“ “ TRGOVSKI UST
Naročnina za Jugoslavijo:	BHlPrrnSžr	fSzgk wul fflfflft Mi JpfaftjSjV	Ki	15a BSfl V&afe E« Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno- H	J3B	HH m^SM HM M1&, BS	l^n D	H	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
eemstvo: 210 din).za ‘/»leta « H9 Tfialsk ^H#b9?SS«»	WbBB mšEMBIH Tfifcik Hia	IkS	«irawMr	HD	25-52. Uprava: Gregor-
90 din, za >/4 leta 45 din, W W	w	w	w	ur	W	čičeva ul. 27. Tel. 47-8L
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Si^UfilTjubuS: Časopis za trgovino.industrijo, obrt
Izhaja Z%rZ%'Xi	Liubliana.	petek	J££TS. T50
Upravičena zahteva
Na podlagi predloga podpredsednika Zveze trg. združenj Antona Verbiča ter sklepov zadnje seje glavnega odbora Zveze trg. združenj v Mariboru, je poslala Zveza trg. združenj na vsa pristojna mesta in ministrstva naslednjo spomenico o nujno potrebni amnestiji za davčne prestopke ter za nekatere olajšave, ki se naj dovolijo v vojaško službo vpoklicanim trgovcem.
Nad vse utemeljena in telitna spomenica Zveze trgovskih združenj se glasi:
Kazenska določila zakona o neposrednih davkih, ki so izredno stroga, so bila primerna v ugodni konjunkturi ob uvedbi tega zako na. Ob poznejšem izvajanju kazenskih določil pa se je pokazalo, da je neobhodno potrebno, da se omilijo kazenska določila ter v izjemnih primerih, zlasti če bi bil a predpisom in izterjanjem kazni ogrožen obstoj podjetja, kazen po polnoma spregleda ali pa vsaj izdatno zniža ter s tem omogoči nadaljnje poslovanje podjetja.
Davčne utajbe zagreše večinoma le gospodarsko šibkejši sloji, za dolženi hišni posestniki, obrtniki in trgovci. Store to navadno le pod pritiskom razmer. Začeli so obratovati v gospodarsko ugodnih razmerah, najeli so večje posojilo za otvoritev obrata, zidali hiše itd. ter tudi zmagovali svoje obveznosti, dokler je bila ugedna gospodarska konjunktura. Zaradi poslabšanja splošnega gospodarskega položaja, poostritve konkurence ter mnogih drugih težav pa so za-ččli zaostajati s plačili. Ker so med tem upniki vedno močneje pritiskali, je marsikdo, da zadosti drugim upnikom, skušal zmanjšati bremena tudi z eventuelno davčno utajbo.
Ni čudno, da je v tako težkih časih, ko so posamezniki primorani biti težki boj za svojo eksistenco in za eksistenco svoje družine, davčna morala zelo padla. Toda upoštevati je treba tudi naslednje: Običajno je bila ovadba delo odpuščenega uslužbenca ali najemnika in večinoma iz maščevanja. Moralna plat teh ovadb zato ai visoka. Ko pa je bila ovadba storjena, se je tudi začela nesreča davkoplačevalca. Državni urad mora na ovadbo uradno postopati in zavaruje event. kazen z vknjižbo. Ko to drugi upniki zvedo, pritisnejo še oni na podjetje in posledica je, da ga poženo na dražbo. Za državo ugasne davčni vir, podjetnik in njegovi uslužbenci pa pomnože število brezposelnih.
Davčne amnestije se sicer res izdajajo le ob izrednih prilikah.
Sporazum in izredne razmere obmejnih pokrajinah naše države zahtevajo danes izrednih ukrepov. Ob raznih prilikah so se izdajale delne amnestije, kazenske, taksne, trošarinske, ki so bile tudi mnogo manj upravičene. Amnestij so bili deležni že vsi stanovi, le trgovski stan, ki posluje prav za prav v najtežjih razmerah, je še ni bil deležen.
Ker se bodo z notranjo ureditvijo države zaradi sporazuma gospo darske razmere bistveno spremo nile, bi bilo želeti, da se sporazum proslavi tudi z izdajo splošne davčne in taksne amnestije.
Mnogo davčnih zavezancev je bilo poklicanih k vojakom;
Da se olajša njih gospodarski položaj in da se obvarujejo pred gospodarskim polomom, je neob-
hodno potrebno, da se jim nudi možnost, da urede svoje poslovne razmere in da se odloži event. prisilna izterjava njih davkov.
Na podlagi zgoraj navedenih razlogov prosi in predlaga Zveza trg. združenj:
1.	Izda naj sc splošna davčna amnestija za vse prestopke in kazni po zakonu o neposrednih davkih, izvzemši člen 137., po zakonu o skupnem in splošnem dav-
ku na poslovni promet ter luksuznem davku in taksnem zakonu.
2. Samostojnim podjetnikom in davčnim zavezancem vpoklicanim v vojaško službovanje naj se dovoli odlog prisilne izterjave davčnih zaostankov, dokler opravljajo vojaško službo.
3. Za ureditev poslovnih razmer naj se dovoli samostojnim podjetnikom in davčnim zavezancem dopust vsaj za nekaj dni.
Položaj	na
Seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi
trg. združeni
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista«
V sred<) dopoldne je bila v Trgovskem domu seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj. Seje so se udeležili lesni trgovci iz skoraj vseh krajev, ki so bogati na lesu. Sejo je otvoril in vodil predsednik osrednjega odseka Fran Škrbec, ki je tudi podal glavno poročilo o položaju na našem lesnem trgu. Iz njegovega poročila ter iz poročil lesnih trgovcev iz vseh krajev Slove nije je bila podana nad vse jasna slika o sedanjem stanju naše lesne trgovine tako na domačem ko na tujih trgih. Iz vseli teh poročil podajamo nekatere podrobnosti.
Oficialni krogi Jugoslavije hočejo na vsak način pospeševati lesni izvoz. Težkoče, ki so nastale za lesno trgo.vino, so samo posledica sedanjega napetega političnega položaja ter vojnega gospodarstva, ki se je uvedlo v vseh vojskujočih se državah, deloma pa tudi v nekaterih nevtralnih državah. Predsednik Škrbec je o tem navedel tudi vrsto zelo zanimivih podatkov in dejstev, ki so potrjevala, da je zastoj v lesni trgovini dejansko samo posledica napetih političnih razmer. Upati je, da se bo izvoz lesa še bolj pospeševal, ko se ustanovi direkcija za zunanjo trgovino, v kateri bodo tudi zastopniki lesnih organizacij zastopani. Z ustanovitvijo te direkcije bo vsa zunanja trgovina koncentrirana in se bo vodila enotno, a tudi v soglasju z našimi izvozniki in uvozniki. Posebno razveseljivo je, da so lesni trgovci in producenti iz vse države enotni ter da ni med njimi nobenih nesoglasij.
Lesna trgovina z drugimi državami
Predsednik Škrbec je v svojem poročilu tudi izčrpno poročal o stanju naše lesne trgovine z drugimi državami. Iz njegovega poročila navajamo nekaj najbolj važnih dejstev.
Še vedno je za nas najvažnejši italijanski lesni trg. Vse kaže, da se bo izvoz lesa v Italijo povečal. Z Madžarsko bi mogla biti lesna trgovina živahna, če ne bi bilo težkoč v plačilnem prometu. Danes je treba čakati na plačila iz Madžarske že štiri mesece. Z Nemčijo se razvija trgovina v dosedanjem obsegu. Računati pa je s tem, da bo mogla dobivati Nemčija sedaj les tudi iz Rusije. Verjetno je, da se bo tudi Anglija živahneje zanimala za naš les. Posebno ugodno je to, ker se bo mogel v bodoče v Anglijo prodajati tudi les, kakor se izdeluje pri nas. Angleške dimenzije se ne bodo zahtevale. Francija je v znaku vojnega gospodarstva in pripravlja čisto nov režim v zunanji trgovini, Zaenkrat je vsak uvoz lesa ustavljen,
vendar pa je ta uvozna prepoved le začasna. Ko izidejo nove odredbe, bo izvoz v Francijo zopet mogoč. Nizozemska in Belgija kupujeta večinoma le trd les ter zato ne prideta za slovenski les v posebni meri v poštev. Grčija preureja svojo zunanjo trgovino ter je v tem vzrok zastoja izvoza v Grčijo.
Kar se tiče jugoslovanskega trga, je treba reči naslednje. Naš domači lesni trg je za vso lesno trgovino zelo važen in pomemben. Ker so se javna dela zelo zmanjšala, je tudi odjem lesa močno padel. Vendar pa gre v Beograd še vedno precej lesa. Zelo pa se pozna, da manjka denarja in da so se zato nakupi lesa zmanjšali.
Pomanjkanje vagonov
Glavna ovira za zboljšanje lesnega izvoza je v pomanjkanju vagonov. Deloma je nastalo to pomanjkanje zaradi sedanje sladkorne kampanje, ko se vagoni potrebujejo za prevoz sladkorne repe. Ker bo ta prevoz v kratkem končan, je pričakovati, da bo tudi pomanjkanja vagonov kmalu konec.
Poudariti pa je treba, da za prevoz lesa v Jugoslaviji sami in tudi za na Sušak ne manjka vagonov. Vagonov ni le za izvoz, to pa zaradi tega, ker so se naši vagoni zadržali v Nemčiji in v manjši meri tudi v Italiji. Samo naravno je, če se zaradi tega puste naši vagoni v tujino le v tistem številu, v katerem se vračajo iz tujine. V debati so se navedli razni predlogi, kako bi se pomanjkanje vagonov odpravilo. Nekateri teh predlogov so se tudi že izkazali kot koristni.
Pri tej priliki moramo apelirati na odločujoče činitelje, da posvetijo temu vprašanju potrebno paž njo, ker bi se mogel naš lesni izvoz znatno dvigniti, če bi dobili izvozniki pravočasno vagone.
Cene lesa so čvrste
Tudi o cenah lesa se je obširno razpravljalo ter ugotovilo, da ni prav nobenega razloga, ki bi go voril za znižanje lesnih .cen. Nasprotno je pričakovati, da se bodo cene lesa še dvignile. Na vsak na čin se je ravnati po tem, da je tendenca za lesne cene čvrsta.
Krošnjarstvo in šušmar-stvo tudi v lesni trgovini
Kakor vse druge panoge trgo vine, tako trpi zelo tudi lesna trgovina zaradi krošnjarstva in šuš marstva. Dogaja se, da nekateri kar v avtomobilih odvažajo les iz Slovenije, da kupčujejo z lesom kar na debelo, čeprav nimajo nobenega obrtnega dovoljenja. Da tega šušmarstva oblasti ne vidijo oz. da nič proti njemu ne ukrene jo, je v resnici nepojmljivo. A ne
samo domači, tudi tuji državljani delajo pri nas velike lesne kupčije, čeprav nimajo za lesno trgovino nobenega dovoljenja.
O tej nelegalni trgovini so se ugotovili še bolj drastični primeri in tudi sprejeli potrebni sklepi, da se napravi temu šušmarstvu konec. Prepričani smo, da se bo to tudi doseglo, ker so na eni strani lesni trgovci trdno odločeni, da z vsemi sredstvi varujejo interese domače legalne trgovine, na drugi strani pa zahtevajo tudi javni interesi, da se nelegalna trgovina ne dopušča. Pripominjamo le, da je slovensko lesno gospodarstvo izgubilo že milijone in desetine milijonov zaradi teh šušmarjev v lesni trgovini, saj so bili med njimi tudi takšni, katerih edino premoženje je bila štampiljka njih lažne lesne firme.
Tudi o plačilnih težavah
je bilo mnogo govora. Glede plačilnih težav z Madžarsko se je-predlagalo, da Narodna banka odkupi nakaznice proti 8% obrestmi, kakor je to bilo prej v trgovini z Italijo.
Ker se danes splošno zahteva v; zunanji trgovini plačilo v naprej in ker morajo tudi naši tekstilni fabrikanti plačevati v Italiji vse surovine v naprej, so sklenili naši lesni trgovci, da tudi oni ne morejo več dobavljati v tujino lesa drugače kakor proti plačilu v naprej. V to so prisiljeni tudi zato, ker so že mnogo preveč lesa kreditirali v tujino in zaradi tega doživeli tudi težke izgube.
Domačim ljudem treba dati prednost
Ostro se je grajala na seji tudi grda lastnost mnogih naših ljudi, da raje prodajajo les tujcem ko pa domačim lesnim trgovcem. Če pride k takšnim našim ljudem tujec, ki no zna niti besedice našega jezika, takoj so še posebno uslužni do njega in prodajo mu les po mnogo ugodnejših pogojih kakor pa domačemu trgovcu. Niti najtežje izkušnje niso ljudi še izpa-* metovale.
Seja je zelo izčrpno obravnavala vsa vprašanja lesne trgovine in vsi trgovci so se debate živahno udeleževali. Vsa debata se je vodila v duhu složnega dela vseli lesnih trgovcev in je zato bila zelo pozitivna.1 Vsi udeleženci so dobiti na seji jasne smernice za bodoče delo.
Nobenega naviiania ten ni
Cene v Ljubljani so nespremenjene
Ko je v času največje politične napetosti vse hitelo, da se založi z živili, so nastale naravno razne nevšečnosti in trgovci niso mogli vsem zahtevam razburjenih odjemalcev ustreči, zlasti še, ker so morali izpolniti še druge zahteve. Takrat so nekateri v svojem vznemirjenju začeli ponujati tudi višje cene, samo da bi takoj prišli do blaga. Veliko povpraševanje, pomanjkanje blaga, delen dvig cen in splošno razburjenje, vse to je povzročilo, da so nekateri mislili, da so se zopet začeli oni verižniški časi iz svetovne vojne. Pod vplivom tega nastrojenja je izšla tudi uredba o zatiranju draginje. Mnogi so se že bali, da bo ta uredba ponovila čase, kakršni so bili leta 1921., ko je zakon o zatiranju dra-' ginje z vsemi svojimi posledicami postavil trgovce v najtežji položaj ter jim prizadejal krivico za krivico.
Strah, da bi se ti časi obnovili, danes k sreči ni upravičen. Pa tudi nobenega razloga ni, da bi se mogli ponoviti časi 1. 1921., ker se je izkazalo, da vsaj v Sloveniji nove uredbe ni treba niti izvajati. Cene so ostale nespremenjene, pomanjkanja živil ni in celo kolonialno blago se plačuje še vedno po starih cenah. Celo ljubljanski listi so to priznali in tudi pripomnili, kar trdimo mi, da je zmešnja va prvih dni nastala le zato, ker so nekateri hoteli preveč nakopičiti blaga. Ti nekateri pa niso bili trgovci, temveč čisto drugi ljudje. Tako se je solidnost ljubljanskih trgovcev zopet enkrat izkazala v najlepši luči. Kakor v Ljubljani, tako pa je bilo tudi v Mariboru,
Celju in povsod po Sloveniji. Znova je potrjeno, da draginja ne prihaja od naših trgovcev in da nastaja iz čisto drugih izvirov.
Tem večje priznanje pa zaslužijo slovenski trgovci, ker so dokazali svojo solidnost v izredno težkih časih, ko se je povsod zahtevalo od njih plačilo v naprej, ko so se jim poostrili tudi dobavni pogoji.
Iz vseh teh dogodkov zadnjih' dni pa velja podčrtati zlasti eno izkušnjo. V takšnih časih, kakršne smo doživeli pred tedni, je naj-, boljše sredstvo, da bo trg z živili! vedno zadostno založen, če se trgovcem pomaga s cenenimi krediti, da morejo nakupiti, kar trg zahteva. Ne v takšnih časih trgovca ovirati, to je najboljša pot z« urejene razmere na trgu.
Prav koristno bi bilo, če bi so vse to upoštevalo tudi na odločujočih mestih.
Podražitev nafte
Odsek trgovcev s tekočimi gorivi sporoča:
Ker je kartel podražil plinsko olje (nafto) za 20 par pri kilogramu, smo primorani zvišati tudi mi ceno, in sicer na 4T0 din za liter in na 450 din za kg.
Prosimo vse člane, da se teh' cen strogo drže. Povišek stopi v, veljavo z današnjim dnem.
Ljubljana (1. oktobra 1939.
Predsednik:
Viljem Laznik s. r.
Tajnik:
Albert Killer s. r.
.Vprašanje na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani
Zakaj se dostavljajo naročnikom telefona obračuni za telef. pogovore s portom l-— din? Zakaj se ne dostavljajo brez porta in zakaj se ne dovoli plačilo obračuna direktno pošti, a ne po poštni hranilnici? Saj si pošta računa za stroške 5% od zneska in ni potrebno, da nam povzroča s sedanjim načinom še nove stroške.
Zakaj se plačevanje naročnine ne dovoli direktno pošti, pač pa se mora nakazovati po poštni hranilnici.
So to majhni izdatki, a so nepotrebni. Poštna direkcija bi te izdatke z malo dobre volje lahko Vse odpravila.
Otvoritev dvorazredne trgovske šole v Murski Soboti
Jedva so se dobro zaprla vrata »Prekmurskega tedna«, so pridobitni krogi naše pokrajine storili nov korak, ki bo v doglednem ča-isu brez dvoma znatno pripomogel k smotrenemu dvigu mejnega gospodarstva. V ponedeljek dne
2.	oktobra, je bila namreč svečano otvorjena v Murski Soboti »Privatna dvorazredna trgovska kola Združbe trgovcev v Murski Soboti s pravico javnosti«. Šolo vzdržuje omenjena združba. Otvoritev se je vršila sicer v skromnem obsegu, bila pa je zato tembolj prisrčna in je zlasti napravila na mladino, ki šolo obiskuje, globok vtis. Svečanost, ki so se je udeležili Breški načelnik dr. Bratina, župan in banski svetnik Ferdinand Hartner, ves šolski odbor ter člani učiteljskega zbora z direktorjem dr. Kovačičem na čelu, je otvoril odborov predsednik in predsednik Združbe trgovcev Franjo Čeh. V svojem govoru je podal kratek pregled dogodkov, kako je prišlo do ustanovitve te šole in kaj je združbo trgovcev vodilo, da jo je ustanovilo. Zelja, da s sistematično strokovno izobrazbo usposobi naš trgovski naraščaj za vedno večje gospodarske uspehe.
Ko je predsednik Ceh izročil ravnatelju šole prostore in njih opremo, naj jih porablja za določeni jim namen, se je ravnatelj njemu in združbi trgovcev zahvalil za razumevanje, ki ga je združba dokazala z zgradbo poslopja ea vzgojo dobrega trgovskega naraščaja. Sreski načelnik dr. Bratina je dal izraza svoji radosti nad napredkom, ki ga je naša pokrajina s tem dogodkom doživela in je izrekel svoje čestitke. Prav tako je župan in član banskega sveta g. Hartner čestital v imenu soboške občine. Po prisrčnem slovesu gostov se je pričel redni pouk.
Naše terjatve proti Nemčiji so narastle
Po zadnjem izkazu so naše terjatve proti Nemčiji narastle za
1,009.000	RM ali za 14,4 milijona dinarjev, da znašajo že 217,5 milijona din. Tudi naše terjatve proti Češko-Moravski stalno rastejo in so dosegle že 33 milijonov din. Zelo pa je narastel naš dolg Romuniji, in sicer za 16,4 milijona dinarjev. Kako se je spremenilo stanje naših kliringov v preteklem tednu, kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute): 30. 9.	22.	9
Aktivni kliringi:
Bolgarska din	1,07	1,28
Madžarska din	39,09	39,50
Nemčija RM	15,12	14,11
Češko-Moravska Kč 33,03	23,95
Turčija din	17.60	17.68
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:
Belgija belg
Čemu tako stroge kazni?
Stališče	mariborskih
draginiske
Bolgarska din Italija Poljska din Romunija din Švica šv. frank
1,42
1,58
137,77
26.89
23,58
1.06
1,42
1,60
137,19
26,89
7,12
1,11
Mariborsko trgovstvo pozdravlja v splošnem uredbo o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije, ki je izšla pred dobrimi 14 dnevi. Vendar vsebuje ta uredba nekaj določb, s katerimi se nikakor ne morejo strinjati, ker niso prav v skladu z dejanskim stanjem sedanjega časa, ali pa so v marsičem prestroge in tudi neupravičene.
Gospodarski krogi Maribora vidijo v uredbi hude ostrine, ki še vedno ne morejo izgubiti videza, da so naperjene proti našemu go spodarstvu, zlasti proti trgovstvu. Zakon iz leta 1921. je bil izredno strog ter so zato gospodarski krogi upravičeno pričakovali, da se bodo gotove določbe tega zakona omilile. V novi uredbi pa je večina teh prestrogih določb ostala. Mnogo teh določb daje še nadalje možnost za različne šikane.
Minister dr. Budisavljcvič je naglasil v svoji izjavi, ki jo je podal v motivacijo izdajanja uredbe o zatiranju draginje, da mu je stvarna in dobrohotna kritika ljuba in da bo upošteval vse izražene misli. Zato smatrajo trgovski krogi za potrebno naglasiti, da so v protidraginjski uredbi naštete kazni vsekakor prestroge. Trda je na primer določba, ki predvideva v novi uredbi za malenkostne prestopke poleg globalnih tudi zaporne kazni. Drastičen je primer, da morajo biti posamezni predmeti življenjskih potrebščin opremljeni z naznakami cen. Ta določba pa se ne nanaša na luksuzne predmete, in tu se pričenjajo težave. Upravna oblastva si sama niso povsem na jasnem, kakšno blago spada med luksuzne predmete. Že ta nejasnost lahko povzroča mnoge zmešnjave in nerednosti. Zgodi se tudi lahko, da listek s ceno odpade s predmeta, izključeno tudi ni, da se na kako malenkost pozabi. Celo za takšne primere pa je zagrožena kazen v denarju do 5000 din in razen tega z zaporom do 30 dni. Ta zaporna kazen pa se ne da spremeniti v denarno globo.
Ce pogledamo druge zakone, zlasti kazenski zakon, vidimo, da se često za precej hude prestopke diktirajo denarne kazni alternativno z zapornimi, t. j. če obsojenec ne zmore globe, mora odsedeti odgovarjajočo zaporno kazen. Tako odreja na primer Člen 101. kazenskega zakona (obrekovanje in preziranje javne uprave itd.), zaporno kazen do dveh let ali do 20.000 dinarjev denarne kazni. Clen 140. (krivično ovajanje) predvideva kazen do enega leta ali do 10.000 dinarjev. Po čl. 222. (potvarjanje javnih listin) se izreka kazen do šestih mesecev zapora ali do 5000 dinarjev. Žaljenje časti se kaznuje po čl. 297. z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev. Takih primerov je še vse polno. Vsi ti delikti so brez dvoma mnogo hujši, kakor pa n. pr. primer, da se izgubi listek s kakega predmeta, ali če se pomotoma zaračuna malo višja cena itd. Tendenca osti proti trgovcu je tem bolj očitna, ker uredba direktno pre poveduje, da bi se zaporna kazen smela spremeniti v denarno.
V uredbi je tudi določba, da se pogojne kazni za prekrške po tej uredbi ne smejo izreči. Mnogo milejši pa je na primer kazenski zakon v čl. 65., ki pravi, da sme sodišče pri obsodbi na strogi zapor do šestih mesecev ali na navadni zapor do enega leta in seveda tudi sorazmerno denarno kazen izreči, da se izvršitev kazni odloži za določeno dobo, ki ne sme prekoračiti petih let, če je upravičeno pričakovati od obsojenca poboljšanje. Da se morajo razen tega upoštevati še obsojenčeva neoporečnost, njegovo predživljenje in še nekatere druge okoliščine, je pač razumljivo.
Kakor se vidi, dovoljuje citirani člen kazenskega zakona pogojno kazen celo pri razmeroma težkih prestopkih (strogi zapor do šestih mesecev, zapor do enega leta). Zakaj pa nova uredba, ki diktira v danih primerih zaporno kazen samo do šestih mesecev, ne dopušča pogojne izvršitve omenjene kazni? Saj je vendar popolnoma nemogoče, da bi bili delikti s pre-kršenjem uredbe hujši kot prekrški, ki spadajo pod zgoraj navedene, razmeroma težke sankcije kazenskega zakona. Koncem koncev pa tudi ni ali vsaj ne bo kazen sama sebi namen, marveč se hoče s kaznijo le doseči, da se inkriminirano dejanje ne ponavlja, da se torej doseže zaželjeni oziroma zahtevani učinek. Tu pa so trgovski krogi prepričani, da bo vsak gospodarstvenik, ki bo kazno van radi enega ali drugega prestopka po tej uredbi, v bodoče zelo pazil, da ne bo zagrešil nobenega nezakonitega dejanja več, če tudi bo kaznovan samo pogojno.
Kazen bi učinkovala brez pretirane ostrine.
Na drugi strani pa, tako pravijo trgovski krogi, dovoljuje oziroma obljublja uredba, ki tako strogo prijema trgovce, nabavljalnim zadrugam in konsumom, torej največjim nasprotnikom trgovstva, privilegije v obliki brezobrestnih kreditov za zatiranje draginje, ki jih bo dovoljevalo ministrstvo za poljedelstvo. Zakaj to favoriziranje zadrug in konsumov? Saj je vendar znano, da imajo ravno na-bavljalne zadruge veliko premoženje in imajo razen tega mnogih drugih predpravic velik in siguren dotok gotovine. Potrebneje bi bilo, da bi priskočila vlada v teh težkih časih na pomoč trgovstvu, v prvi vrsti z uredbami brez nepotrebnih ostrin, na drugi pa tudi z omogočitvijo cenenih kreditov.
Mariborsko trgovstvo zahteva spremembo uredbe o zatiranju draginje v navedenem smislu.
A. B.
Nezadostna
mariborskem trgu
Aktlia trgovskih krogov za odpravo nedostatkov
Združenje trgovcev v Mariboru je prejelo že mnogo pritožb svojega članstva zaradi nedostatkov. ki se opažajo na živilskem trgu. Izigravanje tržnih predpisov gre že tako daleč, da se izpodkopava higiena na trgu in s tem ograža zdravje prebivalstva.
Predvsem je grajati to, da prodajalci, t. j. kmetje iz bližnje in .daljne okolice, razlože sočivje, povrtnino in celo sadje kar po tleli na razgrnjenih cunjah, ki navadno niso ravno preveč snažne. To vse se dogaja, ker je na razpolago premalo prodajnih miz. Često se tudi dogaja, da so cunje, na katere po lagajo prodajalci svoja živila na tla, premajhne,’ tako da se blago valja v prahu in blatu. Prodajalci se izgovarjajo, da se blago itak opere, preden se uporablja. Pri sočivju in povrtnini bi to morda še nekam šlo, nikakor pa ne pri sadju, ki ga mnogi jedo kar na trgu, ne da bi ga prej oprali ali drugače osnažili.
Dolžnost tržnih organov je, da tu energično in z vso odločnostjo nastopijo in napravijo red. S strogim izvajanjem predpisov o higieni na živilskem trgu je treba onemogočiti onesnaženje živil na opisani način. Če prodajalec ne more ali celo noče primerno zavarovati blaga, ki ga je prinesel na trg. potem je treba takega kmeta odstraniti s trga. Tu je treba odločnosti, in uspehi se bodo kmalu po kazali.
Predvsem pa je potrebno, da mestna občina nabavi zadostno število novih prodajnih miz. Pred
kakimi osmimi leti je mestni magistrat res nabavil precejšnje število miz, ki pa so se kmalu izkazale za nezadostne. Število prebivalstva in z njimi tudi prodajalcev na živilskem trgu stalno narašča Zato je treba tudi vedno novih miz. Prodajalec je zato primoran, pomagati si na drug način; seveda se zato živila ne smejo valjati po tleh. Mestni občini donaša tržnina lepe dohodke — za tekoče proračunsko leto je predviden znesek
420.000	dinarjev — zato je pričakovati, da bo magistrat nabavil novo partijo prodajnih miz na živilskem trgu.
Združenje trgovcev prejema pritožbe tudi zaradi načina prodajanja sladkovodnih rib. Te ribe se prodajajo kar na stojnicah, poleg sadja in zelenjave. Ribe se prodajajo nezavarovane pred prahom in sončno pripeko. Gotovo to ni pravilen način prodajanja rib, saj je ravno ribje meso zelo podvrženo hitremu razkrajanju ter se kmalu pokvari, posebno če par ur neusmiljeno žge nanj sonce. Pa tudi za oko ni ravno prijetno, če med sadjem in drugimi živili leže kar celi kupi mrtvih rib, ki včasih že tudi diše.
Trgovski krogi so se zato obrnili do mestnega magistrata <■ prošnjo, naj nedostatke na živilskem trgu v Mariboru čimprej preišče in jih odstrani. Zlasti naj se nabavijo potrebne mize, predvsem pa naj se tržni organi poliče, da imajo strogo in neizprosno gledati na higieno.
A. B.
Politične vesli
Nemški državni zbor se sestane danes v petek ob 12. uri v Krollovi operi. Na seji bo podal Hitler mirovno izjavo Nemčije. Na seji nemške vlade so bili mirovni predlogi Nemčije nekoliko spremenjeni, da bi bili sedaj bolj spremenljivi za zaveznike. Ni pa verjetno, da bi zavezniki te pogoje sprejeli.
Angleški listi so poročali, da pripravlja ministrski predsednik Mussolini svoj poseben mirovni predlog, ki da ga bo predložil velesilam. Po tem predlogu naj bi se sklicala konferenca naslednjih držav: Italije, Francije, Anglije, Turčije, Združenih držav Sev. Amerike, Nemčije in Sovjetske unije. Iz Rima pa sedaj uradna agencija Stefani objavlja, da je ta vest brez vsake podlage in da Italija v seda-
njem trenutku ne bo podvzela nobene pobude za mir.
Italija se ne bo udeležila vojnih operacij in tudi ne bo dala nobenih pobud za sklicanje mirovne konference. Pač pa bo gledala na to, da se vojna ne razširi še na druge države, zlasti na balkanske.
O nemškem mirovnem predlogu poročajo italijanski listi, da ta ne bo predložen v ultimativni obliki. Po nemških listih bo poudarek nemških predlogov v tem, da dobi močno zmanjšana Poljska vsaj neko samostojnost, če se sprejme nemški mirovni predlog, v nasprotnem primeru pa pride Poljska pod nemški protektorat.
Izvršni odbor vseindijskega kon gresa je po poročilu Gandhija sklenil posebno resolucijo, v kateri poziva Vel. Britanijo in Francijo, da ne sprejmeta mirovne ponudbe Nemčije.
Iz Pariza in londona še nadalje odklanjajo nemški mirovni predlog ter ga označujejo kot mrtvorojeno
Staro žalezo, SČ,"5
kupuje
po najvišjih dnevnih cenah
Franc Belič
pri Rupena Lutz, Ljubljana VII
dete. Zlasti poudarjajo angleški in francoski listi, kar so tudi poudarili v svojih izjavah ministrska predsednika Chamberlain in Daladier ter zunanji minister Hali-fax, da ostanejo vojni cilji zapad-nih demokracij popolnoma nespremenjeni.
Senator Borah, ki je veljal vedno kot eden najodločnejših ameriških izolacionistov in ki je ponovno nastopil proti Rooseveltu, je imel v kongresu govor, v katerem je med drugim dejal, da resno dvomi, kako bi mogli Amerikanci odbiti pomoč zaveznikom in jim ne poslati svoje armade. Ce bi trajala sedanja vojna dve leti, vendar ne bi mogli imeti srca, da bi rekli Angležem: Ce hočete našo pomoč, plačajte jo z gotovino! Ce hočemo, da bodo demokracije obstojale še naprej, moramo to pomoč dati. Svoj govor je zaključil z besedami: Upam, da se bomo mogli ogniti vstopu v vojno, ne vem pa, če se nam bo to posrečilo. Bog bo o tem odločil!
Razna ljudska glasovanja, ki so jih priredili v Ameriki, da spoznajo mnenje ameriškega ljudstva o sedanjih vojnih dogodkih, so dokazala, da je velika večina ameriškega ljudstva prepričana, da bosta zmagali Anglija in Francija.
»New York Times« pišejo, da je vedno večja nevarnost, da bo tudi Amerika zapletena v vojno, čim dalj ta traja. Ta nevarnost je tem večja, ker je že sedaj velika večina Amerikancev prepričana, da je Nemčija razbila mir.
Na panameriškem kongresu v Panami je bil soglasno sprejet sklep, da se potegne 6koli vsega ameriškega kontinenta »varnostna cona«, ki je mestoma široka 300 milj. V tej coni bodo ladje ameriških republik ščitile ameriški promet pred vsakim napadom od ladij vojskujočih se držav.
Turški zunanji minister Sarad-žoglu Je ponovno izjavil zastopnikom Anglije in Francije v Moskvi, da Turčija ne bo sklenila nobenega pakta, ki bi bil v nasprotju z obveznostmi, ki jih je prevzela Turčija do Vel. Britanije in Francije.
Latiška je sprejela sovjetske zahteve ter sklenila s Sovjetsko zvezo zvezno pogodbo, hkrati pa dovolila, da postaneta pristanišči Lje-paji in Ventspilsu ruska pomorska in zračna oporišča, da more imeti Rusija tu svojo vojsko. Nadalje dobi Rusija tudi oporišča za obalne baterije. Družabni red v Latiški ostane nespremenjen. Formalno je Latiška še nadalje suverena država. Sedaj je na vrsti Litva, da pristane na podobno pogodbo.
Z zapadne fronte poročajo o prvem spopadu nemških in francoskih tankov. Po francoskem poročilu so se izkazali francoski tanki kot boljši in so pognali nemške v beg.
Francoska vlada je razpustila 27 občinskih svetov, v katerih so imeli komunisti večino. Proti 43 komunističnim poslancem je uvedena kazenska preiskava zaradi širjenja defetistične literature. Francoski parlament je bil razpuščen.
Italija je odpovedala pakt proti kominterni.
Ministrski predsednik Daladier in češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osuski sta podpisala pogodbo o ustanovitvi češkoslovaške vojske v Franciji.
Poslaniki skandinavskih držav so ponovno protestirali v Berlinu proti torpediranju in proti odvlacenju nevtralnih ladij v nemška pristanišča. Norveški zunanji minister je izjavil, da bo norveška vlada začela akcijo za skupen nastop nevtralnih držav proti napadanju nevtralnih ladij.
V Moskvi je bil dosežen sporazum med Bolgarsko in Sovjetsko unijo o vpostavitvi rednega zračnega prometa med Bolgarsko in Rusijo. Vodja bolgarske delegacije polkovnik Boldev je bil nato sprejete od Molotova, s katerim se je razgovarjal še o drugih in važnejših političnih vprašanjih. .
Slovaška vlada se bo rekonstru -rala ter bo postal ministrski predsednik profesor Tuka. . ...
Rusi zbirajo baje oh indijski in afganski meji velike čete. V Afganistanu je baje odrejena mobilizacija vojske.
Pri Havajskih otokih se je zbralo 8 velikih ameriških križark, 30 rušilcev ter ena matična ladja. Ta koncentracija ameriškega brodovja v Tihem oceanu je zelo razburila janonsko javnost.
V zvezi z razpustom komunistične stranke v Franciji je razpustil visoki komisar v Siriji tudi komunistično stranko v Siriji.
Denarstvo
Dinar je v Curihu napredoval
Pod tem naslovom piše »Jugo-slovanski kurir«: »Stanje dinarja na euriški borzi dokazuje, da posvečajo tuji gospodarski krogi vedno večjo pa-/.n jo stališču Jugoslavije v današnjem evropskem konfliktu. Nevtralnost Jugoslavije v današnji vojni ustvarja zaupanje v naše gospodarstvo, zlasti v dinar. Tako je bilo n. pr. pred nekaj dnevi vrednih v Curihu 100 dinarjev 6 švicarskih frankov. Sredi preteklega tedna pa je začel dinar na euriški borzi skakati in povpraševanje po njem je bilo vsak dan večje. Po informacijah, ki jih je dobil »Jug. kurir«, se morejo danes prodati vsake količine dinarja po tečaju, ki kaže, da se je dinar v razmerju do švicarskega franka popravil za 41'66%. Danes notira dinar na euriški borzi oz. se zaključuje po tečaju 100 din = 8'50 šv. franka.«
Mnenja smo, da se je dvignil dinar predvsem zaradi večjega švicarskega uvoza iz Jugoslavije.
Obtok bankovcev presegel 9 milijard
Izkaz Narodne banke z dne 30. septembra navaja naslednje iz-premembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga banke jg.ostala z 1.986,8 skoraj neizpremenjena.
Devize izven podloge so se dvignile za 71,6 na 581,8.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 16,2 na 285,9.
Posojila so zopet narasla in dosegla znesek 2.493,9 (-f 66,1), in sicer so se povečala meničpa posojila za 114,2 na 2.315,3, lombard-na pa so se znižala za 48,1 na 178,d. Iiskontirani blagajniški zapisi fin. ministrstva so se povišali za 15,0 na 170,0,
Razna aktiva so se zmanjšala za 19,7 in znašajo 2.829,0.
Obtok bankovcev se je znova močno povečal, ker je deloma tudi v zvezi z ultimom. Narastel je za 353,8 na 9.108,2. Obveze na pokaz pa so se zmanjšale za 355,4 na 1.904,7, da so se skupno obveze na pokaz in obtok bankovcev povečale le neznatno na 10.202,6. Od julija se je obtok bankovcev povečal od 7.354,2 na 9.108,0.
Razna pasiva so se zmanjšala za 69,3 na 316,7.
Skupno kritje se je zvišalo od 25,01 na 25.02%, samo zlato pa je ostalo s 24'88% nespremenjeno.
Vedno več zlata ima Amerika
Združene države Sev. Amerike so povečale svojo zlato podlogo v prvih treh tednih vojne za 264 milijonov dolarjev. Nakupljeno zlato je bilo večinoma angleškega izvora. Ameriška zlata zaloga znaša sedaj 16,9 milijarde dolarjev, proti 14,5 koncem 1938. in 12,7 koncem 1937. ter 11,2 milijarde dolarjev koncem 1936. Zlala zaloga Amerike se je torej pomnožila 1. 1937 za 1.502, 1. 1938. za 1.751 in letos *n 2391 milijonov dolarjev. V vseh štirih letih svetovne vojne se je ameriški zlati zaklad povečal samo za 2 milijardi dolarjev, kar bi bilo po sedanji pariteti okoli 3,4 milijarde dolarjev.
•
V finančnem ministrstvu se proučuje vprašanje nove valorizacije zlata, ki tvori kovinsko podlago Narodne banke
Tezavracija tuje valute v naši državi je začela v zadnjem času močno popuščati, ker ni več tujcev, katerim se je v prvi vrsti prodajala tuja valuta, zlasti na »črni borzi«. Ker se zato tuja valuta vedno teže prodaja, je tudi ponudba tujih valut vedno večja. Da bi se omogočila normalna pro dala tezavriranih valut, je Narod na banka sklenila, da morejo po oblaščeni denarni zavodi, če so prej ponudili tuje valute Narodni banki, te tudi 'zvoziti in prodati za zdrave valute.
Proslava 50 letnice Mestne
hranilnice	l
Včeraj popoldne je bila v sejni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske slavnostna seja upravnega odbora v proslavo njene 501etnice. Seje so se poleg upravnega odbora udeležili tudi ban dr. Natlačen, za mestno občino ljubljansko podžupan dr. Ravnihar, načelnik obč. oddelka banske uprave dr. Hubad, zastopniki listov in uradništvo zavoda z ravnateljem dr. Cernetom na čelu.
Slavnostno sejo je otvoril predsednik upravnega odbora Josip Bahovec ter po pozdravu vseh gostov v daljšem govoru opisal zgo-
dovino Mestne hranilnice ljubljanske in njene zasluge za napredek našega gospodarstva ter njeno delo v korist raznim socialnim in kulturnim institucijam.
(Ker smo deloma že v prejšnjih člankih obširno poročali o razvoju Mestne hranilnice ljubljanske in ker nam primanjkuje prostora za celotno objavo govora, bomo objavili le posamezne odstavke iz govora predsednika Bahovca.)
Z aplavzom je bilo sprejeto poročilo predsednika Bahovca, nakar je čestital Mestni hranilnici ljubljanski
ban dr. Natlačen
z naslednjim govorom:
Pol stoletja je preteklo, odkar je začela Mestna hranilnica ljubljanska s skromnimi sredstvi in v težkih razmerah graditi svoj, danes tako veličastni dom.
Ob tem jubileju, jubileju dela, berbe in uspehov, najiskreneje čestitam mestu Ljubljani, hranilnici, njeni upravi in njenemu uradništvu.
Petdeset let Mestne hranilnice ljubljanske pomeni petdeset let naše narodne zgodovine, je zrcalo našega narodnega boja, našega gospodarskega napredka in naše socialne miselnosti.
Sest let se je Mestna hranilnica borila za pravico do življenja. Zmagala je trdna volja narodno zavednih ustanoviteljev, zmagala je njihova neomajna vera v lastno moč prebujenih narodnih sil. S to samozavestjo in z energijo, ki ne pozna ovir, je Mestna hranilnica sovodila povest vseh desetletij slovenske osamosvojitve, kazala je pot domovini, ki se tega vodstva sedaj s hvaležnostjo spominja.
Mestna hranilnica je začela svoje delo, ko je živel slovenski človek v popolni gospodarski odvisnosti od kapitalno krepkejšega tujega življa. Misel, da le gospodarsko krepak in neodvisen rod lahko politično, gospodarsko in kulturno napreduje, je vodila Mestno hranilnico v njenem gospodarskem delu. Razvoj je pokazal, da so narodne sile le spale in da jih je bilo treba le prebuditi. Mestna hranilnica jih je prebudila, jih organizirala z zbiranjem privarčevanega kapitala širokih slojev, stavila ta kapital v službo narodnega gospodarstva ne le mesta Ljubljane, ampak cele slovenske skupnosti.
Tako slavi danes Mestna hranil nica ljubljanska jubilej dela in uspehov kot največji slovenski denarni zavod, ki je v vseh Časih s častjo prestal najtežje preizkušnje. Vse to gospodarsko delo pa preveva duh plemenitega altruizma: ob medsebojnem delu svoje uprave, s skrbjo za uradništvo in z mecenskim podpiranjem vseh kulturnih in socialnih stremljenj. Mestna hranilnica ljubljanska po pravici slovi kot odličen socialni faktor našega javnega življenja.
Prehajamo v dobo, ko bo slovenski narod v toliki meri kot še nikdar prej sam vplival na svojo usodo. Potrebna nam bo trdna vera v laslno moč, pogum in vztrajna energija vsakega posameznega in vsega organiziranega naroda. Kar je veljalo pred petdesetimi leti, bo veljalo tudi še naprej in vedno: le na frdni gospodarski osnovi se bodo mogle razvijati vse bosrate duševne sile našega naroda. Na loge hranilnic z Mestno hranilnico ljubljansko na čelu bodo v bodočnosti še pomembnejše: v skladnem delu z drugimi denarnimi zavod!.
Tečaji drž. vrednostnih papirjev
so znova nazadovali. Vojna škoda je bila po 384—385, 7% Blair po 71—72, 8% Blair po 76—78 in beg-luške po 55 75—56'50.
naj organizarajo varčevanje vseh članov naše narodne družine, naj tako zberejo vsa kapitalna sredstva in jih dajo na razpolago privatni iniciativi in javnemu gospodarstvu, da se bodo zaposlile vse pridne roke, ki segajo po delu ter ga iščejo in da se bodo izvrševale produktivne investicije, ki naj dvignejo donosnost našega narodnega gospodarstva.
Sklepam z željo, da bi Mest ia hranilnica ljubljanska z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo kakor doslej na čelu mestnih in občinskih hranilnic vse svoje delo, vse svoje izkušnje in vse svoje velike možnosti poklanjala gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu na-prr J'-’' našega naroda in naše domovine. (Glasno odobravanje.)
V imenu ljubljanske mestne ob čine je nato čestital hranilnici k njeni 501etnici
podžupan dr. Ravnihar
Jubilej Mestne hranilnice ljub Ijanske spada v vrsto onih lepih jubilejev, ki so združeni s proslavo resnega dela in resničnih uspehov.
Mestna hranilnica ljubljanska pomeni začetek solidne emancipacije slovenskega kapitala od tuje ga kapitala oz. od slovenskega kapitala v tujih rokah.
Ta emancipacija je dala podlago za procvit slovenske trgovine, obr-ta in industrije. Razmah našega gospodarskega življenja je bil omogočen z MHL.
Posebno hvalo pa je dolžna MHL ljubljanska občina. Čeprav je jasno, da je dala prvo trdno podlago uspehom MHL ljubljanska občina s prevzemom neomejenega jam stva za vse obveznosti MHL, vendar treba s poudarkom priznati, da se je hranilnica s svojim popolnim razumevanjem za potrebe občine svojim obveznostim do nje v polni meri oddolžila.
Naj konstatiram, da je vstala Ljubljana iz potresnih razvalin no^ va in lepša v pretežni meri po zaslugah Mestne hranilnice ljubljanske. Pa tudi vsa leta potem je bila MHL Ljubljani trdna opora, saj je dala ljubljanski občini v vsem 125 milijonov din cenenih posojil.
Vedno pa je imela uprava MII! tudi smisel iu srce ter darežljivo roko za slovenske kulturne potrebe, za socialne zahteve ter za lajšanje bede. Velika zahvala občine gre sedanji upravi, ki je določila v proslavo 501etnice zavoda 5 milijonov din zn mestno ubožnico.
Ko ponavljam 9voje čestitke MHL v imenu občine, izrekam z vsem poudarkom željo, da se še nadalje razvija in da tudi v bodoče enako krepko raste v korist in prospeh ne le Ljubljane, tem ‘eč vsega slovenskega naroda. (Odobravanje.)
V imenu nameščencev zavoda je čestital zavodu načelnik Milan Sterlckar ter poudaril, da je uprava zavoda vedno pokazala toplo razumevanje za potrebe name ščenstva, ki ve to tudi ceniti.
Slavnostno sejo je zaključil pred sednik Josip Bahovec s kratkim govorom, v katerem se jc zahva-
lil članom upravnega odbora za njih zaupanje ter zlasti še za njih uspešno sodelovanje. Zavod je prejel ob svojem jubileju nebroj čestitk od vseh strani. V vseh pa se poudarja ena želja, da bi Mestna hranilnica ljubljanska procvi-tala tudi nadalje, v slavo in dobro Ljubljane ter vsega slovenskega naroda. S tem je bila slavnostna seja zaključena.
Slovenia Transport
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspcdicijc na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
Praktični
»Ali je lahko kaj več?«
Na to vprašanje je treba odgovoriti večinoma z: ne! Odjemalka, ki pride v trgovino, je večinoma svoje nakupe natančno preračunala in zato ve že vnaprej, kako mora uporabiti svoj denar za gospodinjstvo. Vprašanje večinoma izvira iz komodnosti prodajalca ter je vrhu vsega še vsiljivo, če postavi to vprašanje več ljudi, si dostikrat stranka ne more pomagati drugače, da na vprašanje pritrdi. Stranka čuti, da bi z odklonilnim odgovorom naredila slab vtis. Ko pa pride iz trgovine, se jezi, da je izdala več, kakor je nameravala in kakor bi smela. V mislih računa, da bi ji pol kile mesa popolnoma zadostovalo, zaradi vprašanja prodajalca pa je vzela 10 dek več, kar je bilo čisto nepotrebno. In jezi se na sebe, jezi pa se tudi na prodajalca in s tem tudi na trgovino in prihodnjič morda ne pride več v to trgovino.
Vsiljivost ni nikdar dobral
»Prodajamo tudi v izgubo«
V posebno slabih časih se berejo te besede v nekaterih trgovinah. Občinstvo se potem vpraša: Zakaj prodajajo tu v izgubo? Iz ljubezni do bližnjega gotovo ne! Zato sklepa: Trgovini mora iti ali silno slabo, da skuša za vsako ce-
no priti do denarja — kar ne priporoča trgovine — ali pa je vse skupaj samo vaba za malo razsodne stranke. To pa nikakor ne privablja kupcev. Takšna reklama je zgrešila svoj namen.
Če je trg nasičen
Zamislimo se v stare čase, ko smo še hodili v šolo. Pri kemiji se je delal naslednji poskus. Sol smo vrgli v vodo. Sol se je nato v vodi raztopila, toda le do gotove meje. Ostanek je ostal na dnu neraztopljen. Marsikateri trgovec bi moral to v svoji reklami upoštevati, kajti dostikrat se zgodi, da je trg prenasičen s kakšnim blagom. Zato bi moral vsak trgovec vestno proučevati razmere na trgu, da bi vedel, kaj trg še kupuje, kateri predmeti pa so postali zanj že brezpomembni. Temu primerno mora trgovec tudi uravnati svojo reklamo. Ce vidi, da je trg z nekim blagom prenasičen, potem se tudi ne splača to blago priporočati z drago reklamo. Takšno blago se več ne prodaja, zato pa so tudi vsi reklamni izdatki za to blago odveč. Nerentabilnost marsikatere reklame je nastala dostikrat samo zato, ker se j« priporočalo blago, ki ga je že bilo preveč na trgu. Zato treba gledati na to, da 9e ne zavrže denar z reklamo za blago, ki ga nihče več ne kupuje.
Davčni svetovalec
Zaračunavanje vrečic pri prodaji soli in prodaji živinske soli
G. I. V. v Z. — Vprašanje:
Te dni je bil pri meni organ finančne kontrole, ki me je opozoril, da ne smem pri prodaji soli vrečic posebej zaračunati in da ne smem v prihodnje prodajati živinske soli. Prosim za pojasnilo, ali je to res:
Odgovor: Svoječasni razpis monopolne uprave, da smejo trgovci vrečice posebej zaračunati, je bil pred kratkim razveljavljen. Namesto tega pa prodajalci soli dobijo zastonj vreče, ki so se jim dozdaj zaračunavale po 6 din. Ali je ta odškodnina zadostna za stroške trgovca pri prodaji soli za vrečico, za kalo itd., o tem bodo odločale stanovske organizacije, ki bodo brez dvoma potrebno ukrenile, da opozore odločilne faktorje na to neskladnost.
Kar se živinske soli tiče, je monopolna uprava odredila, da jo smejo v bodoče prodajati samo ma-loprodajalne veleprodajalca. Vsak veleprodajalec ima namreč pravico prodajati sol tudi na drobno v svoji maloprodajalni. Samo v tej prodajalni na drobno se bo smela v bodoče prodajali živinska sol tako, da se bo živinska sol v enem okraju prodajala samo na enem mestu. Trgovini je s tem prav za prav odvzeta pravica, da prodaja živinsko sol. Po našem mnenju se pa ta prepoved ne nanaša na obstoječe sedanje zaloge in jih smejo trgovci brez nadaljnjega razprodati.
Delajte za napredek trgovskih organizacij!
Beograjski velesejem
bo od 14. do 23. oktobra.
Uprava beograjskega velesejma je na svoji zadnji seji sklenila, da bo letošnji jesenski beograjski velesejem od 14. do 23. oktobra. Uprava je sprejela ta sklep na podlagi odgovorov, ki jih je prejela od razstavljalcev, ki so se večinoma izjavili za prireditev velesejma.
V;jliv ustavitve dela v Trepči na našo rudarsko proizvodnjo
Kako kvarno je vplivala šest-tedenska ustavitev dela v Trepči, se vidi najbolj jasno iz naslednjih številk o proizvodnji teh rudnikov. V tonah je znašala ta:
junij julij avg.
svinčeno cinkova ruda svinčeni koncentrat cinkov
koncentrat pirit
75.908 56.107 11.428 8.480 6.386 2.012
5.960 3.736	457
13.190 10.398 4.000 Proizvodnja v avgustu za prve tri predmete izvira iz rudnika v Mežicah, proizvodnja pirita pa iz rudnika v Majdanpeku.
Proizvodnja je torej že izredno padla in iz tega padca se najbolj vidi, kako napačno je bilo, ker se ni dosegel že takoj v začetku sporazum z delavci.
Proizvodnja kromovo rude in zlatonosnega kremenca je dosegla v avgustu izredno višino, in sicer 4797 ton kromove rude in 6.326 zlatonosnega kremenca.
V topilniški proizvodnji je v avgustu prvič padla proizvodnja surovega bakra pod 3000 ton ter je znašala samo 2870 ton, na drugi strani pa se je proizvodnja elek-trolitičnega bakra zvišala na rekordno višino 1090 ton.
Trgovinska pogajanja z Grčijo
Grška trgovinska delegacija je vendarle prišla v Beograd, da sklene novo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Težišče vseli pogajanj bo v naslednjem. Grška vlada je sklenila, da bo grška drahma še nadalje vezana na angleški funt. Na ta način je padla vrednost grške drahme v istem razmerju, kakor je padel angleški funt. Kljub temu pa cene v Grčiji niso padle. Grški vladi se je celo posrečilo, da je nekatere cene znižala. Tako je znižala tudi ceno živini, ki pride iz naše države. S tem pa je bil naš izvoz živine v Grčijo zelo otežkočen, ker je po stal nerentabilen. Poleg tega zahtevajo grški uvozniki, da oni do be prim, ki so ga dosedaj dobivali- navši- izvozniki. Tretja težava pa je v tem, ker Grčija otežkoča izvoz bombažnih prediv k nam, fMpi-av.bi bila dolžna, da-nam to predivo dobavlja z ozirom na njene dolgove za naše blago.
‘Ž naših odldcujOčih mest se poudarja, da nam mora Grčija dobavljati surovine za našo tekstilno industrijo, če hoče, da še nadalje dobiva naše kmetijske proizvode.
pripominja, da je Anglija že začela kupovati v Romuniji živila, zlasti pšenico in da je zaradi njenih nakupov narasla cena pšenici za 30%.
Estonsko-ruska trgovinska pogodba
Po poluradnih estonskih poročilih je bila sklenjena med Estonsko in Sovjetsko unijo trgovinska pogodba za dobo od 1. oktobra 1938. do 31. decembra 1940. Blagovni
promet med obema državama naj bi dosegel vsoto 39 milijonov kron, dočim je znašal dosedaj mnogo manj. Tako je dosegel 1. 1930. 7,8, 1. 1937. 10,7 in 1. 1938. 9,5 milijona kron. Sovjetska unija bo dobavljala Estonski predvsem surovine, od Estonske pa bo nabavljala kmetijske in industrijske proizvode. Tako bo dobavljala Sovjetska unija sladkor, sol, usnje, gnojila, olja, kovine, kemikalije itd., Estonska pa Rusiji svinje, mleko, surovo maslo, lan, papir, celulozo itd.
Italiianski	go
program
h v 24 urah
barva, plesira in kemično »nait obleke, klobuke itd. Skrobl in ovetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telefon št. 22-72.
Znani italijanski novinar Virginio Gayda, ki se označuje tudi kot govorilo Mussolinija, je objavil v svojem listu »Giornale dTtalia« uvodnik z naslovom »Venderec (prodajati). .V tem uvodniku pravi, da je sedaj prišel pravi trenutek za širokopotezno italijansko izvozno kampanjo. Čas nesrečnih sankcij se sedaj spreobrača v svoje nasprotje. Takrat so se zaprla številna vrata italijanskemu izvozu, od česar so imeli sankcionisti, pa tudi nekatere države, ki se sankcij niso udeležile, svoj dobiček. Danes pa so najvažnejše produktivne evropske države urejene za vojno proizvodnjo in zato prisiljene, da na mnogih trgih stopijo v ozadje ter prepuste svoj prostor Italiji. Potrebno je, da Italija ta položaj izkoristi« že zato da ohrani Evropi one gospodarske pozicije, ki jih je nekoč osvojila. Italija je
prej svojo redno pasivno bilanco plačilno izravnala z raznimi. nevidnimi postavkami, kakor z rime-sami svojih izseljencev, z dohodki tujskega prometa ter čezmorsko plovbo. Mnogi teh dohodkov, so usahnili, samo dohodki paroplov-nih družb so nenadoma močno na rasli, od česar je imelo italijansko pomorstvo takoj in bogat dobiček. Danes pa ne gre le za to, da se spravi plačilna bilanca v ravnovesje, temveč treba je doseči še znaten presežek. V ta namen se mora pospeševati izvoz za vojno važnih predmetov na vse načine, Pospeševati pa je treba tudi vsak drug izvoz, zlasti pa bi se mogel zelo dvigniti izvoz sadja in kon serv. Pa tudi izvoz italijanskega tekstilnega blaga, strojev in aparatov ter kemičnih proizvodov bi se mogel dvigniti v prav znatni meri.
Velika Britanija bo okrepila svojo trgovino z nevtralnimi deželami
Mnogi londonski gospodarski listi zahtevajo, da začneta Francija in Anglija nakupovati živila in drugo blago tudi ,v nevtralnih državah, da bi se na ta način prepre čilo, da bi te. države finansirale Nemčijo, kar pa je danes neizogibno, ker je v mnogih nevtralnih državah Nemčija glavni, dostikrat pa tudi edini kupec. »Financial News« predlagajo, da odkupita Anglija in Francija vsaj presežek kmetijskih proizvodov, ki itak ni velik. Živila bi se mogla Začasno namestiti tud’ v teh državah, kasneje pa bi se prevozila v zavezniške države, da bi se tako povečale njih živilske rezerve. Listi nadalje naglašajo. da danes izvozi veliko število nev t ral n ih držav v Nemčijo mnogo več blaga, kakor pa ga more uvoziti iz Nemčije. Zlasti velja to za živili, surovine in goriva. To pa pomeni dejansko kreditiranje Nemčije. Nevtralne države na ta način tudi proti svoji volji finansirajo Nem čijo, ker jih k temu silijo veljavni klirinški sporazumi. List končno
Doma in po svetu
V predsedništvu vlade sta imela konferenco predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič in pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Kakor poročajo listi, sta razpravljala o novem volivnem zakonu za narodno skupščino.
Podpredsednik vlade dr. Maček je priredil na Avali večerjo, na ka tero je povabil vse člane vlade. Večerje se je udeležil tudi dr. Korošec.
Državni odbor za volitev senatorjev je imel pod predsedstvom dr. Antona Korošca sejo, na kateri je na podlagi ljudskega štetja določil, da se izvoli 12. novembra skupno 47 senatorjev, t. j. na vsakih 300.000 prebivalcev eden. Banovina Hrvatska bo imela 13 senatorjev, Slovenija pa 4.
Demokratska stranka in JNS se ne bosta udeležili volitev v senat,
»Hrvatski dnevnik« poroča, da bodo še ta teden prenesene vse kompetence z ministrstev na bansko upravo v Zagrebu.
Objavljena je bila uredba o prenosu sodnih zadev na bansko oblast v Zagrebu. Uredba določa nadalje, da se sedanji stol sedmo-rice, oddelek B prenese v Ljubljano in se imenuje v bodoče Vrhovno sodišče v Ljubljani.
Gradbeno ministrstvo je letos odobrilo licitacijo za sezidavo raz-
nih objektov v vrednosti 356 mili jonov dinarjev.
Občinski svet občine Štrigova je na slavnostni seji sklenil, da za hteva priključitev občine k banovini Hrvatski, Občina je bila pred tremi leti odcepljena od savske banovine in priključena dravski.
Bivši poštni ravnatelj v Ljubljani dr. Vagaja se je v Ljubljani v svojem stanovanju ustrelil. Pokojnik je bil težko živčno bolan in y tem je tudi vzrok njegove smrti. V vseh krogih Ljubljane je užival pokojnik velik ugled.
Pri izdajanju potnih listov se bo v bodoče pobirala posebna taksa v višini 50 din v korist fonda,‘ za pospeševanje tujskega prometa v turističnih krajih kr. Jugoslavije.
V vsej Bolgarski je bila svečano proslavljena 211etnica kraljevanja kralja Borisa. V proslavo tega jubileja je bila tudi slavnostno otvorjena železniška proga iz Karlova v Kazanlik skozi dolino rož. Nova proga veže zapadno Bolgarsko s črnim morjem. Kralj Boris je imel ob otvoritvi proge govor v katerem je dejal: živimo v dobi velikih dogodkov. Bolgarski narod ki je doživel velika razočaranja, dokazuje ravno sedaj svojo veliko miroljubnost z ustvarjajočim de lom. Bolgarska gre po poti miru ker ve, da na ta način najbolje ščiti svoje interese.
Kardinal Mundelein v Chicagu je umrl zadet od kapi. Pred dvema letoma se je mnogo govorilo o njem zaradi njegovega napada na narodni socializem.
Bivši predsednik poljske republike Moscicki se bo nastanil v Švici, švicarsko državljanstvo si je pridobil Moscicki že leta 1908.
Ameriški vojni minister Wood-ring je izjavil, da bodo efektivi ameriške suhozemne vojske povečani v tekočem proračunskem letu za 25.700 mož.
Nemška vlada je poslala ameriški vladi noto, v kateri opozarja, da trgovske ladje USA v svojem lastnem interesu ne smejo menjati smeri vožnje, če jih zastavljajo nemške podmornice, da ne smejo po radiu poročati, da se jim bliža podmornica, nadalje ne smejo ughsati luči ali odklanjati izvršitev povelj, ki bi jih dobile od, poveljnikov podmornice, niti se ne smejo pustiti spremljati od francoskih ali angleških vojnih ladij. V vseh teh primerih se bodo nemške podmornice poslužile svoje pravice in smatrale takšne ladje kot sovražne.
8000 tonski nemški parnik »Hugo Stinnes« je zadel ob mino ter se takoj potopil, ker je eksplozija mine razklala parnik na dvoje. Parnik je bil natovorjen z železno rudo.
Izdano je bilo poluradno obvestilo o francoskih izgubah v prvem mesecu vojne. Skupno je padlo 500 do 600; francoskih vojakov. 2600 je bilo ranjenih, ujetih pa je bilo 100 do 200 vojakov. Na fronti je bilo sestreljenih 8 francoskih in 24 nemških letal.
Nemčija je zopet obnOvila redni zračni promet na progah iz Berlina proti Benetkam, Kodanju, Stockholmu, Rimu, Budimpešti, Beogradu in Sofiji.
Učna doba za letalce je bila v Angliji skrajšana od 1 leta na 4 mesece. Vsak mesec bodo sedaj na Angleškem izvežbali 3000 letalcev.
52.000 Amerikancev je že dosedaj '-••išlo iz Evrope.
18 vojakom poljske posadke na polotoku Heli se je posrečilo, da so na poljskem patruljnem čolnu pobegnili na švedsko, kjer so bili internirani.
V Mehiškem rudniku Palau je eksplodiral plin. 69 rudarjev je bilo ubitih, 2 pa sta bila težko ranjena.
Pred 300 leti
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
Zunanja trgovina
Sovjetska unija je ponudila Bolgarski, da odkupi dve tretjini njenega izvoza. Ta vest je vzbudila v Sofiji veliko senzacijo, ker se ravno sedaj mudi na Bolgarskem nemška trgovinska delegacija, ki naj doseže čim večji bolgarski izvoz v Nemčijo.
Veliko pozornost je vzbudila vest, da namerava Rusija obnoviti svojo trgovino Z, Anglijo. -Spvjet&jii,-kflp ihišariat ža Zunanjo trgovino je pozval švedske in norveške paro-plpyne družbe, da zopet prevzamejo prevoz ruskega lesa v Anglijo
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
P^udiz^drave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja;
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino!
Les pa bi prevažale tudi sovjetske ladje. Osem švedskih parnikov z ruskim lesom je že odplulo v Anglijo. Norveška je tudi sprejela sovjetsko naročbo. Z velikim zanimanjem pričakuje svet, če bodo nemške ladje dopustile ruski prevoz lesa v Anglijo.
Madžarska podjetja, ki izdelujejo izdelke iz jute, so sklenila, da bodo v bodoče dodajala juti 40°/« konoplje.
Tudi v Češko-Moravski so začeli izdajati karte za živila. Karte so se začele izdajati s 1. oktobrom.
Kadil) Ljubljana___________
Nedelja 8. oktobra. 8.00: Solistični koncert (flavta), g. Sl. Korošec, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe — 9.45: Verski govor — 10.00: Naše pevke (plošče) — 10.30: Koncert radijskega orkestra — 12.00: Klavirski koncert, Sergej Bortkiewicz —-13.00: Napovedi — 13.20: Harmonika in citre — 17.00: Kmetijska ura — 17.30:	Domač koncert <—
19.00: Napovedi, poročila — 19.40:
Zgodovinski razvoj slovenskega obrtništva (Dostal Rudolf) —20.00: Plošče — 20.30: Ura staroklasične glasbe. Sodelujejo: g. Stanko Prek (kitara solo), ge. Tončka šuštar-Maroltova (sopran) in Marija Tutta (alt), prof. Marijan Lipovšek (spremljava) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
I—2%!! Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega * rdečimi orel,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
doltM
Sv. Vetca c, 19
Kanadske srebrne, plave In kamtatka lisice
v veliki izbiri
Telefon štev. 22-62
E F K O
PLETENINE: TRIKOTAŽA:
F. KOS, LJUBLJANA
ŽIDOVSKA ULICA 5
jopica, puloverje, sviterje, jer8ey-obleke, modne športne drese, pijame itd.
perilo, bluze, srajce za dame in gospode v mako, svilenem In volnenem perilu
H Šarabon
LJUBLJANA
•vez kolMifatM rab«
Votopisiama zn bi« Milet za dlla»e
lama zaloga sklft vodi
Brzojavni naalov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon SL 26-68 Ustanovljeno leta 188®
KNJIGOVEZNICA
1UG0S10VANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, i o. iav. a
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d 1 e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z e. z.
LJUBLJANA
Tyrieva cesta 33
Manufakturna veletrgovina E
F. Hrehorič
na debelo
na drobno
LJUBLJANA
Ty rše va cesta 28
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.