naših prizadevanjih na raznih poljih. Namen -'ovenskega narodnega muzeja je: zbrati skupaj vse številke vseh slovenskih časopisov in revij, ki so kdaj izhajali v Ameriki; dalje knjige. brošure, pravila in zapisnike naših organizacij in društev, swlike in program? raznih priredb, kostume, regalije, znake, posebne izdelke naših rojakov, Iznajdbe in razne druge zanimivosti, katere bi znale služiti bodočim generacijam, kot ča-ten spomin na pionirje in na naša sedanja prizadevanja. Zbrani material >e bo u-redilo, razstavilo in shranilo tako, da bo najbolje služilo svojemu namenu. . iNarod brez svoje zgodovine je mrtev, ne pomeni nič. Zrfto je naša dolžnost, nas vseh Slovencev po Ameriki, da delamo na to, da zl>erem/o podatke, dokumente o naših pionirjih in o sedanjem delovanju, da bo {dostojen rekord v ponos bo-dočim, generaciam na njih pionir ia. IZato ponovno apeliram na vse ameriške Slovence, pojdite v akcijo sedaj, brez odlašanja, zberite kar imate shranjenega v podstrešjih ali kod drugod, pošljite vse take stvari naravnost v Slovenski Nar. muzej, (>409 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Pošljite stvari, ki menite, da so primerne za muzej, sedaj, dokler živite, ker po vaši smrti se lahko -zgodi, da bodo dragocenosti, ki jih sedaj tako vestno hranite, nerazumni ljudje sežgali s smetmi vred na dvoriščih. Ne odlašajte z zbiranjem. Pričnite še danes, ker jutri bo morda že prepozno. Se to: zgodovinski material shranjen v Ameriki v slovenskem narodnem mtuzeju o ameriških Slovencih je pod zvezdnato zastavo bol„ varen kot kje drugje na svetu. V Evropi se vse .prenavlja in kar diktatorjem ni po volji, vse uničijo. Tam so t ud i slovenski muzeji v nevarnosti, da jih sovražnik ne uniči. Zato shranimo naše stvari tukaj, v gostoljubni A-meriki, kjer je še do sedaj več demokracije, kot kjerkoli na svetu. Erazem Gorshe, » tajnik muzeja. I ZA iN AMI PRIHAJAJO Velikokrat naletim na roja- Iji, ker nam jo je tujec sproti in_ SMRT ROJAKA. Dne 1. maja je zadela srčna kap rojaka Franka Gurasne. Rojen je 'bil v januarju 1. 1889. i V So. Chicago, lil. zapušča žalujočo soprogo Louise, roj. Se-paher in dva otroka, Alfonsa in Emk), v starem kraju pa bra- I ta in #e.^tro. Mre. Frank Gurasne. East Chicago, BI. ke, ki godrnjajo: Življenje j< prekratko; saj se skoraj ne izplača živeti; ne vem. zakaj je človek rojen — in tako naprej. V tako nezadovoljnem stanju pa pozabljajo, da je bila ta kratka doba življenja zadosti dolga, da so nuar-ikaj doživeli, kar jim v otroških ali pa v mladeniških letih niti v san-jaih ne bi prišlo na um. še manj pa, da bi si drznili misliti o telil. jKolikor smo starejši, toliko se rajši in bolj natančno spominjamo, kako se je počel potek našega življenja. Izgleda na kako posebno bodočnost skoraj ni 'bilo. saj smo bili o-troci starišev, ki ti i so last oval i več kakor četrtinko ali polovico grunta, mogoče celo irrunt. Dosti jih je pa bilo. ki so imeli samo malo hišico na tesnem prostoru brez vsake zemlje, kjer je družin. oče preživel kopico otrok, h katerim je skoraj vsako leto"prirastel še en želod-ček. Saj tako je zahtevala javna morala. . (Boj za vsakdanji kruh je bil težak. Delati je moralo vse v družini, izvzeti so bili samo mlajši bratci in sestrice, kateri so se še plazili po vseh štirih. V dosti slučajih je bilo celo prizane-šeno zanemarjanje šolskega pouka, ker po mnenju nekaterih naših očetov ni bil toliko važen, da bi se prezrlo kako o t roe je delo, ker šolski pouk je samo vladni ukaz. lOb kosu črnega kruha in ob požirku vode smo zadovoljni in srečni preživeli otroška leta. Srečni, ker za kaj boljšega nismo vedeli. Srečni, ker smo gojili v -ob i tisto skromno misel. da vsi ljudje tako živijo, tja do konca sveta, kamor je segalo naše oko ob solnčnem zatonu. Prišla so mladeniška leta. Hiša očetova nam je začela postajata tesna, naše življenske zahteve so počele postajati večje, kakor tudi dolžnosti in bronze starišev do nas. Zalirepeneli -mo po boljši in oglodal do kosti.. Tako nam je ostala samo ena izbira, nizkotno životariti in .•užnjiti dunajskim vladnim oholnežem, ali pa zapustili rojstno zemljo in domačo 'hišo in se podati v tuji svet. z nado v srcu, da slabše ne more biti. Odločili siiH) se za zadnje. Oči so »e nam zopet uprle na zapad. tja. kamor smo kot lm~ s tir ji gledali, ko je solnce zahajalo in kjer je bilo po naselil dtročjem mišljenju konec vstopnine. Se razume, da na VABILO NA PIKNIK ZDRUŽENIH SIjOV DRUŠTEV V NEW YNRKU. 'Združena slovenska društva v Greater New Yorku vas prav prijazno valbijo na svoj letni piknik, ki se vrši. kakor j»- bilo že poroea.no. v nedeljo dne 2."). avgusta 1940 v znanem Charle- Garden parku, na 6018 Metropolitan Ave. (vogal Elliot Ave) Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Začetek ob 2. uri j popoldne. Vstopnina samo 20; centov za osebo. Otroci v spremstvu -tarŠev so prosti; sveta. r?li -ino. S -eboj nismo vzeli nič drugega, kakor pridne roke in pa pošteno srce. Saj drugega nismo iineli. Saj to je bilo edino, kar nam brezvestni vladni izkoriščevalci niso mogli vzeti. . )Prišli smo v novi svet, v zemiljo ameriško. Res si moral dragi rojak zavihati rokave, saj zato si prišel, vendar r>i pa bil zato vsaj deloma primerno plačan. iKot sin ubogega in zatiranega sloven-kega kineta, lastn-ješ danes najbolj moderni dom. poleg tega še dragoceni avtomobil za udobnost tvoje družine. Največ k tvojemu iilie-nu je pa to, ker lahko rečeš: 'To je moje, zaslužil sem sam\ Pa reci, ako nisi doživel nekaj, na kar nisi v mladosti nikdar računal? Kakor je čas prinesel izpre-mentho nam zatiranim, tako jo je prinesel tistim, ki so zatirali nas oziroma naše očete. Prišla je prva svetovna vojna na evropski celini, prišla je druga, ki je bolj podobna dobro iwganizirani socijalni revoluciji. kakor pa vojni, ki jo ima povprečni človek v mislih. To sklepam iz tega, ker je začela prihajati na ameriško celino cela povodenj tiste evropske kronane in nekronane aristokracije, ki nas je še pred kratkimi časom tako salamensko bičala, in katera je mjslila, da je \ nedotakljiva. (Kakor smo mi prišli v to deželo čudežev s culico v roki, v lepši obleki, ki se mladem« člo- kateri je bilo perila za enkrat veku spodobi, zahrepeneli smo da 'bi lastovali par kron gotovine v žepu, katere hi bile naša la^t, s katerimi bi razpolagali v naše razvedrilo, do katerega je mladi človek tudi upravičen. /Tukaj je pa nastalo vprašanje, kje se bo vse to vzelo? Saj slovenski kmet ni mogel priti do denarja. Tedanja dunajska aristokratična vlada je poskrbela, da za -voje pridelke naš kmet ni dobil skoraj nič. Ako je vračunal svoj trud, je živin-če iz hleva romalo v izgubo, samo da je z izkupičkom odražal cesarju težke davke, drugo pa je moralo ostati za sol in pa za najbolj nujne družinske potrebe. Da bi se pa pošteno oblekel, ni "bilo misliti na to, ker cena blagu za obleko in ohuvala je bila tako visoka, da jo je bilo mogoče doseči le z največjim trudom. Misel na ustanovitev lahnih dorrtov. ko odrastemo v može, so nam bile le pobožne sanje v oblakih. Tako Smo stali pred veliko življensko nalogo, pred nalogo, ustvariti si ibolj primerne življenske pogoje lnnma o- aU(Vnili; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže rell svet in tudi: BAZPKI.ITKV POIJSKE MEH nemf'ijo in Rl'sI.JO italijansko osvojitev al-bani.ie PKIK1-1 rriTF.V ^EHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO ItlJSKA HEJ A Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po 3 oz. fM> •* centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEISE POPRAVLJA KUPON, ki ca dobite z atlasom in ko ga izpolnite in peljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravic-o, da d«>l»ite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. Naročite Atlas pri: " GLAS NARODA" 216 WEST 18tb 8TREET NEW YORK, N. ¥. njegovi potomci še danes aristokratično živijo brez vsakega poštenega dela. P. R. V. loj. Brajkovič. rodom iz Hrvat.- kr. selo Zgornji Rušcvac. V >t;«ii domovini zapušča nia-ter in tri sestre. Tukaj je bivala otri. V Ameriki jo bival 19 let. — Dno 15. julija jo preminil rojak Frank Mulleo, slovenski 2rroceri.4t. AYTXA XKSRF/'A ROJAKA. Rojak Frank Togel v Mones-son. Pa., si je razbil avtomobil ko se je 5. julija peljal na delo, toda on sam ni bil čisto nič pobit. Skoda znaša okrog 400 dolarjev. PESMARICA "Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. —• Dobite jo v Knjigami Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. __• • H 7 7 r Ti -------VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRV USPEHU. DRUŠTVA POTREBUJEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. L'.r:..^:*' ^'■ii:,'K- ; "BLXS HABDD A" — New TorE KRIVNOSTNI TUDENE^J Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. 15' Thursday, July IS, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY miru in počitku — Sam ve kje. Bog ž njim! iNaši dopisniki, pisatelji in poročevalci navadno opisujejo življenje agilnih kulturnih i« delavskih mož, tedaj, ko jili že ¥iiPred težko izbiro fete. Naravno bi 'seveda bilo, da se dedič tako velikega, lepega posestva oprime poljedelstva, "toda kaj pa je v današnjih časih kmet? Mueenec je, vprežna livina, človek, ki ga izžonejo — če že hočete. Danes vam kineit nič več ne poje za plugom, kakor nam pesmi tako lepo pripovedujejo o tem, danes je ves hripav od truda in hodi okrog t poveseno glavo. Dane? mu večerni zvon ne doni nič več domače, ko se vrača « polja; saj ve, da je bil medtem pismonoša v hiši. In kaj mu je bil prinesel? Plačilni nalog, opomine, račune pretnje z davkarije. • Da, tako je! Se nikoli ni bilo za kmeta tako hudo. kakor je sedaj. Plače ««o znattno poskočile, vso potrel>ščin<\ ki so mu nujne za delo, vse je dvakrat, trikrat, šestkrat dražje., kakor pa je bilo pred vojno, cene za pridelke pa so komaj za spoznanje večje, ko pred vojno. Kakšen konec naj vse to ima? Kako naj se ujemajo pofiem računi?" ■"Materi je tudi težko." je rekel Karel. . Gospod graščak je resno prikimal.. ' MNam vsem je t edaj težko, velikemu kakor malemu kmetu, vse me pritiska sta stiska, kaj šele osamelo žensko." iSvež dekličji gla-s je zadonel zunaj nekje. • '"EnKa je," je rekel gra<ščak. H it*o je obrnil besedo drugam. Radost je spreletela njegov pošten mo£ki obraz. "Ko bi te ne imel, bi se mi že zdavnaj porušila poslednja kaplja veselja." t t Karel se je ne malo vznemiril. . '"Dokler človek še sam kaj ima," je nadaljeval grašča k, siroma naselbino Barberton, O. "rad da ljudem, ki imajo še manj. Tem nosi Ema. Ravno Pred nokako desetimi leti. 5z vasi prihaja. Pdber otrok je in rada stori tako ljubav." Tiho se je nasmehnil. "Toda večkrat jo tudi osleparijo. Znanec iz mefta, ki ie bil sam priča, mi je pripovedoval o tem. Predno stopiš v vas, stanuje zakonski par. Metle delata. Saj ju menda poznate? Ta dvojica je torej sedela pred hišo in pridno delala. Naenkralt pogleda s'ari metlar po vaški cesti gori in pravi: / »"Žena, žena, hitro v po^eljo, Ema prihaja!" Ne bi si bil mislil — mi je pripovedoval znanec — da more Mara ženska tako urno teči. Kakor podlasica je izginila v hišo. Ko je prišla moja hči bližje in sočutno vprašala čez plot, kako je kaj ženi, začel tožitti: "Ah, gospodična, zelo hudo ji je, vsak dan je je manj. Kar ganiti se ne more več. Hoditi že dolgo ne more, kaj šele. da bi kaj delala. Privzdigovati jo moram v postelji. Ne bo dolgo, pa bo skopnela." Tn je zajokal. Ema je tolažila ubogega moža, kolikor je mogla. Nato pa je šla s svojo košarico v hišo. Žena je napol mrtva ležala v postelji in s tihim, žalostnim glasom jedi-kovala. Ema je pnrazložila iz košarice na mizo: zdravila za vtiranje, maže, čaj, obveze. Bolnica je s kislim obrazom gledala vse te reči. Sele ko je prišel na dan kos slanine, nato maslo, mast. jcJterna klobasa, se ji je razsveti'1 obraz in začela je hvaliti svojega dobrega angela. Kakor pa se je prestrašila ko se ji je Ema ponudila, da ji postelje posteljo. Stara kljuka je vendar ležala v postelji napravljena v nogavicah in čev-] jih, zakopana pod odejo. "Ne, ne," se je 'boječe branila, "le nikar gospodična, umorilo ibi me. Ob petkih si nikoli ne dam presitlatfi. Ob petkih delam pokoro." In ni pustila do sebe. Znanec je na skrivaj opazoval vse to skozi majhno okence. Ko je bila Ema odšla, je ostal še skrit za hišo. Tedaj je videl, kako se je pritihotapil mdtiv k oknu in rekel: "Vrtani žena, ona iz £Taščine je že odšla." Nenadoma pa ara je pograbila velika jeza. "Glej, pa ti sedi pri m i v. i in žre jeterno klobaso! Tn meni bo pustila samo čaj in maže. 1> počakaj!" — Odvihral je od okna, prišel nazaj z novo metlo, nato pa je bilo slišati v hiši (trdo pomeitanje. — Da dragi Karel, tudi dobrodelnost ima Čudne in smešne strani." Zopet je zadonel zunaj Emin glas.. t"Pridi Ema, obisk imamo!" Iz slovenskih naselbin —— . JREV. DR. JOŽEF MEDIN V PRIVATNEM ŽIVLJENJU pod Čolnar! To je — to je lepo!" iNato sta «i segla v roke. 1,4Dober dan, gospodična!" kupinc smo bili "slabiči." Danes tega ne o-pazimo. Vsaj takorekoč v splošnem si ne mečemo polen pod no(ge in vsaj v delavskih ozi-rih smo jako zbližani. Seveda ni s tem, rečeno, tla je kdo prodal ali zavrgel svoje lastno prepričanje, temveč ga znamo sedaj bolj uspešno porabiti. njegovega srca ali duše. Posledica temu je dokaz, da imamo več skupnega delovanja različnih prepričanj v naši naselbini, ko marsikje v slovenskih ameriških naselbinah. (Danes ni več med nami očitkov — naprednjak, nazadnjak in opftalih enakih zbadljivk. Vsaj v enem smo edini, da smo vsi katoličani, ali ne-katoličani*. v enem oziru le delavska bitja, | odvisni od delavske sloge za boljšo bodočnost nas in naših. Nič ne pretiravam, če rečem, da je to zasluga moža, ki se je ravnokar od nas po-lovil in pustil čisto pof za seboj. Življenje Rev. dr. Medina v naši fari pa ni bilo posejano s cvetjem. Ttljub temu, da so bila njegova cerkvena in farna dela čista, kar je značilo veliko število faranov pri vsaki sv. maši. je imel mož tudi gotove sovražnike. Toda število teli je neznatno, kot je število neorganiziranega de-lav.Jtva nied nami farani. Toda so ljudje, ki si predstavljajo, da vodijo naselbino, resnica pa je, da vodijo le sebe. So ljudje, ki hočejo imeti vedno iprvo in zadnjo liesedo. Ako ni po njihovi ideji vse zasukano, tedaj so pa proti, pa naj-s i bode še tako pravična zadeva. . T^etošnji. takorekoč nepotrebni stroški okrog $600 glede popravljanja "Klub housa" oziroma "farnega soluna" se mi zdijo zapravljeni po ne potrebnem. Poleg toga pa tudi, kolikor mi je znano, ni bilo ni-J kakega posvetovanja z našim župnikom. Menda zaradi njegove tačasne bolezni, mogoče pa radi tega. ker bi on bil proti, kajti on je bil vedno bolj nasrnjen nato, da bi t'ara ne vzdrževala saluna. kar v resnici ne spada skupaj z cerkvijo in njenimi principi. Toda po pravici povedano, ki so za cerkveni salun le radi tega. da imajo tam prvo besedo. Ne »rlede na to, da se s tem dela konkurenca našim tukajšnjim trgovcem, posebno pa dvorani, ozironia društvu "Domovini" in katerega društva smo skoraj vsi tukašnji Slovenci člani. ★ knjiga, ki Vas11 bo OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj. O #Cena ......................$1.00 * II :: n. OPOMBA: Knjige označene z sc( v platnu vezane. zanimala! GORNJO KNJIGO LAHKO naroČite pki: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 WEST 181 h STREET NEW YORK, N. Y. Pa >o izvršili na njem transfuzijo krvi in mu roko odrezali v rami. Sedaj je že pre-celj bol ji in je na potu okrevanja. KAKO SO NASTALI KROJNI VZORCI. 'Krojni vzorci, ki so danes tolikim žen-kam neogibno potrebni. so se razvili iz zelo 'skromnih začetkov. Leta lKti.'i m je neki krojač Butterick iz vasi Sferlinga v Massachusetts izmislil, da bi izdelal vrsto različno velikih vzorcev za moške srajce. Ko je stopil ž njimi v javnost, jih je prodajal kakor sveži ki*uh. stremljenjem. Priporočal je,vsaj v enih, to je v ekonomskih svojim faranom, da postanejo člani strokovnih organizacij. Splošno je želel, da ni farana v njegovi fari. da ni strokovno organiziran, za zboljšanje živ-1 jen-kih razmer tako posameznikom kot celokupnim. . iSaj so nam še v spominu MNo — kaj pa naj to pomeni! Gospodična in gospod stavke pri tukajšmih dveh raz-Colnar! Takih besedi ne maram sILšjfti. Z imeni se mi bo U«nih družbah. Tedaj ni Rev. *ta izgovarjala in tikala se bosta! Vaška otroka sta — kmetska oJtroka. Kmetskim se ne spodobi takšno govoričenje, poseibno še, če *o si znanci iz otroških let , Karel, saj ste Pisali Emi skoraj vsak tretji dan razglednico, kakšne neumnosti pa uganjatte -sedaj?" ( (Karel se je še bolj zmešal. Je cljal je: "Mesto, kjer sem sedaj hodil v gimnazijo, je res lepo — eevedp so tudi zelo lepe raaglednice naprodaj, pa sem —" '"No, pa ste ji pisali razglednice!" Tedaj je prtala služkinja in naznanila, da čaka zunaj finančni uradnik iz mesta, ki zeli govori* i z gospodom grašča-kom. Ta novica jo grašča k a ra/kačila. . "Temni že poka/em, temu suknježu iz mesta! Moj Bog, eedaj bodo začeli prehajati ti krvosesi še na dom!" (Karel se je hotel posloviti, toda graščak ni dovolil. ' 44V park pojdita; takoj bom za vama. Ce se mi takoj ne pobere i-z hiše, naščujem psa nanj!" In sopttiajoč od jeze je trdo odšel iz sobe. 1 Ali naj res greva v park?" "Ofe je (tako naročtl," je rekel Karel. . P° parku med gnnovji in m\mo zelenih tra-tin. Bila je pomlsd. Iz zemlie je prihajal tisti težak vonj. ki nt >ri "človeka vrtoglavega. 1 Ščinkavci so peli po vejah. Mladima je bilo srce polno sladke tesnobe, toda nobeden ni iz-pregovoril. Prišla eta mimo Itratine, kjer je na go&to rastla pemafia. »"To ni lepo videti," je rekla Ema. Re« se je zdelo, kakor da bi bilo vse naokrog popljuvano. Karel je z vnemo rejal: , ne, to ni nič grdega, kn domu je le slinaTina." ' - u (Nadaljevanje prihodnji«.) ^f^njgggr^n - dr. Medin, kot unijski sotrud-nik samo nagovarjal stavkar- in delavskih ozirih. Tn to je njegova zasluga. iNjemu je bil katoličan, socialist, krivoverec ali nazadnjak enako vreden človek, kajti je dobro vedel, da se vsaki po svoje bori za svojo eksistenco, i ar je prvi pogoj življenja in vsakega posameznika, pa naj si bo te ali one struje, je Imel lepo besedo, besedo ne samo na jeziku, temveč, podporo iz dna Mi Sovenei v Barbertonn smo izgubili veliko v osebi Rev. dr. J. McnKna. Xe samo kot farani, temveč tudi v ožini organiziranega delavskega gibanja. (Marsikomu je tesno pri srcu, ko ve, da se je poslovil od nas moz-genij za pravičnost naroda. Poslovil se je — mogoče od nas za vedno. Želimo mu zasluženi mir. — Zdravstvnjte. Poročevalec. Barberton, O. XnSRK»TA ROJAKA. iTTudo nesrečo je doživel rojak Frank Xovak v Pueblo. Colo. TTotel je skočiti na vlak, pa mu je zdrobilo vso roko. Tako je ležal na kraiu nesreče vse do jiftra in Izgubil zelo ntnojro krvi, da -so mislili, da bo radi izgube toliko krvi podlegel. 'Nekega večera je menila nje-gova žena, da bi mnoge matere takšne vzorce gotovo rade imele za obleke otrok. Nato je vzela enega izmed svojih malih nečakov, narisala n:i so ljudje, j njem otroško oblačilo In sta nato izdelala razne krojne vzorce za takšna oblačila. Vsi vzorci so bili iz svilem ga papirja. Nekega dm» j<> prišel neki trgovinski potnik po imenu AVildrr k Buteerickovim in mu dejal, da vprašujejo ženske na deželi po Kakšnih vzorcih za svoje obleke. Buteeriek rc je takoj f pravil na to delo. Takšen je bil začetek in Butterickovo podjetje je potem hiftro raslo. Že leta 1K|»7 se je mož preseli v Ww York in Wilder, ki je stopil v njegovo tvnlko, je kmalu imel sijajen domislek. iVjal j«*, da bi bilo treba vzorce -praviti hum] ljudi s kakšnim iibo.lnim časopisom. Leta 1S<>;> ie tak časopis pod imenom "Mltropolitan" tudi izšel. Leta 1S71 rti li ti o njem pisali, da je prvi modni bazar in da rešuje veliko socialno vprašanje. List Buffalo Daily Curier je Cf lo menil, da bo izdelovanje oblek po vzorcih ženske tako zaposlilo, da jih bo minilo veselje "za zlagane bogove volilne pravice". List se je zmotil, toda Američanke, ki so se dalje neutrudno borile za svojo samopravno it, r^o tedaj letno kupile po pet milijonov krojnih vzorcev. . V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. -v y "Naši Kraji" Slike so Iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" j 216 WEST 18th STREET, NEW YORK ffH»m|k .llflMIUlt. ..................I....... f|lut UiaMi|^Htiiiiiii,,'ii||l,iiii«l|lh|,ll|iiii'lli|U. 5 Z. Belgrajakl Biser (Vltoj Jelene) C Bursk« Vojak* 10. Devica Orleanska 12. Duhovni boj (Lovrenc Ucupolli 15. Fran Baron Trenk (UJuro PaDdurtc) 19. Korejska Brata, frtiea Is nisi)* nov v Koreji (Jusef SpilliuHii» 21. Mesija .Dr. JcglUi 22. Mladim Srcem. |H>ve»ll -ja Lalailtiio (Kftsvor MeSkul 24. Maron, krUanskl deiek a Liha 28. 29. 30. 32. 33. 34. 35. 38. 38. ti 45. 46. 48. 49. 51. iS. Ob 50 Letnici Kreka l-arižkl Zlatar Patria, Povesi dobe dr. Jamu Ev. Ii Irske Junaik« (11. Fed^rer» Popotniki, novele In trtic* lllllaa PugelJj Poilgalee Pravljice (B. Bajart Pmvljlre In pripovedke *a Mladina (S. Kušutulk) Povesti fn .Slike (Ksaver ftle*ko) Praški Ju dr k (Jueip Volei Preganjanje rjev Indijanskih misijo-(Jusef Mplllmaii> Revolucija na Porturalskca Sisto s Šesto tU. Federerl Spisi Krifttoia S«Ida Student naj bo l H. Flu2gar> Suneški Invalid (M. KoAulutk) Volk Spokornik In druCo poveatl za mladino (Ksaver kleiko) 57. Vojuimir all Poganstva In krst (Josip Ogrlnec ff. Zbrani spisi za mladina I Ungelbert Uangl) a. Zlat okopi (J^sef SpUlman) (Vezmva nekaterih knjig Je od letanja nekoliko izkaiena.) Ako ima kaka knjiga vt<5 zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOBI Ksr imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YORK S v, LAS NARODA" 0 popil jamo v staro do-J movino. Kdor ga ho-če naročiti za svoje j sorodnikr ali pri jate-J Ijc, to lahko stori. — J Naročnina za s t a r i 0 kraj stane $7. — V £ Italijo lista ne poSi-^ '-»mn .C« ii . > SčiJL'. m