NAPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo in npravni&tvo v Ljubljani, Frančiškanska nliea štev. 6, i tr.m 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ----------------1 - Naročnina po poiti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, ^za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42' Številke po 10 vinarjev. Posamezno Ij Štev. 9-1. It m Me: Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-cc= =ta==a macije za list so poStnine proste. „ , Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vi«.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru i , aafaa— a primeren popast. "■ = »— V Ljubljani, sobota dne 3» novembra 1917. Leto L K vprašanjem naše taktike. n. V svojem članku »Tudi kritične misli« Pripoveduje Verus, da se sodrugi »razburjeni« vprašujejo, kaj pomenja debata o strokovnih organizacijah. Odgovor je lahek in kratek. Glasi se: »Naveličali smo se predstavljati filijalko danajske socialistične organizacije, ker smo končno spoznali, da ta oblika predstavlja danes za nas verige in jarem, ki ovira zdrav razvoj in svoboden razmah. Hočemo postati jugoslovanski socialni demokratje«. Da, jugoslovanski socialni demokratje hočemo postati, kar dosedaj nismo bili. Doslej je predstavljala stranka le ono pest industrijskih delavcev v Trstu, Idriji* Trbovljah in na Jesenicah, ni pa imela nobene ^veze in nobenih korenin v ostalih plasteh mnogoštevilnega slovenskega proletariata. Socialistična stranka ni igrala doslej v našem kulturnem in gospodarskem življenju nobene vloge, ona je bila suha veja na našem narodnem telesu, baš zato, ker smo jemali vzorec po socialistični stranki industrijskega velemesta, ker smo hoteli stlačiti našo stranko v dunajsko šablono. F>a smo dai*««; le i iuiIe>pon 1 enrbn a sek ta, čuti Verus sam, a tolaži se, da se bo vse to izpremenilo — z razvojem industrije. »Ostane naj vse pri starem« in čakajmo potrpežljivo razvoja industrije, kakor čakajo potr-pažljivi žklje hesije. A kdaj bo pa prišel ta razvoj ? Ali se bo slovenska industrija v doglednem času sploh mogla toliko razviti, da bi zadobil industrijski proletariat soodloču-joče mesto v javnih in avtonomnih zastopih, po vojni, ko ne bo ne razpoložljivega kapitala, ne surovin, da ne govorimo o vseh drugih predpogojih, ki bi že v bližnji bodočnosti omogočili ustvarjenje močne slovenske industrije? Ne! Skrbeti moramo torej, da bo stranka poleg industrijskega proletarijata združila pod svoje okrilje še ves drugi (predvsem agrarni) slovenski proletarijat. Le na tej podlagi bo tvorila stranka živ in močen organizem našega naroda in šele potem bo- mo mogli soodločevati pri novem urejevanju naše hiše, šele potem bo zadobila strainka njej primerno pozicijo v našem javnem življenju. Združiti moramo torej pod svojim praporom celokupni jugoslovanski proletarijat in temu primerno moramo tudi revidirati svojo taktiko, in če treba tudi program. Pri tem revidiranju pa moramo predvsem upoštevati tudi nove vidike, ki nam jih je rodila vojna in upoštevati nova torišča, na katerih se bo morala stranka udejstvovati in vsemu temu da temeljno podlago — deklaracija. Politika vsega našega naroda je navzu-naj kocentrirana v deklaraciji. Ta je zgodovinski dokument, od katerega ne sme odnehati noben Slovenec, najmanj pa socialni demokrat, niti za las. Ona je že danes živ in resničen izraz vsega našega naroda, zato je pa tudi samoobsebi u-mevno, da nam mora tvoriti ona edin vidik, edino merilo in edin okvir naših zahtev. Kaj bi ne bilo n. pr. smešno, da bi se danes borili (kakor n. pr. nemški sodrugi) za demokratizacijo deželnih zborov. Zakaj, saj deželni zbori morajo biti za nas le petrefakt iz preteklosti, oni spadajo v zgodovino našega trpljenja, bodoča jugoslovanska država jih ne priznava in ne pozna. Oni se morajo sklicati le še, da likvidirajo svoje žalostno gospodarstvo in izročijo svoje agende avto-iKrnmim zastopam, ki bodo v okviru Jugoslavije prevzeli njih nehvaležno dedščino. Prav tako nam- mora biti pri vseh drugih točkah naše taktike in programa edin vidik deklaracija. Kako nepotrebna je zato n. pr. vsa debata o strokovnih organizacijah in v kako čudni luči se nam pokažejo oni, ki so sklenili, da »naj ostane vse pri starem«. Če priznamo deklaracijo, je vendar več kot naravno, da si moramo čim preje ustvariti svojo lastno novo centralo za okvir svoje države, saj vendar ne bomo pošiljali svojega denarja v nekako »tujino«, s katero nas bo vezala morda komaj vojaška, colninska itd. unija. »To so vse sentimentalne sanje negotove bodočnosti«, se bo ironično nasmehnil Verus, »kje je še jugoslovanska država, mi moramo pa računati z »realnimi razmerami«. Prav, a lastna država bo naš najvišji narodni cilj in če se borimo zanj še sto let in čim bolj bomo upoštevali pri vsej naši gospodarski in kulturni ter politični organizaciji ta naš najvišji narodni cilj, tem lažji bo potem prehod iz dosedanje v novo politično tvorbo. Vprašanje • centralizacije in decentralizacije strokovne organizacije na Dunaju bi moralo biti torej za vsakega sodruga rešeno že 30. maja .t 1. in vsa debata o tem je odveč, slediti bi morala že dejanja. •w* Opažati je pri vseh naših debatah, pri vsem našem mišljenju in delovanju to veliko napako', da mislimo in delamo vsi še s predvojnimi možgani, sodimo vsa vprašanja še po predvojnem kopitu, čeprav je to krvavo klanje pomaknilo človeštvo naprej morda za celo stoletje. Ali nam je pa morda robstvo že tako v krvi, da si ne upamo niti misliti še na dneve, ki so na obzorju. Da, vkljub vsemu: vstaja zarja tudi za Jugoslovane in ta zarja bo sivetila tudi jugoslovanski socialni demokraciji. P. St. K. K a u t s k y : Avstrija in Srbija. 8. Velikosrbska id«ja. Čim bolj so naleteli poizkusi, da se zadosti nacionalnemu hrepenenju razcepljenih Srbohrvatov v okviru monarhije, na odpor, tembolj so bila uglajena tla za idejo, ki je segala preko tega okvira. Oni, ki so obupali nad pomočjo z dunajskega dvora, so pričeli obračati svoje poglede v sosedno Srbijo, kjer so prebivali njihovi narodnostni rojaki v svobodni skupnosti, uživali popolno časnikarsko in združevalno svobodo, med tem ko je vladalo na Hrvatskem izjemno stanje, v Bosni pa vojaška diktatura. Porodila se je ideja o Veliki Srbiji, ideja o ujedinjenju vseh Srbohr-vatov v samostojni državi. Od kraljevine Srbske so pričakovali, da izvrši za srbsko ujedinjenje to, kar je bilo izvršilo za osvoboditev in ujedinjenje Italije malo kraljestvo Sardinija. Ker so želje svobodne, so jih raztegnili od velikosrbske ideje tudi še dalje in so želeli priklopiti Veliki Srbiji tudi Slovence, nove knjige, potovanje itd. Glavno je, da ima mladi človek zavest, da je denar prejel kot plačilo za svoje delo, ne pa, kot usmiljenje do svoje revščine. 2. Sistem pouka. Popolnoma napačen se mi zdi v naših šolah, sistem pouka. Šolske knjige so vsako leto drobnejše, šolski pripomočki vsako leto pripravnejši, da bi vsi sinovi raznih škricev, pa naj bodo še tako malo nadarjeni, lahko zdelali. Kot načelo velja, da profesor razlagaj tako, da vsak srednje nadarjeni dijak, ki je nekoliko priden, z lahkoto sledi in ako doma ponovi lekcijo, dobi dober red. Kdor je pa malo nadarjen, mora imeti toliko več pridnosti ali pa učnih pripomočkov, inštruktorjev itd. Sin škrica zdela razred, pa tudi če je slabo nadarjen, samo da ima dobrega inštruktorja, vse mogoče učne pripomočke, da ga doma trdo drže k učenju in da n. pr. gospa mama nekoliko hodi okrog profesorjev. Samo, da se prerine skozi, pa je vse dobro, pozneje bo že potom znanj in zvez itd. dobil primerno LISTEK. Dr. Leopold Lenard: Dijaški domovi in še marsikaj. (Konec.) Načelo je namreč, da država ne sme gledati na korist posameznika, da bi mu pripomogla do belega uradniškega kruha, ampak na korist cele družbe, da se vzgoje veliki talenti, umetniki, misleci, geniji, politiki, ki za-tnorejo potem uspešno vplivati na kulturo celega naroda. Kdor obeta postati povprečen inteligent, naj postane na svojo odgovornost in na svoj riziko, javnost in država mora pa skrbeti, da se ne izgube veliki talentje, bodoči voditelji naroda na raznih poljih. Seveda dobi lahko nagrado tudi dober učenec, ki ima zadosti sredstev za študiranje, a za javno korist to ni škodljivo. Navduši ga k na daljnemu učenju, znesek lahko porabi za NAPREJ, it 94, a novembra It 17. uradniško mesto. Plebejski sin, ki tega nima seveda odpade. Srednje nadarjeni plebejec izdeluje dobro, če je marljiv, tudi brez posebnih pripomočkov. Dobro in zelo nadarjeni dečki, zlasti če so plebejskega stanu, so pa najbolj zapuščeni. V šoli pazi malo, ker način razlage in predavanja ni primeren njegovemu talentu. Doma se lekcije ne nauči, ker se ne zanima. Profesor ga zasači, ako ni pripravljen ali da ni pazil# ter dobi piko. Slednjič mu pouk omrzi, časa ima dovolj in prične pohajati. Polagoma se izgubi in propade. Pouk bi moral biti tako osnovan, da bi bil primeren samo zelo nadarjenim učencem, ki bi sledili z veseljem in z lahkoto, srednje nadarjeni bi izdelovali, ako bi bili zelo pridni in imeli na razpolago večje učne pripomočke, malo nadarjeni naj se lotijo drugih poklicev. Jaz nisem v šoli v gimnaziji nikdar pazil, kajti, kar je profesor razlagal na dolgo in na široko, se mi je zdelo tako malenkostno, da ni moglo pritegniti mojega duha, majhnih in lahkih lekcij se doma nisem učil in vsled tega sem bil v šoli često nepripravljen. Kar katerih jezikovna skupnost meji na srbohrvaščino. Slovenci se šele pripravljajo, da razvijejo svoj knjižni jezik, a imajo pri tem velike težave, ker je njihova dežela majhna in zaostala. Njihov jezik je podoben srbskemu in bi se gotovo prilagodil srbščini pri daljši državni skupnosti. Vsled jezikovnih razlik torej ni treba, da bi se razbila priklo-pitev Slovencev v srbsko narodno državo. Srbohrvatov je danes nad 10 miljonov, Slovencev nad 1 miljon. S tem prebivalstvom bi se stvorila že prav čedna država. Ni torej čudno, da je očarala marsikaterega Srba velikosrbska ideja kot želja, da je pričela igrati vlogo v literaturi in slavnostnih govorih nacionalnih društev, pri čemur so prikazovali kot zgled nacionalna stremljenja Italijanov in Nemcev v prejšnjem stoletju, ki je imelo tudi v avstrijskih državnikih največje nasprotnike. Toda zapreke so bile tako velike za uresničenje ideje, da se niso pojavili resni poizkusi priprav za uresničenje. Vse obdol-žitve izrečene v tem oziru, so se izkazale za neresnične. Celo Hgshagen, ki prav svobodno razpolaga z dejstvi in je izredno naklonjen avstrijski vladi, piše o tem: »25. marca 1909, torej še nekaj dni prej kakor se je polegla aneksijska kriza, je priobčil vodilni nemško avstrijski zgodovinar Heinrich Friedjung v »Neue Freie Presse« oster članek proti velikosrbski propagandi na tleli monarhije. Zlasti je izrekel obdolžit-ve proti poslancem hrvaškega sabora, da imajo umljive zveze s srbsko vlado. Fried-junga so od hrvaške strani tožili zaradi raz-žaljenja časti in ga pozvali, naj predloži dokaze. Prišlo je do obravnave na Dunaju. Dva dokumenta, na katerih je zgradil Jnedjung svoje obdolžitve, sta se izkazala pri procesu kot ponarejena. Friedjung je nato odmaknil 22. decembra 1909 svoje trditve, da so prišli ti dokumenti iz ministrstva za zunanje zadeve. Ker so se izkazali deloma za ponarejene, zato smatrajo izid Fricdjungo-vega procesa »kot ponesrečen poizkus 'Achrcnthala..., da bi dokazal obstoj velikosrbske propagande.« Ali s tem ta zadeva še ni rešena. Enkrat obravnavajo od maja do oktobra v zagrebškem veleizdajniškem procesu proti nič manj kakor 53 državljanom monarhije zaradi velikosrbske propa- -gande. Zaradi pomanjkljivih dokazov jih je bilo 18 takoj oproščenih. Obsodbe proti ostalim so pozneje tudi razveljavili, ker je bil dokazilni- material deloma zopet potvorjen.« (Umrisse der Weltpolitik, Leipzig 1916, B. G. Teubner, 2. zvezek, str. 40.). Hashagen ne pove, na kakšen način so prišli ponarejeni dokumenti, na katerih so temeljile Friedjungove obdolžitve, v ministrstvo za zunanje zadeve, in kdo jih je ponaredil. Profesor Masaryk je razpravljal o tem obširnejše, najprej v delegacijah, pozneje v spisu »Vasič-Forgach-Aehrenthal, nekoliko materiala za karakterizacijo naše diplomacije«, Praga 1911. V tem spisu dviga najtežje obdolžitve proti avstrijskemu poslaniku v Belgradu, grofu Forgachu. V svojem odgovoru je prezrl Aehren-thal vsa dejstva. Odgovoril je le, da odločno zavrača napad proti grofu Forgachu. Grof Forgach da je v Belgradu in zlasti pri srbski vladi zelo priljubljen. To priljubljenost grofa Forgacha v Belgradu je pozneje zanikal srbski minister Milanovič. Ali naj bo že kakorkoli. Vsekakor dokazujejo te afere, da so postali v avstrijskih vladnih krogih zelo nervozni zaradi velikosrbske propagande. Že obstoječe in globoko nasprotstvo proti Srbiji se je s tem le še poostrilo. In oni Franc Ferdinand, h kateremu so gledali Srbohrvatje s takim zaupanjem, v kolikor so negovali velikoavstrijskim ali tri-alističnim tendencam, je bil seveda povsem naravno najbolj energčen nasprotnik vele-srbstva. Grof Aehrenthal, ki je postal v oktobru 1906 minister za zunanje zadeve, je veljal za zaupnika prestolonaslednika. 9. Macedonija in Albanija. Napredujoča poostritev odnošajev med Avstrijo in Srbijo se ni omilila, ko je po ruski revoluciji zavzelo balkansko vprašanje zopet akuten značaj zaradi macedonskih in albanskih nemirov in turško revolucijo. Macedonija je tvorila na Balkanu ozemlje, ki se mu ni posrečilo, da se otrese bremena turškega federalizma; to breme je postajalo teni neznosnejše, čim bolj je Turčija gospodarsko propadala, čim večja je postajala razlika med položajem krščanskega kmeta v Macedoniji in onih v Srbiji in Bolgariji in čim večja je postajala pomoč mace-donskemu uporu iz teh dveh držav, od katerih je vsaka stremela po plenu. Ta pomoč je obstojala prav gotovo, toda krivično bi bilo, če bi smatrali vse gibanje za umetno delo zunanjih hujskačev. Na ta način slikajo položaj le oni, ki imajo interes na tem, da se gode krivice še dalje in nočejo priznati, da res obstoje in da učinkujejo razdražljivo. Kakšen je bil položaj kmetov v Macedoniji naj dokazuje sledeče: Dr. Cleathes Nicolaides piše v svoji knjigi v »Macedoniji« • (Berlin, 1903, Calvary) sledeče: »Krščanski kmet v Macedoniji je moral oddajati: odstotkov pridelka L Veleposestniku.......................333/.i 2. Državni davek.......................16a/3 3. Šolski davek..............................2 4. Obrtni in dohodninski davek '. 5, 5. Za zgradbo cest...........................5 6. Za cerkev . . . 1 Skupaj . . 63% Če računamo še, da je treba 15 odstotkov pridelka za setev prihodnjega leta, tedaj ostane kmetu in njegovi družini le 22 odstotkov žetve. Toda tudi to ni ostalo, ker je moral deliti ostanek z roparji — s postavnimi roparji, davčnimi žandarji in posestniki zemljišč, in z nepostavnimi roparji, s kmeti, ki so se dvignili iz obupa in kljubovanja proti postavnemu redu, ki so se postavili proti zatiralcem, da se uveljavijo, a ki so hkratu obdavčili tudi kmete. Čim strahotnejši je postajal položaj kmetov, tem večje je postajalo število roparskih čet. Odvisno je bilo le od splošne situacije, če ostanejo navadni roparji ali boritelji za svobodo — enako kakor eno stoletje prej v Srbiji. Ta macedonski upor ni hotel jenjati. (Dalje prih.) Vojna. OFENZIVA PROTI ITALIJI. Dunaj, 2. novembra. (Kor. ur.) Ob spodnjem in srednjem Tagliamentu smo v stiku s sovražnikom. Italijanske čete, ki so se poskušale obdržati na vzhodnem bregu Tagliamenta, so vrgii ali uničili. V teh bojih smo ujeli še več tisoč mož. V ozemlju reke Fella in ob gornjem Tagliamentu poteka prodiranje naše armade po načrtu. Na nekaterih točkah smo morali zlomiti sovražni odpor. Berlin, 2. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Italijanske bri- gade, ki so še nadaljevale odpor se na vzhodnem bregu Tagliamenta, so se morale vsled našega napada umakniti, ali pa so bile ujete. Od Felle do morja ni več sovražnik na levem obrežju Tagliamenta. Vojni položaj. Armadi generalov Boroevič in Below stojita med Gemono in Latisano ob Tagliamentu. Armada generala Krobatina nadaljuje, zlomivši sovražni odpor, svoje prodiranje v dolini Fella proti Moggio ter proti; črti Tolmezzo-Ampezzo ob gornjem Tagliamentu. Ob reki Piave se zbirajo, močne sovražne čete. Italijansko vojno vodstvo namerava tamkaj organizirati odpor. Naša podjetja proti sovražnim zadnjim četam, ki branijo prehod čez reko Tagliamento, so v razvoju. Prodiranje v Italiji. Dunaj, 2. novembra. Vedno bolj uničevalen postaja poraz italijanske armade. Trdnjava Gemona je v naših rokah in sovražnik je pognan s celega levega obrežja reke Tagliamento. V zadnjih bojih smo prizadejali sovražniku še občuten poraz. Ujeli smo 50 častnikov, med njimi poveljnika brigade, in čez 3000 mož. Pri Latisani smo uničili nekoliko stovražnih bataljonov. Nastalo je lepo vreme, ki pospešuje naše operacije. \ Cadorna. Amsterdam, 2. novembra. Zaradi ostrih napadov na vojno vodstvo objavlja Cadorna v nacionalističnih italijanskih časopisih izjavo, v kateri skuša opravičiti svoje postopanje. Cadorna izjavlja, da se je sovražniku posrečilo prikriti svoje načrte ter nastaviti glavni napad na nepričakovanem mestu. Italijansko vojno vodstvo čaka sedaj na francoska ojačenja ter prične potem ta--' koj s protinapadom.1 Umikanje za reko Piave. , Parižka Agence Havas poroča, da se namerava umakniti Cadorna s svojo armado za reko Piave. Tam bodo baje Francozi in Angleži krili črto Trcviso-Benetkc. Francoska pomoč Italiji. Francoski listi poročajo, da so vse razpoložljive rezerve v južni Franciji dobile ukaz za odhod. Te rezerve odidejo baje kot ojačenja na italijansko fronto. Benetke odprto mesto. »Daily Mali« poroča iz Rima: V nevarnostni coni nahajajoče se utrjeno mesto Benetke se je razglasilo za odprto mesto, da sc varujejo umetnine mesta pred uničenjem. Z ostalih bojišč. Neuspešno pobrathistvo na ruski fronti. D u n a j, 2. novembra. Iz ruskega glavnega stana poročajo: Dognali smo sovražne poskuse pobratenja vojakov na fronti, zlasti na severni fronti pri Illuxtu, v okraju Ponie-vež in pri Višnjevskcm jezeru. Pobratenje se je z artiljerijskim ognjem preprečilo. B c r 1 i n, 2. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Topniško delo- vanje na Flanderskem je bilo včeraj zelo živahno pri Dixmuiden ob Yseri ter med goj-zdom Houthoulster in Lyso. Angleški izvidni sunki so se na mnogih mestih izjalovili. Ob .kanalu Oise-Aisne ter na Chemin des Da-mes je postalo artiljerijsko delovanje znatno močnejše. Po večurnem bobnajočem ognju so pri Brayc napadle močne francoske čete. Napad se je zrušil pred našimi črtami. — Na makedonskem bojišču je bil severozapadno od Bitolja odbit močan sunek sovražnih bataljonov. D u n a j, 2. novembra. V Albaniji srno proti italijanskim pozicijam ob Vojuši izvr- šeni se učil v gimnaziji, nisem imel pozneje nobene koristi ali le "malo, korist sem imel skoraj izključno le od onega, ker sem uganjal sam kot „alotria“ po^eg šolskega pouka, deloma celo proti volji profesorjev. Država naj skrbi pred vsem, da vzgoji dobre talente, ki bodo pozneje v korist družbi, srednji, talentje, ki lahko postanejo solidni u-radniki, pedantioni profesorji, dobri duhovniki itd. naj študirajo z lastnim trudom in na svojo odgovornost, slabi talenti naj ne gredo v srednje šole. Naše šole vzgajajo, v nasprotju s francoskimi ali angleškimi, veliko množico srednjega inteligentstva, a ne vzgajajo velikih talentov in močnih individualitet, obratno, puste, da propadejo. Seveda je taka reforma mogoča samo v bodoči državi, ki bo oprta na drugačnih stebrih, kakor so pa sedanji, ko se sreča podložnikov ne bo zidala na temelje solidnih uradnikov zanesljivih žandarjev, spretnih financar-jev itd., ampak na močne indivudualitete in svobodno razvite velike talente. šili več podjetij, ki so dosegla svoj namen, čeravno je Vojuša v sedanjem letnem času velika ovira za vojne operacije. London, 2. novembra. Po noči je bila sovražna artiljerija vzhodno od Yperna zelo delavna. Zbiranje sovražnika pri Paschen-daele smo preprečili z našim ognjem. — Z egiptske fronte se javlja: Včeraj smo za- sedil Bir Beba (južnovzhodno od Gaze). U-jeli smo 1000 mož ter vplenili 9 topov. Angleške izgube neznatne. B e r 1 i n; 21. novembra. Nemško večerno Poročilo: Neopaženo od sovražnika smo na Chemin des Darnes po noči po načrta preložili naše črte na gorski fronti. — Po noči 1. novembra so naši letalci metali bombe na London in angleška obrežna mesta. Politični pregled, = Delegacije. Po več kakor tri in polletnem odmoiu se prične delegacijsko zasedanje 3. decembra Zadnjič so delegacije zborovale aprila in maja 1914 v Budimpešti, zato bodo zborovale letos na Dunaju. Predsedoval bo zasedanju član poslanske zbornice, ker je v Budimpešti predsedoval delegacijam član gosposke zbornice. Kakor je znano, sta v proračunskem odseku zahtevala poslanca dr Korošec in Kraft, da poda zunanji minister potrebna pojasnila v odseku. Grof Czernin tega ni obljubil in tudi tega ne bi storil, ker so njegov forum delegacije. Czernin bo imel priliko, da poroča o dogodkih v zunanji politiki; zakaj ogromno je gradivo, ogromna odgovornost za vse, kar se je godilo v štirih letih neustavnega življenja y Avstriji. Svetovna vojna je dogodek, ki ga je treba šele pojasniti, mirovno vprašanje je problem, ki zahteva nujno rešitev. Po vseh državah so razpravljali o položaju, o vojni na tajnih in javnih sejah. V Avstriji tega ni bilo. Grof Czernin je pojasnjeval politični položaj šele zadnje mesece časnikarjem in na pojedinah. To dejstvo je pomembno, zlasti, ker je odgovorni voditelj zunanjih stvari ves čas vojne . Priznal parlamentarno zastopstvo — delegacije ti-r rajše —r*-ki za- s-rojo noittlKO pri časopisju in na banket'h. kakor da bi bi! stopit pred delegacije in utemeljil svoje stališče. Ne trdimo pa, da zadene vsa krivda grofa Czernina; zakrivili so to napako tudi njegovi predniki; predvsem pa absolustični sistem obeh j vlad, avstrijske in ogrske, ki očividno sami j nista marali delegacij. V Avstriji in na Ogrskem j sta vladi, ves čas vojne delom:' pod mogočnim j pritiskom aristokracije in plutokracije, v Av- j striji tu i neustavno zlasti pod vplivom nemških nacionaicev, ker so se hoteli ogniti parlamentu. V teh razmerah je imelo neparlamentarno življenje ugodna tla. Sedaj se snidejo delegacije. V delegacije volijo po 20 poslancev obe poslanski zbornici (avstrijska in ogrska) ter'po 20 avstrijska gosposka in ogrska magnatska zbornica. Po sestavi delegacij torej že lahko sklepamo. Delegacije so forum, ki ima v njej večino sedanji sistem. A ldjub temu nas zanima zasedanje delegacij, ker bo v njih pojasnjeval grof Czernin zunanji politični položaj in ker Pride v delegacijah na razpravo z ozirom na Eventualna mirovna pogajanja tudi vprašanje notranjih reform-v monarhiji sami. Grof Czernin bo opravičeval svojo vojno politiko in moral bo podati tudi^ primerne izjave glede konca vojne, če hoče ustreči javnosti. Zanimajo pa nas delegacije še tudi z druge strani. Radovedni smo, ali bodo delegati tudi zastopali obči interes volilcev' in če bodo imeli zastopniki plutokracije in aristokracije še drznost, zagovarjati nadaljevanje vojne, ki je še izvršila svojo zgodovinsko nesrečo. Kaj bodo rekli ti, kaj oni, to je za bodočnost važno! = Fronta in politika. Budimpeštanski listi priobčujejo vsi enake izjave od oficiozne strani z Dunaja, čeprav jo označuje vsak list s tem, da jo ima od svojega »posebnega poročevalca." Ta oficiozna izjava se obrača zlasti pi-oti onim elementom v monarhiji, ki so delali na to, naj pretrga Avstro - Ogrska svojo zvezo z Nemčijo. Sedaj se je izkazalo kolike vrednosti je trdna zveza med Avstrijo in Nemčijo.« Buda pesti Hirlap" je pa edini list, ki Pristavlja k temu prozornemu komentarju še Poseben komentar na naslov Čehov in Jugo- slovanov. Ta list piše: »Politične nauke ofenzive proti Italiji morajo razumeti gotova politična stremljenja na Ogrskem prav tako kakor gotova avstrijska stremljenja. Na Ogrskem je bila pred vojno le Karolyjeva skupina, ki je koketirala z entento in ima še vedno nagnjenje, da zavzame stališče proti zvezi z Nemci-' jo. Ofenziva pouči rrnarda tudi te, da izvajajo prave posledice, a tudi gotove struje v Avstriji bodo morale vsled ofenzive revidirati svoje programe. Čehi in Jugoslovani so prisiljeni sedaj, ko se je zdrobila italijanska fronta, da vprašajo sami sebe, če je še mogoče, da vztrajajo še nadalje prisvojili dosedanjih stremljenjih. V prvi vrsji morajo priti Čehi na jasno. Na merodajnih mestih so prepričani, da j ne izgreši naša ofenziva svoj dobri učinek na razvoj tega stremljenja. Končno je vendar treba enkrat naučiti Cehe, da. uvidijo, da nas ententa ne more nikdar premagati, da nam nikdar ne vsili svoje volje in da ne more biti govora v razdejanju monarhije. Ni mogoče tajiti, da je bila v soški bitki češka politika do smrti zadeta, temelječa na zmagi entčnte. Naša zmaga dokazuje doveii jasno, da nimajo življenske pravice le narodno enotne države, temveč tudi one, kjer prebiva več narodov. Moč, ki jo razvijamo, dokazuje najboljše, da branimo lehko avstro-ogrski teritorij proti vsakomur, ki ogroža našo eksistenco." — Ofici-elni krogi na Dunaju in v Budimpešti in v Berlinu lahko še dolgo čakajo na »revidiranje" programov. == Grof Czernin v Berlinu. Korespondenčni urad poroča, da se poda vnanji minister grof Czernin dne 4. novembra v Berlin, kjer bo imel važne konference z novim državnim kanclerjem grofom Hertlingom. == Nova poljska država. »Narodni Listy“ javljajo: V krogih »Poljskega kluba" je z veliko sigurnostjo razširjena vest. da bo v najbližjem času izvršena nova ureditev poljskega vprašanja. Začetkom novembra izide v sporazumu z nemško vlado cesarski patent, ki bo združil poljsko kraljestvo in Galicijo v eno državo pod habsburško dinastijo. Ni ta način bi se zopet ujedinili ruski in avstrijski deli j nekdanjega poljskega kraljestva. Pozuanjskega I jn pa onega dela bivšega poljskega kraljestva, | ki je svoječasno pri razdelitvi Poljske pripadel Prusiji, se novi poljski progr m ne tiče. == Novi nemški rajhskantler je postal grof Hertiing. Od lete 1912 do sedanjega imenovanja je bil grof Hertiing bavarski ministrski predsednik. O novem rajhjskanclerju gre glas, da je izvrsten politik in zelo energičen mož. Da so nastopili proti nje ovi kandidaturi največji aneksionisti, nemški .veleindustrije', je vsekakor dobro znamenje. = Finska republika. Bodoči predsednik Finske republike postane senatni predsednik Svinhuvud. = Tereščenkp © zunanji politiki. Iz Petrograda poročajo: Minister za zunanje zadeve Tererščenko je govoril v prcdparlarnentu o zunanji politiki. Dejal je, da zahtevajo interesi dežele, da vztraja Rusija pri dosedanjem zveznem razmerju iti da ne sme skleniti nobenega poniževalnega miru. Če bi ne bila opešala moč ruske armade po julijski ofenzivi, bi imela Rusija že mir. Vprašanje, če so centralne države zmagovalke, je zauikal Tereščen-ko, čeprav je doživela Rusija strategične poraze in je zadela Italijo nova nesreča. Poudarjal je, da so poizkušali Nemci izolirati Rusijo od zapada sem, ne z aneksijami, pač pa z ločitvijo političnih enot. Nemčija bi tako rada ustvarila obroč, ki bi odrezal Rusijo od zapada. Nemčija je organizirala zasedena ozemlja tako, da jej služijo kot opirališče proti Rusiji. Na Kurskem že izdeluje Nemčija gospodarski načrt za svojo kolonizacijo, s čemer hoče po-poplačati svojim vojakom njihov trud. A Rusija ne prepusti, da bi jo ropali izhoda k mor-iu> kije brez ledu. Slučajni strategični uspehi sovražnika ne morejo odločiti vprašanja, če je ena ali druga dežela premagana ali ne. Prav dobro razumevamo stremljenje Nemčije, da vseje sovraštvo med aliirance. S tem bi dosegla na lahek način konec vojne, preden postane slabi položaj, v katerem je sedaj Nemčija, očiten vsemu svetu. Bojazen, da izrabijo aliiranci razdrapani položaj Rusije za to, da navale nanjo vsa bremena vojne, je utemeljena. Uradni krogi aliirancev so ponovno izjavili energično, da je vojna v vsej celoti za države entente nerazdeljiva enota, v kateri je vloga Rusije prav važna. V najožjem sporazumu z našimi zavezniki moramo nadaljevati vojno in skupno z njimi obravnavati vprašanje o vojni in miru Na pariški konferenci bomo razmotri-vali tudi vprašanja obrambe in enotnosti in očrtali zanesljive vidike, ki prikažejo konec strašnega preganja krvi v obrisih. Rusija mora biti na konferenci ena sama enota. = Mlljukov. V debati o izjavi zunanjega ministra Tereščenka je govoril Mil ju tov. Dejal je, da odobrava politična razsodišča, zmanjšanje oboroževanja in parlamentarično kontrolo diplomacije, a ta kontrola se ne sme izpreme-niti v izdajstvo, kakršno je zahteva, naj se takoj objavijo tajne pogodbe. Sprejema formulo » o pravici narodov, da si sami oblikujejo svojo bodočnost, a ne v obliki, ki jo zastopa skrajna levica. Glede instrukcij, ki jih imajo zastopniki delavskih in vojaških sovjetov v tujini, izjavlja Miljukov, da ponavljajo te instrukcije vodilne stavke stockholmskega manifesta, a jih utopično pretirava v korist Nemčije. (Silen hr.up.) Ko je bil objavljen oni spis, je bilo jasno, da bodo zastopniki ruske demokracije na pariški konferenci v nasprotstvu z voditeljim oficielrie ruske zunanje politike. Govornik kritizira oni del navodil o svobodnem razvoju Rusije, ki gre tako daleč, da se jih hoče polit eno ločiti od Rusije. Miljukov graja dalje, da ima v izjavi delavskega in vojaškega sovjeta rešitev alzaško lorenškega in belgijskega vprašanja Nemčiji prijazno obliko, rešitev srbskega vprašanja pa je prijazno avstrijskemu stališču. Miljukov izjavi tudi, da bo morala imeti Rusija močnejše brodovje, če se izvrši načrt demokracije, da se nevtralizirajo morske ožine. Interesi Rusije na jugu bi bili zagotovljeni-zato le tedaj, če bi imela vojaško kontrolo nad morskimi .ožinami. Miljukov je napadel rusko demokracijo, ki poslabšuje položaj Rusije in je navdušeno govoril o Franciji, Angliji, Srbiji, Rumuniji in Italiji, ki sprejema sedaj udarce, ki jih je bil namenil sovražnih Rusiji. Vznešeno je govoril tudi o novi, sveži in močni Ameriki, ! ki pošilja .nove, pogumne i egi je bojevnikov v i Evropo. = Dogodki na Ruskem. Vesti, da na-j meravajo nastopiti boljševiki z oboroženo akcijo, j se vztrajno vzdržujejo. Vojaški guverner v j Petrogradu je ukazal zate izredne odredbe, da zagotovi mir in red. Vojaštvu je zapovedal, naj krepko podpira civilne oblasti in milico in naj prepreči z vso siio vsakršne manifestacije. Državni pravdnih kijevskega sodnega dvora je ! sporočil viadi, da ustvarita Rada in generalno j taništvo Ukrajine posebno armado kozakov. Uslužbenci tratisbajkalske in amurske železnice so zastavkali. — V Moskvi stavkajo grobokopi. = Za gospodarsko demobilizacijo. Ruska začasna vlada je ustanovila posebno oblast, v kateri so zastopniki vseh resorov. Ta oblast se bo pečala s pripravami, da se izvede gospodarska demobilizacija dežele.. = Prepovedan strankini zbor. Viada je prepovedaja strankini zbor italijanskih socialistov. ki bi bil moral biti od 2, do 4. novembra v Rimu. — Izjava Radoslavova. V sobranju je izjavil bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, da so odnošaji med Bolgarijo in nje- • riirni zavezniki kar najboljši in da v deželi ne bo pomanjkanja živil, dokler bo vojna, ki jo vodi Bolgarija, dokler ne doseže nacionalne edinosti. Radoslavov je om.mjai tudi Stockholmski manifest, ki ga ogorčen zavrača zaradi krivice, ki jo hoče dodeliti manifest bolgarskemu narodu. = Angleška blokada. Iz Londona poročajo: V poslanski zbornici je odgovarjal lord Robert Cecil na vprašanje, če res pušča angleška viada, da gnije 12.500 ton krompirja, nakupljenega na Holandskem, ker ni na razpolago dovelj ladij za odvoz. Cecil je dejal, da je to sicer velika izguba, a vendar odgovarja svojemu namenu, ker je bil nakupljen krompir le zaradi tega, da se poostri blokada proti Nemčiji. = Kitajska in ententa. Kitajska izroči Angliji devet sovražnih ladij s 30.000 tonami. Aliiranci pa dovoljujejo Kitajski za dobo petih let 5 odstotnic popust za povrnitev škode iz bokserskega upora. » Dnevne beležke. — Zastrupljevanje mladine. Praška gobelina* poroča: Kar so že dolgo naznanjali, 80 sedaj uresničili: Praški kozistorij je odredil, da je treba voditi šolske otroke drugega razreda k izpovedi in obhajilu. Vedno nižja postaja starost za prejemanje teh zakramentov. Ko smo hodili mi starši v šolo, smo bili stari 12 let, kvečjemu 11, da smo lahko prejeli te zakramente, potem so znižali starost na enajst in deset let, pred nekaj leti na devet let in sedaj silijo sedemletne, da spoznavajo Mgreheu, si jih izmišljujejo in se jih »izpovedujejo" Tako zastrupljavajo klerikalci mladino. — Smrtna nezgoda. Na cesti pri Vižmarjih je v soboto povozil avtomobil šestletnega begunskega dečka Matija Parca. Deček je bil težko ranjen ter je umrl že na potu v ljubljansko bolnico. — Begunska obleka. Begunci, ki so pri mestnem magistratu prosili za obleko med 20. in 26. oktobrom, dobe nakaznice, ako se legitimirajo z razkaznicami o istovetnosti, po naslednjem redu: v ponedeljek, 5. novembra, stranke z začetnimi črkami A—G; v sredo, 7. novembra, stranke od H—L; v petek, 9. novembra, stranke od M—P in v ponedeljek, 12. novembra, stranke od R—Ž. Uradne ure so le od 10. do 12. dopoldne. Obleka se oddaja vsak ponedeljek, sredo in petek od 2. do 5. popoldne pri deželni zalogi c. kr. deželne vlade (pri tvrdki R. Miklauc, Stritarjeva ulica 5, skozi vežo. — Samopomoč. Iz Črne nam poročajo: V noči od 29. na 30. oktobra so vlomili pri Lukežu v shrambo in odnesli poldrugi kg surovega masla, en lonc smetane, petrolej in krompir. Ravno tisto noč je bila pri Gutovniku v Javorju ukradena ena vreča moke, ki je bila pripravljena v kuhinji za peko. Že prej sta bili iz mlina ukradeni dve vreči pšenične in ajdove moke. — Prisilna dobava jajc na Koroškem. Koroška deželna vlada je odredila, da morajo lastniki kokošij mesečno od vsake kokoši oddati po dva jajca zbiralnici. Ceno določa deželna vlada od časa do časa. — Manj piva. Ministerialna naredba odreja nadaljnjo omejitev izdelovanja piva od 25 odstotkov na 6 odstotkov normalne množine. Naredba je bila baje potrebna, da se prepreči prevelika poraba ječmena in da vsaj nekaj zaloge ostane za poznejši cas, ko bo pivo bolj potrebno kakor pozimi. — Vzroi