„TABOR“ JE PRAVIČEN SPOMENIK MRTVIM JUNAKOM IN JASEN KAŽIPOT V BODOČNOST. ZATO NI OD NIKOGAR ODVISEN. ZAVEDAJTE SE TEGA! • ČE HOČETE, DA TAKŠEN TUDI OSTANE, PODPIRAJTE GA Z REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE • TO JE NAJVEČ IN EDINO, KAR „TABOR“ OD VAS PRIČAKUJE. ® JE PREVEČ, ČE JE MANJ, KOT VAS STANE KOZAREC SLABEGA VINA? TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene Anticommunists TABOR -av pogledati, kako ruski človek danes živi v tej tako opevani komunistični matici. Sovjetija ima danes okrog 23G milijonov prebivalcev. Od 1800 mest je le pet odstotkov takih, kamor smejo priti turisti, ki pridejo v Sovjetsko zvezo. Iz podatkov, ki jih posnemamo iz 'nemškega časopisja, sledi: Danes, po 50 letih komunizma, od 140 sovjetskih državljanov lahko le drva kupiti električni hladilnik, na katerega pa omarata čakati štiri leta. Le dva od sto moreta kupiti nov pralni stroj. Isto je z drugimi komodite-tami, ki so v svobodnem svetu na razpolago vsakemu državljanu. Skratka, ruski človek danes živi nekako tako, kot je živel leta 1913. V velemestih je strašno pomanjkanje stanovanj; v tem pogledu situacija danes ni prav nič boljša kot pred revolucijo. V enem stanovanju sta navadno stisnjeni po dve družini. Le profesorji in umetniki, ki dobro zaslužijo, si morejo privoščiti dvo ali trisobno stanovanje. P0 dosegljivi statistiki je še vedno okrog 10% kolhoznih vasi brez električnega toka. Vodovodne napeljave so po ruskih vaseh še vedno neznana stvar. Tudi socialno skrbstvo, ki je toliko opevano, ni zastonj. Sovjetski zdravnik ne zasluži več ikot povprečni delavec, razen če ni šef bolnišnice ali profesor. Zaslužek je premajhen, da bi družinski 0če mogel shajati, zato skoro vse matere delajo in so zaposlene pri raznih težaških delih. Po uradni statistiki je dognano tudi, da bo v letu 1970 v SSSR toliko avtomobilov, kot jih je bilo v Združenih državah pred petdesetimi leti. Sovjeti so praznovali 50-letnico rdečega režima z veliko bahavostjo. V Moskvi in Leningradu so bile trgovine za to priliko bogato založene z. različnim blagom. Režim je importiral iz zapadne Evrope za 100 milijonov raznega blaga: oblek, obutev in kozmetičnih predmetov. Na deželo to blago seveda ni šlo in bi ga tudi kupiti ne mogli, &er so cene dvignili za skoro tisoč odstotkov. Tako so Moskoviči paradirali m proslavljali zlato obletnico komunizma obuti in okinčani z blagom iz „kapitalističnih“ držav. Ironija proletarske oblasti v celoti; toda proslave so bile prvovrstne, kot tudi parade. Proletarci so morali plačevati od 50 do 100 rubljev za damske obleke iz Francije, po 30 do 50 rubljev za nemške ali angleške čevlje itd. Taki stroški niso ravno malenkost, če pomislimo, da povprečni delavec zasluži približno 100 rubljev na mesec in od tega plača kakih 10% raznih davkov. Morda nas navsezadnje ne zanima toliko življenje ruskega človeka kot tako, a prav je, da te razmere poznamo, če hočemo ljudem, s katerimi pridemo v stik, pravilno tolmačiti, kaj komunistično gospodarstvo in oblast za povprečnega človeka stori, in kakšen je rdeči raj brez propagandnih olepšav. To pa je potrebno, ker zapadni svet teh podrobnosti ne pozna in komunistično moč sodi le po zunanjih vidikih. Slika, ki jo gornji članek kaže, je v popolnem nasprotju s prikazom življenja v SSSR, kot je bilo podano v sovjetskem paviljonu na Expo 67 v Montrealu. Nobenega dvoma ni, da je Sovjeti ja industrijska velesila in tehnično napreduje, v nekaterih primerih celo konkurira z Združenimi državami, toda življenjski standard in gospodarske prilike posameznikov so daleč v ozadju za svobodnimi državami. Morda bosta hitri tehnološki razvoj in masovna produkcija v bodoče to stanje spremenila; toda zaenkrat tega še ni videti tako blizu. Prepovedana knjiga Stalinova hčerka Svetlana Allilujeva je pred nedavnim napisala knjigo ,,Pisma prijatelju". Knjiga je izšla v več jezikih in je v prodaji tako v ZD, kot tudi v Evropi. Jugoslovansko notranje ministrstvo je s posebno objavo, objavljeno v uradnem jugoslovanskem časopisju 16. novembra 1967, prepovedalo prodajo te knjige tako v originalu kot v prevodu- Usoda domobrancev Jugoslovanska komunistična vlada je pred nedavnim odprla svoj konzulat v Clevelandu. Novi konzul, po rodu Slovenec, je kmalu po prihodu neki večer obiskal znano slovensko gostilnico pri Erštetu in se tam zapletel v ostre debate. V tej debati je izjavil, da on ne bo nikdar priznal pokolj domobrancev, kot je to storil Debenjak, ker ga mi ne moremo dokazati, on pa lahko dokaže, da so vsi živi! Naj ta izjava odpre oči tistim, ki mislijo ali celo govore, da se je doma vse spremenilo in da ni več preganjanja! Potrpežljivost Slovencev Čas in reforme niso in ne morejo ustaliti zavoženega gospodarstva v domovini. Cene se dvigajo, plače pa nižajo. Z novim letom se bodo za 25% podražila stanovanja, elektrika, bencin. Taktika oblastnikov je, da na podražitve dalj časa pripravljajo ljudi, da bi bila reakcija manj huda. Neverjetna je potrpežljivost Slovencev pri gospodarskih in političnih kolobocijah. Totalitarizem in strah pred represalijami sta še pač globoko zažrta v slovenskega človeka. Kako posluje vlada, pa najbolje kaže sledeči primer. Minister za gospodarstvo je novembra najavil podražitev bencina. Na po-slaniško vprašanje za vzroke podražitve je navedel zahtevo proizvajalcev bencina po podražitvi. Naslednjega dne pa je direktor INE-firme, ki pi'0-izvaja 90% jugoslovanske potrošnje bencina, izjavil, da TNA ni podražitve nikoli zahtevala in da ne razume izjave vlade... Število brezposelnih Po uradni jugoslovanski statistiki je danes v Jugoslaviji nekaj nad 500.000 brezposelnih, več sto tisoč Pa jih je v inozemstvu na sezonskem delu. Tako uradna statistika; privatni krogi in analize pa trdijo, da število brezposelnih že presega en milijon. Izjava Kercnskvja Zadnji ruski predsednik Kerensky, ki živi v ZD, je pred mesecem dal v New Yorku sledečo izjavo: „Ko so boljševiki pred 50 leti vzeli oblast v Rusiji, so obsodili ruski narod k molku in uvedli totalitarni režim. Ta režim ima svoje osnove na dobro organizirani manjšini in opori rdeče armade. Toda prišel je čas, ko smemo biti optimistični. Prišel bo čas, ko bo ruski človek zopet svobodno zadihal in ta čas gotovo pride r" Nekateri gredo daleč Neki slovenski emigrant iz Kanade je poleti leta 1967 obiskal domovino. Ko se je vrnil, ni mogel prehvaliti, kako lepo m dobro je sedaj tam. Hotel je, da se njegova hvala sliši tudi doma, zato je pisal pismo uredniku ,,Tovariša" in v tem pismu med drugim zapisal sledeče: .Mnogokrat sem bil prijetno presenečen nad vsem, kar ste naredili v nekaj letih. V Kanado sem se vrnil s ponosom, da moja domača gruda tako lepo napreduje!..." Ta navdušeni emigrant pa ni nič omenil, zakaj se je vrnil v Kanado, ko je tam vse tako lepo, in niti besedice o tem, da je v Sloveniji lahko živeti s kanadskimi dolarji...! Izjave jugoslovanskega nadškofa Apostolski administrator iz Križevcev, nadškof Gabriel Bukatko je jeseni obiskal ZDA. Ob priliki tega obiska je novinarjem podal več izjav; med drugim tudi sledeče: „...Položaj Cerkve v komunistični Jugoslaviji se zboljšuje in tudi odnosi med vlado in Vatikanom so boljši; toda nekatera vprašanja še niso rešena. Cerkev še vedno nima svojih tiskarn, študentje teologije in duhovniki nimajo enakih pravic kot drugi študentje z ozirom na vojaško službo. Cerkvena imovina je še vedno v posesti tistih, ki jim ne pripada. Večina državljanov svobodno hodi v cerkev, toda neki kategoriji državljanov je vstop v cerkev uradno prepovedan. Skratka, pogoji za versko življenje v Jugoslaviji so danes mnogo boljši, kot v drugih komunističnih državah..." fZ DRUŠTEV Organizacijska sporočila Po sklepu 3. seje Glavnega odbora, se bo zvezna proslava 25-letnice Turjaka in Grčaric, vršila v Milvvaukee, Winseonsin. Tehnično stran prireditve bo oskrbel DSPB Tabor - Milwaukee, program pa poseben pododbor, ki ga bo imenoval Glavni odbor. Na predvečer proslave se bo istotam vršil tudi letni občni zbor Zveze. V desetih letih obstoja organizacije se zvezni občni zbor še nikdar ni vršil v Milwaukee. Tamkajšnje DSPB Tabor pa je najstarejše v Zvezi. To in pa dejstvo, da je na razpolago primeren prostor, je vplivalo na tozadevno odločitev Glavnega odbora. Tisk: Izboljšanje in napredek našega glasila, tako v vprašanju vsebine in pestrosti, Ikot v tehničnem oziru in vprašanju dostave, bo glavna naloga novega odbora in konzorcija. Vse to pa bo mogoče doseči le s sodelovanjem čim večjega števila članstva. Tiskovno-zgodovinski referent France Grum zato prosi vse, ki imajo kakršnekoli zgodovinske podatke, da jih prispevajo za objavo v Taboru. Prav tako se priporoča za članke idejne vsebine, kakor tudi za redna poročila o življenju in delu naših društev in poverjeništev. Zaradi lažjega urejanja in toenejše evidence, vse prispevke pošiljajte direktno na njegov naslov: 12 Shorecliff Dr, Rochester, Nevv York 11612, USA. Prosimo vse poverjenike za list, da poberejo vso naročnino, ki še n; poravnana za leto 1967. Stroški tiskanja stalno naraščajo in redno plačevanje naročnine je nujno potrebno. Tiskovni referent naproša vse krajevne odbore, da določijo nekega stalnega dopisnika, ki bo poročal 0 delu in prireditvah, da bo tako članstvo obveščeno o razvoju v organizaciji. Istočasno se tiskovni rererent ponovno priporoča za prispevke in članke. Pri zadostnem številu originalnih prispevkov, uredništvu ne bo treba ponatiskovati člankov iz drugih slovenskih časopisov. Prireditve: Poverjeništvo v Windsorju je priredilo družabni večer, ki je nadvse zadovoljivo uspel. Prireditve se je udeležilo tudi pet članov iz Clevelanda- 8. 'oktobra sta se vršila dva družabna, večera: v Clevelandu in Torontu. Obe prireditvi sta nad vse pričakovanje dobro uspeli. Medtem ko je clevelandska prireditev že po tradiciji vselej odlično obiskana, je treba 'posebej zapisati, da se je letošnja prireditev v Torontu dvignila nad vse dosedanje. Prosimo vse krajevne odbore in poverjeništva, da prično s pripravami za dostojno proslavo 25-letnice Grčaric in Turjaka. Socialni sklad Čeprav je sedanje stanje tega sklada povsem zadovoljivo, je potreba po prispevkih vanj vselej aktualna. Tem potom se posebej obračamo na tiste naše člane, ki žive raztreseno po USA in Kanadi in jim ni dana prilika, da ob kaki prireditvi prispevajo v ta sklad. Ko boste poravnavali naročnino in članarino za leto 1968, priložite še kak dolar za socialni sklad Glavni odbor ZDSPB-Tabor je prejel priporočilo, naj bo seznam vseh podpirancev ponovno preučen, da se ugotovi dejanska potreba pomoči. Prosimo vse, ki vedo za pomoči potrebne nekdanje borce, da sporoče njihove naslove in kratek opis njihovega življenja. Prav tako sporočite vsak primer, za katerega se vam zdi, da pomoč ni zadostno utemeljena- Iz poročila pomočnika zgodovinskega referenta Marjana Jakopiča je razvidno, da akcije z vprašalnimi polami ni mogoče smatrati za uspešno; kljub številnim dragocenim podatkom, ki so bili poslani. Zato prosimo vse, ki imajo te pole še pri rokah, da jih takoj izpolnijo in odpošljejo. Vsebina ne bo nikjer objavljena. Splošno: Glavni odbor v imenu vsega članstva izreka svoje najiskrenejše želje, soborcu, predsedniku Milanu Zajcu, ki se bo te dni podvrgel novi operaciji. Naj mu Bog nakloni zdravje in moč! XII. redni ohdiii zbor društva S- P. B. Tabor v Buenos Airesu V nedeljo, 10. decembra 1967, se je vršil 12. redni obč*ni zbor našega društva. Lepo nedeljsko jutro je privabilo veliko število borcev in njihovih družin v gostoljubne prostore kluba Ateneo Bon Bosco, katerega vodi slovenski salezijanec ,č. g. Mernik Janko. Tabor se je pričel s sv. mašo, katero je daroval društveni kurat č. g. Guštin Jože za pokojnega gelnerala Leona Rupnika, za vse padle in pomorjene borce. Po sv. maši je sledila spominska komemoracija za naše mrtve junake, katero je otvoril starešina Korošec Ivan. Čredo in unum D^um ..Verujem v enega Boga“, recitacija, dramskega igralca in režiserja g. Frida Beznika. V občutenih mislih so zvenele besede balade o izmučenih mrtvih junakih; mučeništvo presnavlja njihova telesa v poveličana. Njihova usta govore samo prošnje in usmiljenje za morilce — brate ter pojo hvalnice večnemu Bogu. Tercet Zajlčevih deklic je ubralno zapel dve pesmi; Trpljenje naše domovine in Pozdrav domovini. Slavnostni govornik je bil profesor dr. Srečko Baraga, čigar govor bomo v celoti objavili v prihodnji številki. 12. redni obč. zbor Društva SPB Tabor v Argentini. Občni zbor je pričel starešina Korošec Ivan. Pozdravil je častnega starešino polk. Vuka Rupnika vse navzoče dame in vse borce. Poudaril je tudi, da bi bili vsi govorniki čimbolj kratki in jedrnati. Sledila je določitev skrutinatorjev: gg. Poldeta Laha in Marijana Šušteršiča. Za zapisnikarja občnega zbora je bil določen g. Amon Marijan. Zaradi pomanjkanja časa je odpadlo branje zapisnika zadnjega občnega zbora. • Sledila so branja zapisnikov odbornikov društva. In to: 1. Poročilo članskega načelnika Grabnarja Jožeta; 2. Poročilo gospodarskega načelnika ing. Matičiča Antona; 3. Poročilo tajnika Amona Marijana; 4. Poročilo starešine Korošca Ivana. Pred branjem poročila starešine je prevzel vodstvo tabora podstare- šina Žerovnik Jože. Starešina Korošec Ivan je opisal vse delo odbora v zadnjih dveh letih. Vse pomanjkljivosti je treba vzeti ma znanje, da so odborniki zelo narazen, da je vsak zelo zaposlen in da je bilo pri vsem delu in uspehih v zadnjih dveh letih vloženega mnogo truda in .nesebične odpovedi. Ko se sedaj oblaki razgrinjajo, se bo delo lahko pričelo v novem zagonu. 5. Poročilo predsednika odbora za slovensko zavetišče Žerovnika Jožeta. Podal je kratek oris dela od prvotne misli in do sedanjih prvih konkretnih korakov: iskanje primernega poslopja in nabiranje denarja. Dejal je, da se je dosedaj nabralo $ 34.800. 6. Poročilo predsednika konzorcija revije Tabor ing. Matičiča Antona. Kot najvažnejša misel poročila je bila priprava zbiranja zgodovinskega materiala za 25-letnico Turjaka, Grčaric in Vetrinja. 7. Sledile s0 opombe k poročilom. Vuk Ttupnik: ..Domobranska misel ne sme zamreti g fizično smrtjo borcev. Kje ja mladina v borčevski organizaciji in kje so sploh vzroki, da jo ni organizacija pritegnila?" Razvila se je živahna debata, v katero so posegali borci in skušali osvetliti problem iz različnih perspektiv. Ravno tako se je razvila debata, da bi se naše društvo bolj jasno karakteriziralo v svojem imenu. Z večino je bil sprejet predlog g. Jenkota J., da ta dva predloga prouči tričlanska komisija, ki bi jo sestavljali: prof. dr. Srečko Baraga, častni starešina polk. Vuk Rupnik in starešina Korošec Ivan. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s Korošcem Ivanom na čelu. Ob priliki občnega zbora je društvo prejelo pozdravno pismo Zveze D. S. P. B. Tabor iz Sev. Amerike, ki se glasi: Dragi borci! Želeč Vam uspešno zasedanje na današnjem občnem zboru Vas glavni odbor Z. D. S. P. B. Tabor iskreno pozdravlja. Naj bi Vaše delovanje tudi v bodoče ostalo zvesto spominu naših najboljših v geslu Bog — Narod — Domovina. Milan Zajec predsednik Pavle Borštnik, tajnik Občni zbor se je končal šele okoli 3 popoldne. Razplet nepredvidenih debat je prevč razvleklo vso stvar. Sledilo je kosilo, katerega so se udeležili skoro vsi udeleženci s svojimi družinami. Ob dobri jedači in malo gorki pijači se je zopet razvezala govorica in vsi, ki so odhajali so samo želeli, da bi se še večkrat tako skupaj dobili, ker samo talko se veže in o^ranJa prava vez skupnosti in borčevskega duha. Bog — Narod — Domovina! Amon Marijan, zapisnikar Slomškov dom v Ramos Mejii (Bs. As) je 15. oktobra 1967. praznoval svojo šesto obletnico ustanovitve. To svojo proslavo je letos posvetil predvsem Slovenski Besedi z Razstavo slovenskega tiska. Konzorcij glasila Tabor se je v polni meri odzval povabilu Slomškovega doma- Razstavil je kro- ■nološki razvoj glasila slovenskih protikcmunističnih toorcev: Šmartinski Vestnik — Vestnik — Vestnik borcev in Tabor.Poleg tega je razstavil razpoložljive publikacije protikomunističnih borcev: Mimo smrti v svobodo (Pleško Stane); Svoboda v razvalinah (Grčarice-Turjak-Kočevje) (Grum Franc in Pleško Stane); Vetrinjska tragedija (ZSPB) in Zbornik (ZSPB Tabor ob 20-letnici Vetrinjske tragedije). Slomškovemu domu iskren0 čestitamo k razstavi sk vr,-iškega tiska in želimo, da bi se take razstave še večkrat vršile. Vse omenjene publikacije si lahko nabavite pri konzorciju Tabora. Osebne vesti Dne 4. januarja 19G8. je prišel v Argentino na obisk sorodnikov in znancev soborec Jože Zakrajšek, član DSPB Tabor v Torontu — Canada. Upamo, da Ti je bilo prijetno bivanje med nami in po vrnitvi v Oa-nado izroči vsem borcem naše iskrene pozdrave. Dne 13. 8- 1967. je umrl v Bernu, Švica naš podpiranec-domobranec-bolnik Žafran Leopold Umrl je za rakom na pljučih. ZDSPB Tabor je naročila venec s slovensko zastavo in napisom »Slovenski domobranci v tujini". Za pokoj njegove duše je bila darovana sv-maša pri sv. Vidu v Clevelandu. Dne 14. januarja 1968. je po hudem in dolgem trpljenju umrla v Itu-zaingo — Buenos Aires — Argentina ga. Adia Šabič roj. PoDtajnar. Ga-Šabič je bila vdova pokojnega domobranskega častnika in junaka Miloša Šabiča — borca v Suhorju in Kočevju, ki so ga komunisti po vrnitvi iz Vetrinja mučeniško umorili. Iskrene sožalje sorodnikom pokojne gospe. Soborcu in odborniku DSPB Tabor-a v Argentini Bogdanu Kosančiču in vsej družini izrekamo: iskreno doživeto sožalje ob nepričakovani izgubi ge. Frančiške Modic. V Ljubljani je umrla gospa Vida Dimnik, mati Dušana Dimnika, tehničnega urednika »Tabora", kateremu izrekamo iskreno sožalje. DSPB Tabor v Argentini se je dne 12. novembra 1967 spomnil pok-soborca in člana invalida Skebe Cirila v Slomškovem domu v Ramos Mejii-Sv. mašo je daroval za pokojnim č. g- dr. Starc Alojzij. Po sv. maši je bila komemoracija, ki jo je vodil društveni starešina Korošec Ivan. Spominski govor je imel prof. Verbič Pavle, a Ramoški pevski zbor pod vodstvom g-Čamernika je zapel par žalostink. Tema za razmišljanje Antikrist je že tu! Njegova temna krila nas dušijo. Njegov prihod se je pospešil, ker nas je prepričal, da ga ni. (škof Fulto-n J. Sheen) IZ PISEM Cordoba, 25 avgusta 1967. Cenjeni g. prednik! Navdušeno čestitam dr-u- Stanku Kocipru k odgovoru na ,.Moja sre-Cfinja z generalom Rupnikom". Ker dobro poznam usmerjenost družine pokojnega generala, me vedno globoko zaboli in ogorči pisanje, ki skuša našemu nesmrtnemu junaku — mučencu Levu Rupniku naprtiti nemčkutarstvo. Mislim, da 'bi nam našei izgnanstvo že moralo biti v opomin, da spoznamo, zakaj nam je bila domovina odvzeta: ker smo se posluževali istih metod kot komunisti: proglasili smo se za edine in nezmotljive tolmače doktrine — krščanstva za nas, in s to doktrino — našim takozvanim .krščanstvom", skušali smo opravičiti vso svojo sebičnost in napuh ter pohlep za oblastjo in slavo. Morali bi se pa zavedati, da pripadnost tej ali oni stranki in tej ali °ni v,eri še davno ni rešilna ne pravilna sama po sebi. Rešilna so le naša dela požrtvovalne ljubezni do bližnjega, združena s trdno vero v Evangelij našega Gospoda. Naša dela so izraz našega prepričanja, toda kakšno je naše prepričanje, če govorimo, da smo kristjani, naša dela pa dokazujejo, da je naš govor laž?! Tako se godi danes, kakor se je godilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti in še prej. In ta laž je tista, ki največ pomaga širjenju komunizma. Največji tvorci komunizma torej niso komunisti, marveč mi sami, ker govorimo o ljubezni, o Kristu, v resnici pa delamo krivico, ustvarjamo Privilegije ustvarjamo organizacije za uzurpacijo oblasti, ropamo čast in ubijamo ugled. Že se je globoko nagnil dan in končana bo naša pot. Nenadoma nas bo pozval Sodnik, da nam prisodi nagrado in kazen p o naših delih. Odrešenja pa za nas ne bo, dokler ne poravnamo vseh krivic, ki smo jih storili, ker ni dovolj le klicati: “Gospod, Gospod!...”, ampak treba je z deli proslavljati našega Očeta, ki je Ljubezen in Življenje. G. Urednik, prejmite izraze mojega iskrenega spoštovanja! Vsem rojakom pa moji prisrčni pozdravi! Vaš R. Š. Oktobra 1967 Z zahvalo Vam sporočam, da sem v redu dobil poslani denar, in sicer ravn0 na moj 44. rojstni dan. Verjetno si Vi niti predstavljati ne morete, kakšen občutek naredi to na človeka; niti jaz Vam ne morem tega opisati.. . za invalida; prejeto iz zbirke soborcev... ne iz ,,državne banke". Na samo, da imam delno paralizo, da včasih ne morem niti misliti; imam še drugo stvar: spomin iz Pleterske bitke, kjer sem dobil sedem drobcev granate. Ni bilo nič hudega, toda pred nekako desetimi leti so se rane na novo pojavile in se več tie zacelijo- Ako kdaj jaz slučajno ne bi mogel pisati, kar se mi je že večkrat zgodilo fenkrat je trajalo tri mesce), bom narelkcval mojemu birmancu. Je sosedov fant, 12 let star, sin Italijanov, ki me vedno obišče in mu moram seveda povedati kaj o „tistih časih". Prilagam Vam tudi njegov pozdrav. Sem ga naučil kuhati šivati in podobno. Pravi: Če Vi ne boste mogli, jaz vem že vse, kako se naredi. Končno se Vam Inajlepše zahvalim; in ko boste prišli skupaj, prisrčno pozdravite vse soborce, posebno vse poznane in nepoznane. Borčevski pozdrav Villa Ballester, septembra 1967 Kmalu po nastanku lista šmart.nski Vestnik je rajni svetnik g. Škulj izdal drobno brošurico LA HISTORIA DE UN FU.SILADO, kjer domobranec g. Milan Zajec opisuje svojo rešitev iz jame smrti v Kočevskem Rogu-Jaz sem to knjižico imel, pa sem jo verjetoo dal nekomu, ki mi je ni vrnil. Brošuro La historia de un fusilado bi rabil. V arhivu nekdanjega šmartin-skega Vestnika ta knjižica gotovo obstoja, ali pa jo ima kdo izmed nekdanjih sodelavcev pek. svetnika Škulja- Obračam se na Vas, ker sem prepričan, da mi boste mogli omenjeno knjižico priskrbeti; seveda samo za nekaj dni, nakar Vam jo bom vrnil. Vas pozdravlja vdami Tine Duh TABOR VRŠI NEPRECENLJIVO POSLANSTVO V SLUŽBI NAŠE ZGODOVINE, KAKOR TUDI V NEPREKINJENI BORBI PROTI NASILJU KOMUNISTIČNE LAŽI V SVETU, KJER ŽIVE OSTANKI NAŠE IZKRVAVELE GENERACIJE. VEDNO BOLJ GA OBČUTIJO TUDI BIRIČI KRVAVE SUŽNOSTI V DOMOVINI. DA BO TO VZVIŠENO POSLANSTVO LAHKO NADALJEVAL IN ŠE IZPOPOLNIL, JE POTREBNO, DA REDNO PORAVNAVATE NAROČ. NINO IN DARUJETE V TISKOVNI SKLAD TABORA. NAŠ DELEŽ PRI ZMAGI RESNICE NAD LAŽJO IN SVOBODE NAD RDEČO SUŽNOSTJO BO VAŠE NAJLEPŠE PLAČILO ZA MAJHNO GMOTNO ŽRTEV! Popravi V Taboru št. 11 na strani 318 pod naslovom: Mihvaukee: Lepa zgodovinska svečanost; so jo vrinila mala slovnična napaka in izpuščena cela vrsta. V odstavku piše: Naj bo v to znamenje. . . Pravilno je: Naj bo to zna-roenje... ;n v istem odstavku izpuščena vrsta: Motijo se komunisti doma, ako računajo, da bomo mi kot verni ljudje v teku časa pozabili na vsa grozodejstva in nia tiste, ki to počenjajo. SLOVENSKO DOMOBRANSTVO GRE PRED NAMI KOT SVETILNIK SKOZI NOČ ZMEDENEGA ČASA! — ZATO NAŠE POTI NE MOREMO ZGREŠITI! — NA KONCU NAŠEGA BOJA ČAKA SVOBODA ZASUŽNJENE DOMOVINE, V KATERE SLAVO BO OSTAL Z VEČNIMI ČRKAMI VKLESAN SPOMIN NA DOMOBRANSKE JUNAKE, KI SO SE BOJEVALI PROTI KOMUNISTIČNI KRVAVI KUGI IN UMRLI NA BRANIKU SVOBODOLJUBNEGA ČLOVEŠTVA ZA BOGA — NAROD — DOMOVINO. — NAŠA ZAVEZA JE ZVESTOBA TEM SVETLIM JUNAKOM NE POZABIMO TEGA NIKDAR IN NIKJER TISKOVNI SKLAD Vrhovec Stane, USA . . . . Grebenc Frank, Canada . 0.5 “ 10“ Budinek Albert, El Bolson . . Prodaja knjig na tisk. razstavi 15. 10. 67. R. Mejia 500 1.490 Invalidski sklad — DSPB—TABOR Argentina Prodaja knjig Vahtar Alojz, San Justo 250 Vah tar Alojz, Sa,n Justo .... 250 ga. Ivanka Gregorčič, I. Ca* Miklič Stane, Ezeiza 100 sanova 1.000 Bavdek Ludvik, Moron 150 Zakrajšek Jože, Canada 9.700 Pustovrh Ivan, San Justo • ■ • • 560 N. N., Capital 200 Košir John, USA N. N., Capital 500 ZA ZAVETIŠČE Prenos iz ročne blagajne fonda za lastne prostore .................... 103.50 Jenko Jože, Villa Madero (delež družbe) .............................. 700.— Bančne obresti za leto 1907 .......................................... 2.332.— Zbirka zbrana ob 60-letnici soborca Jenka 20. 1. 08 .................. 28.900.— VSEBINA Njim, ki so padli ......................................... 49 Talci (P. K.) ............................................. 52 Začetki, razvoj ia organizacija rdeče vojake v Sloveniji (Fr. Grum) 54 Božične reminiscence ...................................... 58 Priča (M. K.) ............................................ 59 DOMOBRANČEVI ZAPISKI ..................................... (11 RAZLIČNI POGLEDI Ironija usode ali kaj? (Tine Duh) ......................... GO IZ RDEČEGA RAJA ........................................... G9 IZ DRUŠTEV ................................................ 74 IZ PISEM .................................................. 79 NA UREDNIŠKI MIZI .................................. 'lil