Loto 1906.
751
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVL — Izdan in razposlan dne 19. maja 1906.
Vsebina: (Št. 99—103). 99. Razglas o vpisu višje strokovne šole za tkaninsko industrijo (tehniško-trgovinske smeri) na c. kr. učilišču za tkaninsko industrijo v Asu v spisek učilišč tuzemstva, zenačenih glede enoletne prostovoljske službe višjim gimnazijom in višjim realkam. — 100. Razglas o pripustitvi vodomerniškega tipa XL11 v poveritev meroskusnega urada. — 101. Ukaz, da se občina Stiebenreitli odkazuje okolišu okrajnega sodišča Tacliau na Češkem. — 10iž. Ukaz o izpremembi v opremi poštnih frankoznamk po 10, 20, 25 in 30 vinarjev. — 103. Ukaz o seznamku uradov, pooblaščenih za prekolkovanje inozemskih vrednostnih papirjev.
99.
Razglas ministrstva za deželno bran z dne 28. marca 1906.1.
o vpisu višje strokovne šole za tkaninsko industrijo (tehniško-trgovinske smeri) na c. kr. učilišču za tkaninsko industrijo v Ašu v spisek učilišč tuzemstva, zenačenih glede enoletne prostovoljske službe višjim gimnazijem in višjim realkam.
Na podstavi § 25 vojnega zakona se v pora-zumu z udeleženimi ministrstvi iz štirih letnikov se-stoječa višja strokovna šola za tkaninsko industrijo (tehniško-trgovinske smeri) na c. kr. učilišču «a tekstilno industrijo v Ašu enači višjim gimnazijem in višjim realkam z ozirom na dokaze znanstvene usposobljenosti za enoletno prostovoljsko službo.
S tem se dopolnjuje priloga lia k § 64 z ukazom tega ministrstva z dne 15. aprila 1889. 1. (drž. zak. št. 45) razglašenih vojnih predpisov I. del.
Schönaich s. r.
lOO.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 7. maja 1906.1.
0	pripustitvi vodomerniškega tipa XLII v poveritev
meroskusnega urada.
Na podstavi zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.) in izvršuje z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 8. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 146) objavljene predpise o mero-skusnouradni preskušnji in poveritvi mernikov o porabi vode je c. kr. komisija za pravilni meroskus pripustila v nastopnem popisani vodomerniški tip XL1I v poveritev meroskusnega urada.
Auersperg s. r.
Popis
(z risbo vred)
vodomerniškega tipa XLII.
Vodotnerniki tega tipa (prim. nastopni podobi
1	in 2) se razlikujejo od vodomernikov tipa XXXVI (prim. drž. zak. št. 98 iz 1. 1903.) poglavitno z namestitvijo sita, uravnalne priprave (jezdnih kril) in s tem pogojeno obliko spodnjega okrova.
(Slovenisch.)
131
Sito S, ki ima obliko vreče, visi na pokrovu D v razširjenem pritožnem kanalu Icu z odprtino obrnjeno proti pritekajoči vodi, in se razteza do pod reakcijskega valjarja (merski boben) R.
Voda pride, ko gre skozi sito 8, skozi poševno postavljene odprtine o v merski prostor, zavrti krilato kolo F in zapusti merski boben R skozi odprtine Oj, da pride v iztočni kanal k3.
Uravnalna priprava sestoji iz jezdnih kril f, f in je od zunaj dostopna po bunclju, ki se dâ zapreti z zamaškom P; po meroskusnouradni preskušnji se zamašek P uradno plombuje
V risbah tipov XXXVI in XLII so ustrezajoče sestavine zaznamovane z enakimi črkami.
Na Dunaju, 21. dne aprila 1906.
Spodnji okrov G in dno B sta lita iz enega
kosa.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Lang s. r.
Vodomerniški tip XLII.
(Podala v poskušnjo tipa firma Siemens in Halske, delniška družba, Dunaj.)
Pod. 1.

101.
Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 12. maja 1906.1.,
da se občina Stiebenreith odkazuje okolišu okrajnega sodišča Tachau na Češkem.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 59) se občina Stiebenreith izločuje iz okoliša okrajnega sodišča Plan in se odkazuje okolišu okrajne sodišča Tachau.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem januarja 1907.1.
P8d. 2.
10«.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 14. maja 1906.1.
o izpremembi v opremi poštnih frankoznamk po 10, 20, 25 in 30 vinarjev.
Z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 19. oktobra 1904. 1. (drž. zak. št. 120) razglašena oprema poštnih frankoznamk po 10 do 30 vinarjev se je izpremenila tako, da je vrednostna številka v štirih ogelnih kvadratih namesto v črni barvi tiskana v barvi znamkine podobe.
103.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 16. maja 1906. 1.
o seznamku uradov, pooblaščenih za prekolkovanje inozemskih vrednostnih papirjev.
§ 8 ukaza finančnega ministrstva z dne 17. novembra 1892. 1. (drž. zak. št. 224) o izvršitvi zakona z dne 18. septembra 1892. 1. (drž. zak. št. 171) o plačevanju kolkovnih pristojbin od inozemskih delnic, rent in zadolžnic se izpreminja in naj se v bodoče glasi tako:
§ 8. '
Za prekolkovanje kolkovnih znamk po §§ 3, 5 in (i so pooblaščeni nastopni uradi:
na Češkem:
c. kr. kolkovni urad v Pragi, potem c. kr. davčni uradi v Karlinu, Smichovu, Budčjevicah, Časlavi, Kolinu, Chrudimu, Kraljevem gradcu, Chebu, Karlovih varih, Jičinu, Trutnovu, Chomu-tovu, Toplicah, Litomeficah, Libercu, Češki Lipi, Rumburku, Polznju in Tabru;
v Dalmaciji:
c. kr. glavni davčni uradi v Zadru, Spljetu in Dubrovniku;
v Galiciji:
c. kr. glavni davčni urad in c. kr. glavni carinski urad v Levovu, c. kr. glavni davčni uradi v Brodih in Kolomeji, c. kr. glavni davčni urad in c. kr. glavni carinski urad v Krakovu, potem c. kr. glavni davčni uradi v Biali, Przemyélu, Rzeszöwu, Samboru, Novem Sqczu, Sanoku, Stanislavovu, Tarnopolu in Tarnöwu;
na Avstrijskem pod Anižo:
c. kr. osrednji kolkovni urad na Dunaju, c. kr. finančne in sodne depozitne blagajne za X, XI, XII, XIII, XIV, XV, XVI, XVII, XVIII in XIX občinski okraj na Dunaju, končno c. kr. glavni davčni uradi
v Dunajskem Novem Mestu, Korneuburgu, Kremsu in St. Pöltnu;
na Avstrijskem nad Anižo:
c. kr. finančna deželna blagajnica v Linču, potem c. kr. glavna davčna urada v Riedu in Steyru;
na Salcburškem:
c. kr. glavni davčni urad v Salcburgu;
na Štaj erskem :
c. kr. finančni deželni ekonomat v Gradcu, potem c. kr. glavni davčni uradi v Bruku ob Muri, Ljubnem in Mariboru;
na Koroškem:
c. kr. glavna davčna urada v Celovcu in Beljaku ;
na Kranjskem:
c. kr. glavni davčni urad v Ljubljani; v Bukovini:
c. kr. glavni davčni urad za mesto Černovce;
na Moravskem:
c. kr. glavni davčni uradi v Brnu, Iglavi, Ogrskem Gradišču, Moravskem Šumperku in Olomucu ;
na Sleškem:
c. kr. glavni carinski urad v Opavi, potem c. kr. glavna davčna urada v Tešinu in Krnovu;
na Tirolskem in Predarelskem:
c. kr. glavni davčni uradi v Insbruku, Bolcanu, Tridentu, Roveretu, Bregencu in Feldkirchu ;
na Primorskem:
c. kr. dohodarstveni in kolkovni urad v Trstu, potem c. kr. glavni davčni urad v Gorici.
Kosel s. r.